EB75.3 Evropejci in energija (2. del)

 

Ta Eurobarometer Evropskega parlamenta o energiji sledi prejšnji javnomnenjski raziskavi, objavljeni januarja 2011 za sejo Evropskega sveta dne 4. februarja (standardni EB 74.3). Slednja se je nanašala na oskrbo z energijo ter na sodelovanje in solidarnost na energetskem področju.

Glede na nova stališča Evropskega parlamenta se ta nova raziskava osredotoča na bolj specifične teme, ki pa so prav tako izrednega pomena za razvoj energetske politike EU: varčevanje z energijo, težave z pri oskrbi z energijo, povezovanje omrežij in evropska energetska skupnost. Anketiranje na terenu je izvajalo podjetje TNS Opinion med 9. februarjem in 6. marcem 2011, v obdobju, ki sta ga zaznamovala huda zima in porast cen vseh surovin.

Omeniti velja, da imata raziskavi skupno značilnost: rezultati znova kažejo, kako energetska kultura in razmere na energetskem področju v posamezni državi članici EU vplivajo na odgovore anketiranih državljanov.

Zapomniti si je treba dva sociodemografska vidika sedanje raziskave: po eni strani lahko ugotovimo, da je, razen nekaj izjem, malo razlik med odgovori moških in žensk; po drugi strani pa rezultati ponazarjajo velik generacijski prepad, ki se kaže tako v vedenju kot v dojemanju energetskih težav.

Evropski državljani so pri varčevanju z energijo bolj naklonjeni ukrepom brez finančnih posledic.

  • Prednost dajejo varčevanju z energijo v gospodinjstvu: manjši rabi svetil in električnih naprav (55 %) ter zmanjšanju ogrevanja oz. klimatizacije prostorov (43 %).
  • Dragim ukrepom razmere niso naklonjene: izolaciji hiše (19 %), nakupu okolju prijaznejšega avtomobila (6 %).
  • Ozaveščenost o prihrankih pri vožnji je treba izboljšati: manj pogosta uporaba lastnega avtomobila (19 %), pogostejša uporaba javnega prevoza (14 %) in zmanjšanje hitrosti vožnje (10 %).
  • Delež Evropejcev, ki niso naredili „ničesar“, da bi spremenili svoj odnos do varčevanja z energijo, je precejšen (14 %).

Anketiranci dajejo pri znižanju računa za energijo prednost praktičnim ukrepom.

  • Želijo si „pametnih“ števcev, s pomočjo katerih bi lahko dnevno merili svojo porabo energije (47 %).
  • Pričakujejo uvedbo davčne olajšave (40 %).
  • Naklonjeni so ustvarjenju pogojev za vzpostavitev konkurence med ponudniki energije (36 %).
  • Podpirajo večjo preglednost in poenostavitev računov za energijo (23 %).

Evropejci želijo, da cilj 20 % prihranka energije postane obvezen (80 % odgovorov „da“).

Podpirajo boj proti negotovosti pri oskrbi z energijo (81 % pritrdilnih odgovorov).

Prednosti povezanega evropskega energetskega omrežja

  • Pomenilo bi znižanje stroškov energije (59 %).
  • Spodbudilo bi boljšo uporabo različnih vrst energije (47 %).
  • Zagotovilo bi zanesljivejšo dobavo energije (35 %).
  • Povečalo bi zmožnosti EU, da se pogodi o velikih pogodbah z državami zunaj njenih meja (28 %).
  • Prispevalo bi k večji solidarnosti med državami članicami EU (25 %).

Anketiranci izražajo močno podporo ustanovitvi evropske energetske skupnosti (78 % odgovorov „se strinjam“).

Preberite tudi:
 
 
 
Tools
 
 
Aziskave javnega mnenja o Evropskem parlamentu

Evropski parlament redno naroča javnomnenjske raziskave v državah članicah.

Tako se želi bolje seznaniti s predstavami in pričakovanji, ki jih imajo državljani v zvezi z njegovimi dejavnostmi ter dejavnostmi Evropske unije na splošno. Gre za dragoceno pomoč pri pripravi, določanju in ocenah njegovega dela.

Poleg informacij o stališčih Evropejcev glede podnebnih sprememb ali aktualnih gospodarskih razmer bo bralec na tem mestu našel tudi podatke o tem, kako državljani dojemajo evropske volitve, Evropski parlament in evropsko integracijo na splošno ter kaj si od vsega tega obetajo.