Eurobarometer: The EP and the expectations of European citizens

Evropski parlament se je ob mednarodnem dnevu žena 8. marca 2012 posvetil obravnavanju razlik v plačilu med moškimi in ženskami.

Ob tej priložnosti je pri podjetju TNS Opinion naročil telefonsko anketo Flash, ki je bila opravljena 19. in 20. januarja 2012 med 25.539 evropskimi državljani iz 27 držav članic EU.

Vprašanja, ki so jim bila postavljena, so bila osredotočena na razlike v plačilu, pa tudi na druga vprašanja, na primer o starševski odgovornosti in zastopanosti obeh spolov v poklicih.

Raziskavo Evrobarometra Evropskega parlamenta "Evropejci in kriza" je med 3. in 18. septembrom na terenu izvedlo podjetje TNS Opinion, ki je osebno anketiralo 26.856 evropskih državljanov, starejših od 15 let. Gre za četrto anketo na to temo, prejšnja je bila izvedena aprila in maja 2011.

Pri vprašanju finančne solidarnosti med državami članicami je opaziti trend, da se javno mnenje do določene mere polarizira: število anketirancev, ki se o tem ne izreka, se je med zadnjima dvema anketama zmanjšalo v korist negativnih odgovorov.

Dvainsedemdeset odstotkov (72 %) anketirancev ima občutek, da niso seznanjeni z Listino o temeljnih pravicah. Ni dvoma, da morajo Evropski varuh človekovih pravic, druge institucije EU in evropska mreža varuhov človekovih pravic odigrati pomembno vlogo pri zagotavljanju boljše seznanjenosti državljanov z Listino.

Skoraj polovica anketirancev šteje pravico do prostega gibanja in prebivanja v EU za najpomembnejšo pravico državljanov. Po mnenju anketirancev je druga najpomembnejša pravica državljanov pravica do dobrega upravljanja, tej pa sledi pravica do vložitve pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Ta rezultat je zelo spodbuden z vidika prizadevanj varuha človekovih pravic, da bi povečal svojo prepoznavnost in pomagal državljanom pri uresničevanju njihove pravice do dobrega upravljanja.

Leto 2011 je bilo na pobudo Evropskega parlamenta razglašeno za leto prostovoljstva, medtem ko bo leto 2012 leto medgeneracijske solidarnosti: dva dobra razloga, da je Evropski parlament izvedel anketo Eurobarometra o tem, kaj si Evropejci mislijo o teh dveh idejah, in o tem, kakšne izkušnje imajo z njima ali kako ju udejanjajo.

To anketo Eurobarometra je med 1. in 16. majem 2011 izvedlo podjetje TNS Opinion.

Pred analizo odgovorov je treba poudariti nekaj pomembnih točk, ki jih pokazala ta anketa.

Anketa Eurobarometra o Evropejcih in krizi je tretja tovrstna anketa, ki jo je naročil Evropski parlament.

Prva je bila izvedena januarja in februarja 2009, šest mesecev pred evropskimi volitvami, druga pa septembra 2010. Zadnjo anketo je izvedlo podjetje TNS Opinion med 13. aprilom in 2. majem 2011 na podlagi osebnih intervjujev z 26.825 evropskimi državljani.

V sedmih mesecih, ki so pretekli od prejšnje ankete, se je nacionalna in mednarodna javnost seznanila z množico večjih dogodkov, ki so nedvomno imeli pomembno vlogo pri oblikovanju odgovorov Evropejcev na zastavljena vprašanja.

Ta Eurobarometer Evropskega parlamenta o energiji sledi prejšnji javnomnenjski raziskavi, objavljeni januarja 2011 za sejo Evropskega sveta dne 4. februarja (standardni EB 74.3). Slednja se je nanašala na oskrbo z energijo ter na sodelovanje in solidarnost na energetskem področju.

Glede na nova stališča Evropskega parlamenta se ta nova raziskava osredotoča na bolj specifične teme, ki pa so prav tako izrednega pomena za razvoj energetske politike EU: varčevanje z energijo, težave z pri oskrbi z energijo, povezovanje omrežij in evropska energetska skupnost. Anketiranje na terenu je izvajalo podjetje TNS Opinion med 9. februarjem in 6. marcem 2011, v obdobju, ki sta ga zaznamovala huda zima in porast cen vseh surovin.

