Lizbonska pogodba

EP po Lizbonski pogodbi: večja vloga pri oblikovanju Evrope

 

Lizbonska pogodba, ki je začela veljati v drugi polovici leta 2009, je Evropskemu parlamentu prinesla nove zakonodajne pristojnosti in njegovo vlogo izenačila s Svetom ministrov pri odločanju, kaj EU dela in kako se porablja denar. Spremenil se je tudi način dela Parlamenta z drugimi institucijami, poslanci Evropskega parlamenta pa so dobili večji vpliv na izbiro vodij EU. Vse te reforme so zagotovile, da ima vaš glas na evropskih volitvah še večji vpliv na odločanje, kam je usmerjena Evropa.

 
 
 
 
 
 
Več pristojnosti

Z Lizbonsko pogodbo se je povečala zmožnost EU in njenega parlamenta za ukrepanje in zagotavljanje rezultatov. Polne zakonodajne pristojnosti Parlamenta so se razširile na več kot 40 novih področij, vključno s kmetijstvom, zanesljivo oskrbo z energijo, priseljevanjem, pravosodjem in skladi EU, Parlament pa se je izenačil s Svetom, ki predstavlja vlade držav članic. Parlament je postal skupaj s Svetom pristojen tudi za odobritev celotnega proračuna EU.

Poslanci imajo zdaj pravico, da zavrnejo mednarodne sporazume, in niso niti malo oklevali, ko so jo uporabili pri zavrnitvi kontroverznega trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA), za katerega so se mnogi bali, da bo potlačil temeljne svoboščine. Ta dogodek je dokazal, da imajo zaradi večjih pristojnosti odločitve poslancev EP še večji vpliv na vsakdanjik Evropejcev.

 
 
Večja vloga

Lizbonska pogodba je Parlamentu podelila enaka zakonodajna pooblastila kot Svetu, omogočila pa mu je tudi večji vpliv pri določanju politične usmeritve Evrope. Glede na spremembe Pogodb je Parlament tisti, ki izvoli vodjo Komisije, izvršnega telesa EU, ta odločitev pa mora odražati izide evropskih volitev in s tem izbiro volivcev.

 
 
Večji vpliv državljanov

Kot edina institucija EU, ki jo državljani neposredno izvolijo, je Parlament pristojen in odgovoren za to, da skrbi za odgovorno ravnanje institucij EU. Parlament je varuh Listine o temeljnih pravicah, ki je vključena v Lizbonsko pogodbo, ter novo vzpostavljene pravice do državljanske pobude, ki ljudem omogoča, da s peticijo, ki jo je podpisal najmanj milijon ljudi, zahtevajo pripravo novega zakonodajnega predloga.