Potek plenarnega zasedanja

 

Plenarno zasedanje je vrhunec dejavnosti Evropskega parlamenta in predstavlja zaključek zakonodajnega dela, opravljenega v parlamentarnih odborih in političnih skupinah. Na plenarnem zasedanju predstavniki državljanov Evropske unije - evropski poslanci - sodelujejo pri sprejemanju odločitev Skupnosti in poskrbijo, da Komisija in Svet upoštevata njihova stališča.

Dolgo časa je bil Evropski parlament opravljal preprosto funkcijo debatnega krožka / foruma za razprave in posvetovalnega organa.
Odkar pa se voli na splošnih neposrednih volitvah in zahvaljujoč dejavnostim svojih poslancev, je znal povečati svojo moč/vpliv in pridobiti vlogo enakopravnega soodločevalca s Svetom, in sicer glede treh četrtin zakonodaje Skupnosti. Danes šteje Parlament 766 poslancev, ki so bili izvoljeni v 28 državah članicah Evropske unije, in ki razpravljajo v 24 jezikih. Poslanci, uradniki, tolmači in prevajalci veljajo zelo stroga pravila za zagotavljanje učinkovitega poteka zasedanja.

 
 
Udeleženci zasedanja

Plenarnim zasedanjem predseduje predsednik Evropskega parlamenta. Predsedniku Evropskega parlamenta pri tej nalogi pomaga štirinajst podpredsednikov. Predsednik začne zasedanje, včasih z govorom ali pozdravom, ki se nanaša na aktualne dogodke. Parlament si prizadeva reagirati na razvoj aktualnih dogodkov in se ne obotavlja, ko je treba spremeniti svoj dnevni red, da bi pozvali Evropsko unijo, naj reagira. Vpliv predsednika Parlamenta je lahko tu odločilen.

Med zasedanjem predsednik besedo prepusti poslancem in pazi na dober/gladek potek razprav. Prav tako vodi glasovanja, daje na glasovanja predloge in zakonodajne resolucije, ter ugotavlja jasno večino na glasovanjih na zasedanju. Njegova avtoriteta omogoča dajanje ritma glasovanjem, ki so lahko dolga in zapletena.

Trenutno se 766 evropskih poslancev deli na 7 političnih skupin, ki predstavljajo vsa ideološka gibanja. Nekateri poslanci niso člani nobene politične skupine in so zato obravnavani kot "samostojni" poslanci. Politične skupine so tiste, ki odločajo o vprašanjih, ki bodo obravnavana na plenarnem zasedanju. Predložijo lahko tudi predloge sprememb poročil, o katerih se glasuje na zasedanju. Vseeno pa politična skupina svojih članov ne more prisiliti, da glasujejo na določen način.

Evropska komisija in Svet Evropske unije sta na zasedanjih prisotna, da bi olajšala sodelovanje med institucijami v postopku sprejemanja odločitev. Na pobudo Evropskega parlamenta lahko predstavniki obeh institucij podajo izjave ali obrazložijo dejavnosti svoje institucije v odgovor na vprašanja, ki jim jih lahko zastavijo poslanci. Te razprave se lahko zaključijo z glasovanjem o resolucijah.

Ker na plenarnem zasedanju sodeluje veliko število ljudi, se nič ne sme odvijati nenačrtovano, zato je treba, kolikor se le da, spoštovati vnaprej pripravljen spored. Tudi dnevni red zasedanja je pripravljen zelo natančno konferenca predsednikov političnih skupin.

Poleg tega lahko konferenca predsednikov odborov (ki jo sestavljajo vsi predsedniki stalnih ali začasnih parlamentarnih odborov) posreduje priporočila konferenci predsednikov glede dela odborov in sestave dnevnega reda.

 
 
Delo na zasedanju

Parlament se zbere vsak mesec (razen avgusta) v Strasbourgu na delnem zasedanju, ki traja štiri dni (od ponedeljka do četrtka). Šestkrat na leto Parlament zaseda tudi v Bruslju, vsakokrat po dva dni (v sredo in četrtek). Delna zasedanja se delijo na dnevne seje.

Plenarna zasedanja so namenjena predvsem razpravam in glasovanjem. Le besedila, izglasovana na plenarnem zasedanju, ter pisne izjave ( člen 123), ki jih je podpisala večina poslancev Parlamenta, so formalni akti Evropskega parlamenta.
Ti zadevajo različne vrste besedil glede na obravnavano temo in na uporabljeni zakonodajni postopek:

  • zakonodajna poročila so besedila, ki jih Parlament obravnava v okviru različnih zakonodajnih postopkov Skupnosti: postopek soodločanja, postopek privolitve in posvetovalni postopek. Le pri postopku soodločanja ima Parlament vlogo zakonodajalca, enakovredno vlogi Sveta Evropske unije. Določena parlamentarna poročila tako nosijo večjo zakonodajno "težo" kot druga.
  • proračunski postopek: Evropski parlament in Svet Evropske unije sestavljata proračunsko oblast Evropske unije, ki vsako leto določa izdatke in prejemke Evropske unije
  • nezakonodajna poročila Parlament pripravi na lastno pobudo, v pristojnem parlamentarnem odboru. S sprejetjem teh besedil Evropski parlament poziva druge evropske institucije in organe, nacionalne vlade, pa tudi tretje države, da bi usmerili pozornost na določeno vprašanje in nanj reagirali. Čeprav so te pobude brez zakonodajne vrednosti, vseeno temeljijo na parlamentarni legitimnosti, ki je sposobna Komisijo vzpodbuditi k pripravi predlogov.

