EP & The Lisbon Treaty

 

Z Lizbonsko pogodbo bo Evropski parlament dobil novo zakonodajno moč. Odločal bo namreč o veliki večini zakonodaje EU. Njegova popolna zakonodajna moč se bo razširila na več kot 40 novih področij, o katerih bo odločal skupaj z Ministrskim svetom. Ta področja vključujejo tudi kmetijstvo, energetsko politiko priseljevanje in sklade EU. Evropski parlament bo imel tudi zadnjo besedo pri sprejemanju proračuna EU. Več moči pomeni več odgovornosti. Odločitve Parlamenta bodo bolj kot kdajkoli doslej neposredno vplivale na vsakdanje življenje evropskih državljanov.

 
 
Izjava Jerzyja Buzeka, predsednika Evropskega parlamenta, o začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe

Prvi december 2009 se bo v zgodovino Evropske unije zapisal kot dan, ko je začela veljati Lizbonska pogodba – po skoraj desetletju notranjih razprav. Ta pogodba bo v Evropski uniji okrepila demokracijo in občutno povečala pristojnosti Evropskega parlamenta. Z novimi zakonodajnimi pooblastili bo ta skoraj podvojil svoj vpliv.

 
 
Novi EP: večja moč, več odgovornosti

Z Lizbonsko pogodbo bo okrepljena moč Evropskega parlamenta glede zakonodaje, proračuna in tudi političnega nadzora, kar je uresničen korak naprej v smislu demokratizacije Evropske unije.

Vsaka nova pogodba EU je doslej povečala zakonodajno moč Evropskega parlamenta. V skladu z Lizbonsko pogodbo bo Evropski parlament o večini zakonodaje EU odločal enakovredno s Svetom ministrov. Povečala se bo njegova odgovornost do prebivalcev, nacionalnih parlamentov in tudi Evropske unije.

Večja moč

Z Lizbonsko pogodbo se bo postopek t.i. “soodločanja”, kjer Evropski parlament odloča skupaj z Ministrskim svetom, razširil na 40 novih členov. Število področij, za katere bo veljal postopek soodločanja, se bo skupaj s 33 členi, za katere postopek soodločanja velja že sedaj, povečalo na 73. Ta področja vključujejo tudi kmetijstvo, energetsko varnost, priseljevanje, pravosodje in notranje zadeve, zdravje in strukturne sklade.

Okrepljena bo tudi moč Parlamenta glede proračuna. Evropski parlament bo dobil enako pravico odločanja kot Svet ministrov, zlasti glede sprejemanja celotnega letnega proračuna, medtem ko ima Svet sedaj zadnjo besedo pri t.i. "obveznih" stroških, ki sestavljajo pomemben del evropskega proračuna.

Za celo vrsto mednarodnih sporazumov EU, na področjih kot je mednarodna trgovina, bo potrebno soglasje Evropskega parlamenta.

Več odgovornosti

Večja moč pomeni več odgovornosti. Odločitve Parlamenta bodo bolj kot kdajkoli doslej neposredno vplivale na vsakdanje življenje evropskih državljanov. Parlament bo ščitil pravice državljanov EU, ki bodo v skladu z Listino o temeljnih pravicah, ki jo vključuje Lizbonska pogodba.

Evropski poslanci bodo imeli novo vlogo v odnosih z drugimi institucijami EU. Izidi volitev v Evropski parlament bodo neposredno povezani z izbiro kandidata za predsednika Evropske komisije. Za imenovanje celotne Komisije, vključno z visokim predstavnikom EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, bo potrebna odobritev Parlamenta.

Z Lizbonsko pogodbo bo Parlament dobil tudi pravico do predlaganja sprememb pogodbe.

 
 
 
EP in Lizbonska pogodba v petih točkah
 
1. Novi EP: bolje opremljen za današnje izzive

Lizbonska pogodba izboljšuje učinkovitost EU in tudi Parlamenta. V času, ko se tako Evropa kot ves svet spoprijemata z novimi izzivi, kot so globalizacija, demografska gibanja, podnebne spremembe, energetska varnost in terorizem, posamezne države težko ukrepajo same. V slogi je moč. Samo v skupnem delovanju na učinkovitejši, odgovornejši, preglednejši in skladnejši način ter z enim glasom se Evropa lahko odzove na vprašanja evropskih državljanov. Reformna pogodba je Parlament bolje opremila za današnje in jutrišnje izzive v vse večji Uniji. Z Lizbonsko pogodbo Parlamentu pripada tudi nova pravica, da lahko predlaga prihodnje spremembe pogodbe.

 
 
2. New EP: more powers in shaping Europe

Z Lizbonsko pogodbo bo Evropski parlament dobil večjo moč pri oblikovanju Evrope. Njegova popolna zakonodajna moč se bo razširila na več kot 40 novih področij. Parlament bo torej o novi zakonodaji odločal skupaj z Ministrskim svetom, ki predstavlja vlade držav članic. Kmetijstvo, energetska varnost, zakonito priseljevanje, pravosodje in notranje zadeve, javno zdravje in strukturni skladi so le nekatera področja, kjer bo imel Parlament popolno zakonodajno moč. Njegove odločitve bodo imele močnejši vpliv na naše vsakdanje življenje kot kdajkoli prej.

 
 
3. Novi EP bo odločal o celotnem proračunu

Parlament bo odslej skupaj s Svetom ministrov odločal o celotnem proračunu EU. Doslej je namreč imel Svet ministrov zadnjo besedo pri obveznih stroških, ki znašajo okoli 45 odstotkov proračuna EU. To so denimo stroški, ki se nanašajo na kmetijstvo in mednarodne sporazume.

 
 
4. Novi EP bo odločal, kdo bo vodil EU

Evropski parlament bo imel večjo moč pri odločanju o tem, kdo bo vodil Evropsko unijo. Na podlagi predhodne izbire predsednikov držav in vlad bo izvolil predsednika Evropske komisije. Pri tem se bodo upoštevali izidi evropskih volitev. Soglasje Parlamenta pa bo potrebno tudi pri imenovanju Visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko, ki bo hkrati tudi podpredsednik Evropske komisije.

 
 
5. Novi EP: močnejši glas za evropske državljane

Nova moč pomeni več odgovornosti. Evropski parlament bo kot edina institucija, ki jo državljani izvolijo na neposrednih volitvah, imel nove vzvode, ki bodo dali močnejši glas 500 milijonom državljanov, ki jih Parlament predstavlja. Parlament bo zagotavljal, da se Listina o temeljnih pravicah, ki obravnava državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice, učinkovito izvaja. Lizbonska pogodba pa uvaja tudi novo pravico do državljanske pobude, kar pomeni, da bo lahko že en milijon državljanov iz več držav članic Evropsko komisijo pozval, naj pripravi nov predlog na področju določene politike. Parlament bo varoval tudi pravice nacionalnih parlamentov, ki bodo lahko ugovarjali zakonodajnim predlogom, če bodo menili, da jih je lažje obravnavati na nacionalni ravni.