Evropski parlament je 27. in 28. januarja 2011 organiziral Agoro državljanov o „krizi in revščini“. Na njej so se srečali poslanci Evropskega parlamenta, člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in predstavniki nevladnih organizacij, ki so zastopali organizirano civilno družbo.

Raziskavo javnega mnenja je ob 100. obletnici dneva žensk v imenu Evropskega parlamenta med 21. februarjem 2011 in 6. marcem 2011 izvedel center TNS Opinion.

Terensko delo v zvezi z novo raziskavo Parlameter o Evropskem parlamentu je potekalo med 25. novembrom in 17. decembrom 2010. Glede na evropske volitve leta 2014 je treba oceniti, kako evropski državljani vidijo Evropski parlament ter politike in vrednote, ki jih mora institucija zagovarjati.

Na predvečer prvega Evropskega sveta, ki je potekal 4. februarja 2011 in je bil namenjen izključno energetiki, se je ponudila priložnost, da bi izmerili, kakšno je mnenje Evropejcev glede vprašanja energije in kakšne so vloge Evropske unije in njenih držav članic na tem področju.

Ta anketa o Evropejcih in krizi je že druga anketa, za katero je dal pobudo Evropski parlament. Prva je potekala januarja in februarja 2009, pred evropskimi volitvami junija 2009.

Med obema anketama Evropskega parlamenta je Evropska unija sprožila različne pobude za boj proti krizi: uredbe, Evropski monetarni sklad, gospodarsko upravljanje, strategija 2020 itd. Parlament je o nekaterih pobudah že pripravil stališča – pri drugih pa so stališča še v pripravi – v obliki različnih globalnih poročil.

This first, post-European elections standard "Parlemetre" functions as a primary post-electoral account of European citizens' perception of the European Parliament, and the image that the institution represents to them. In view of the 2014 elections, this survey acts equally to determine which of the policies defended by the European Parliament are perceived as priorities in the eyes of Europeans, and the values which the institution must defend in priority.

V okviru dejavnosti, ki so bile organizirane v Evropskem parlamentu ob mednarodnem dnevu žena, je simpozij 2. marca 2010 pod vodstvom podpredsednice EP Rodi Kraca-Cangaropulu zastavil vprašanje : „Leto 2014: kakšna je povezanost med ženskami in Evropsko unijo? " Takoj po evropskih volitvah junija 2009 si je bilo treba po opravljenih analizah zastaviti nekaj bistvenih vprašanj: Kakšen je odnos med ženskami in EU in kakšna so njihova pričakovanja v zvezi z njo? Kakšno vlogo pripisujejo Evropskemu parlamentu in kakšno vlogo si želijo, da bi imel? Kakšen je njihov odnos do politike? Kakšno je bilo njihovo volilno vedenje na evropskih volitvah?

Anketa je bila opravljena teden dni po evropskih volitvah junija 2009, in sicer med 12. junijem in 6. julijem. Anketiranih je bilo 26 830 evropskih državljanov. Cilj ankete je bil ugotoviti, zakaj so se volivci udeležili oziroma se niso udeležili volitev.

Komisija in Evropski parlament sta spomladi 2008 začela obsežno raziskavo o tem, kakšno je stališče Evropejcev glede podnebnih sprememb (glej EB69.2). Evropska komisija je takrat na to temo oblikovala vrsto predlogov, Parlament pa je ustanovil začasni odbor za navedeno področje.

TNS Opinion je po naročilu Evropskega parlamenta med 4. in 15. majem 2009 anketiral 27.218 evropskih državljanov, vpisanih v volilni imenik. V primerjavi s tradicionalnimi anketami EB/PE, ki jih je za Eurobarometer prav tako opravil TNS Opinion, se metodologija nekoliko razlikuje: osebe, ki so stare najmanj 15 let, so bile za EB/PE anketirane osebno. Za to anketo so bile anketirane osebe, stare 18 let in več , in sicer v večini držav po telefonu, osebno pa le v državah, kjer je bila telefonska pokritost za predvolilno anketo premajhna. Primerjalne rezultate je zato treba analizirati ob upoštevanju razlik v metodologiji. Iz njih je vsekakor mogoče razbrati trende v letu in pol anketiranja. Zaradi zakonskih omejitev rezultati v zvezi z Italijo in Luksemburgom ne bodo objavljeni.