Med plenarnim zasedanjem se lahko Parlament izreče o kateri koli temi, ki je zanj pomembna. Od Komisije lahko zahteva tudi, da ta pripravi ustrezen predlog o vprašanjih, ki jih je po mnenju Parlamenta treba obravnavati v aktu Skupnosti. Med drugim je na zasedanju tudi ura za vprašanja Svetu in/ali Komisiji . Načeloma pride ura za vprašanja Komisiji na vrsto v torek, ura za vprašanja Svetu pa v sredo. Vprašanja je treba predhodno v pisni obliki predložiti predsedniku Parlamenta, ki odloči o njihovi dopustnosti.

Letni razpored dela Evropskega parlamenta se vsako leto sprejme na plenarnem zasedanju, načeloma meseca junija, na predlog konference predsednikov političnih skupin. Razpored vsebuje tudi tedne za seje parlamentarnih odborov ter političnih skupin. Dnevni red plenarnega zasedanja določa, ali bo izjavam Sveta, Komisije, Evropskega sveta ter vprašanjem Svetu in Komisiji za ustni odgovor sledilo glasovanje o predlogu resolucije. Med drugim lahko tudi razpravam o primerih kršenja človekovih pravic, demokracije ali načela pravne države sledijo predlogi resolucij. Ta besedila načeloma predloži odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.

Zapisnik vsakega zasedanja je dokument, v katerem je zabeležen potek seje in dejavnosti (predlagani dokumenti, razprave, glasovanja, razlage glasovanja, imenovanja itd.). Izidi glasovanja so priloženi zapisniku.

 
 
Potek plenarnega zasedanja
Pred odločitvijo je čas za razpravo

Parlamentarno poročilo, ki je na glasovanju, je bilo pred tem praviloma tema razprave, kjer imajo besedo Komisija, predstavniki političnih skupin in poslanci. Čas za besedo, ki je pogosto zelo kratek, je odvisen od števila poslancev, ki so zaprosili za besedo.

Za razliko od glasovanj, ki so pogosto kratka, trajajo razprave včasih več ur, glede na število poslancev, ki želijo govoriti. Poslanci najpogosteje govorijo v svojem maternem jeziku, njihove govore pa konferenčni tolmači simultano tolmačijo v druge uradne jezike Evropske unije.

V sejni dvorani je čas za besedo dodeljen upoštevajoč naslednja merila: prvi del si razdelijo vse politične skupine enakomerno, drugi del pa glede na število svojih članov. Poslanci, ki so zaprosili za besedo, se uvrstijo na seznam govornikov glede na mesto, ki ga zasedajo v svoji skupini. Ne glede na to imajo prednost poročevalci pristojnega odbora in odborov, zaprošenih za mnenje, če se priglasijo k besedi.

Poslanci drugače v sejni dvorani redno gostijo mnoge goste, med njimi vodje držav, ki jih praviloma sprejmejo na formalni seji.

12 ur : glasovalni maraton

Glasovanja se začnejo načeloma okoli poldneva. Stvari se odvijajo kar hitro: včasih poslanci glasujejo o desetinah predlogov sprememb.

Med glasovanjem o parlamentarnem poročilu ali resoluciji lahko poslanci predloženo besedilo spreminjajo s predlogi sprememb. Z njimi lahko črtajo, preoblikujejo, zamenjajo ali obogatijo vsebino obravnavanega besedila. Poslanci najprej glasujejo o vsakem predlogu spremembe posebej, na koncu pa glasujejo še o celotnem spremenjenem besedilu.

Poslanci najpogosteje volijo z dvigovanjem rok, pri čemer predsedujoči zasedanju ugotovi večino. Če rezultat ni gotov, predsednik zahteva elektronsko glasovanje za natančnejši rezultat. Poslanci morajo glasovati poimenskoče pred glasovanjem to zahteva ena od političnih skupin ali vsaj štirideset poslancev. V tem primeru se glas vsakega poslanca zabeleži za kasnejšo objavo v prilogi zapisnika, razen če je bila vložena tudi zahteva za tajno glasovanje.

Na plenarnem zasedanju Evropski parlament najpogosteje odloča z absolutno večino oddanih glasov. Sklepčnost (najmanjše število poslancev, ki morajo biti prisotni, da je rezultat glasovanja veljaven) je dosežena, ko je v sejni dvorani navzoča tretjina poslancev. Če predsednik na zahtevo najmanj štiridesetih poslancev ugotovi, da ta pogoj ni izpolnjen, se glasovanje prestavi na naslednjo sejo.

Komisija lahko na koncu glasovanja prevzame besedo in sodeluje pri zaključku glasovanja. Po koncu časa za glasovanje se lahko poslanci, ki to želijo, priglasijo k besedi za razlago glasov , kjer lahko analizirajo, utemeljijo svojo izbiro ali izbiro svoje skupine.

 
 
 
 
Tools