Evropejci in kriza

 

Ta anketa o Evropejcih in krizi je že druga anketa, za katero je dal pobudo Evropski parlament. Prva je potekala januarja in februarja 2009, pred evropskimi volitvami junija 2009.

Med obema anketama Evropskega parlamenta je Evropska unija sprožila različne pobude za boj proti krizi: uredbe, Evropski monetarni sklad, gospodarsko upravljanje, strategija 2020 itd. Parlament je o nekaterih pobudah že pripravil stališča – pri drugih pa so stališča še v pripravi – v obliki različnih globalnih poročil.

Obenem so države članice začele temeljite proračunske reforme, katerih cilj je zmanjšanje javnega primanjkljaja.

To so razmere, v katerih so bila Evropejcem zastavljena vprašanja o njihovih skrbeh v zvezi s krizo: Kaj menijo o odzivih EU in držav članic? Kako gledajo na solidarnost med državami članicami? Kateri akterji lahko najbolje ukrepajo proti krizi? Kakšne prednostne ukrepe bi bilo treba sprejeti danes na ravni EU? Kaj čaka EU v letu 2020? itd.

Podjetje TNS Opinion je osebno govorilo s 27.218 državljani. Rezultati so potrdili, da Evropejce zaradi krize tarejo velike skrbi – skrbi, ki so bile jasno razvidne že v prejšnjem Evrobarometru. Poglavitne ugotovitve so:

  • Evropejci so jasno izrazili željo, da bi EU in države članice delovale bolj usklajeno, vendar manj, kot so to želeli januarja 2009.
  • Jasno si želijo, da bi bile države članice bolj aktivne pri reševanju krize.
  • Glede na splošno razširjen občutek, da se revščina povečuje, želijo evropski državljani, da EU razvija ukrepe, ki se bodo osredotočili na njihovo neposredno zaščito: odpravljanje revščine in izključenosti, izboljšanje varstva potrošnikov itd. Bolj podpirajo te individualne ukrepe kot ukrepe v zvezi s svetovnimi vprašanji, kot so podnebne spremembe.
  • Pri vprašanju, kakšne vrste ukrepov potrebujemo za končanje krize, so mnenja deljena: Kaj je boljša pot: varčevalni ukrepi ali ukrepi za pospeševanje rasti gospodarstva?
  • Anketiranci so močno podprli finančno ureditev in ukrepe za nadzor bančnega sistema.
  • Jasno so podprli finančno solidarnost z državami članicami EU v težkem gospodarskem položaju.
  • Anketiranci podpirajo usklajevanje gospodarske, fiskalne in finančne politike v vseh državah članicah.
  • Precejšen del Evropejcev ni mogel dati dokončnega odgovora o širših gospodarskih vprašanjih (na nacionalni, svetovni ravni itd.), kar kaže na njihovo zaznavanje negotovosti pri iskanju rešitve za krizo
  • V rezultatih so vidni tudi nacionalni trendi, ki odražajo domače razmere v državah članicah (te se precej razlikujejo). Ne smemo pozabiti, da je povprečje EU tehtano po demografskih in populacijskih merilih.
  • Rezultati kažejo tudi negotovost glede učinkovitosti evra v boju proti krizi.
Preberite tudi:
 
 
 
Tools
 
 
Aziskave javnega mnenja o Evropskem parlamentu

Evropski parlament redno naroča javnomnenjske raziskave v državah članicah.

Tako se želi bolje seznaniti s predstavami in pričakovanji, ki jih imajo državljani v zvezi z njegovimi dejavnostmi ter dejavnostmi Evropske unije na splošno. Gre za dragoceno pomoč pri pripravi, določanju in ocenah njegovega dela.

Poleg informacij o stališčih Evropejcev glede podnebnih sprememb ali aktualnih gospodarskih razmer bo bralec na tem mestu našel tudi podatke o tem, kako državljani dojemajo evropske volitve, Evropski parlament in evropsko integracijo na splošno ter kaj si od vsega tega obetajo.