Pred evropskimi volitvami je bilo pomembno izmeriti, kako Evropejci dojemajo ukrepe EU v zvezi z gospodarsko in finančno krizo.

Anketa, opravljena z osebnimi intervjuji s 27.218 državljani EU (na terenu, od sredine januarja do sredine februarja), je pokazala skupno zaskrbljenost zaradi krize, zahtevo po bolj usklajenih ukrepih na ravni EU, pa tudi izrazito različne nacionalne razlage o vlogi evra. Pokazale pa so se tudi zelo jasne razlike na sociodemografski ravni: ženske se bolj zaskrbljene in kritične glede evra, podobno kot državljani, ki so opustili šolanje pri 15 letih ali prej.

Rezultate te raziskave o evropskih volitvah je treba umestiti v okvir trenutnih mednarodnih razmer. Obdobje anketiranja (januar/februar) je namreč sovpadalo z zelo intenzivno mednarodno stvarnostjo: inavguracija Baracka Obame, njegov prvi načrt za oživitev gospodarstva, razmere v Gazi itd.

Da bi zaznamovali dan žensk in z ozirom na prihajajoče evropske volitve, ki bodo potekale med 4. in 7. junijem 2009, sta bili dve raziskavi Eurobarometra posebej namenjeni odnosu žensk do Evropske unije in njihovim razmišljanjem o EU. Socio-demografska študija, ki jo je naročil Evropski parlament, analizira skupne rezultate raziskav Eurobarometra EB68, EB69 in EB70 (jesen 2007 – jesen 2008). Raziskava Eurobarometer Flash, izvedena po naročilu Evropskega parlamenta in Komisije, se osredotoča predvsem na volivke v luči evropskih volitev leta 2009.

Táto štúdia, ktorá sa prvýkrát venuje Európskemu parlamentu, ukazuje, že Európania vnímajú Európsky parlament pozitívne. Aj keď je Parlament okrem iného stále málo známy, inštitúcia je považovaná za demokratickú a oceňuje sa jej zjednocujúca úloha. Európania jej prisudzujú významné postavenie v EÚ a väčšina sa domnieva, že Európsky parlament je v súčasnosti inštitúciou, ktorá má najväčšiu rozhodovaciu právomoc v EÚ. Okrem toho sa domnievajú, že Európsky parlament by mal mať najrozsiahlejšie právomoci.

Najpomembnejši rezultati raziskave o podnebnih spremembah, ki sta jo izvedla Evropski parlament in Evropska komisija, kažejo, da se Evropejci zavedajo tega problema ter da želijo delovati bolj odgovorno do okolja.

Raziskava je bila prvič namenjena Evropskemu parlamentu in je pokazala, da je njegova podoba med Evropejci pozitivna. Čeprav je ena od pomanjkljivosti Parlamenta ta, da se o njem ne ve dovolj, je označen kot demokratična institucija in je cenjen zaradi svoje povezovalne vloge. Evropejci mu pripisujejo pomembno vlogo v Evropski uniji, saj večina meni, da je Evropski parlament institucija, ki ima v tem trenutku največjo pristojnost odločanja v Evropski uniji. Poleg tega menijo, da bi moral imeti Evropski parlament največje pristojnosti.

To raziskavo (št. 68) je Evrobarometer izvedel spomladi 2007, dve leti pred evropskimi volitvami, ki bodo potekale od 4. do 7. junija 2009. Pokazala je, da Evropejci vidijo Parlament kot institucijo, ki ima največ pristojnosti v Evropski uniji, ter želijo, da pridobi največji vpliv. Zavedajo se, da ima Evropski parlament pomembno, v nekaterih primerih celo odločilno zakonodajno vlogo, vendar pa ne poznajo dobro njegovega delovanja. Tako večina vprašanih meni, da so poslanci združeni po nacionalnih delegacijah in ne po političnih skupinah glede na njihove politične sorodnosti.