DEMOKRACIJA IN SPREMEMBE:ŠE LETO DNI DO EVROPSKIH VOLITEV 

Zadnja raziskava Eurobarometer, objavljena leto dni pred evropskimi volitvami maja 2019, kaže vse večjo podporo državljanov Evropski uniji. Več kot dve tretjini (67 %) vprašanih je prepričanih, da je njihova država s članstvom v Uniji pridobila. To je doslej najboljši rezultat od leta 1983. Tokrat tudi prvič večina (48 %) vprašanih meni, da njihov glas v EU šteje.

Skoraj tretjina (32 %) vprašanih že zdaj ve, kdaj bodo potekale evropske volitve leta 2019, in 50 % se jih zanje zanima. Državljani menijo, da so vodilni kandidati pozitivna sprememba (49 % vprašanih meni, da bi jih spodbudili h glasovanju na naslednjih evropskih volitvah), vendar pa 70 % vprašanih meni, da bi morala ta postopek spremljati dejanska razprava o evropskih težavah in prihodnosti EU.

Poleg tega se večina vprašanih strinja, da vodilni kandidati vodijo v večjo preglednost (63 %), da so bistven napredek za demokracijo v EU (61 %) in da dajejo Evropski komisiji večjo legitimnost (60 %). Nasprotno manj kot polovica vprašanih meni, da bi ta postopek preprečil nacionalnim vladam, da bi izbrale najboljšega kandidata (46 %), 45 % vprašanih pa meni, da ne bi imel nobenega bistvenega vpliva (45 %).

Evropejci želijo, da se v prihajajoči volilni kampanji obravnavajo varnostna vprašanja v najširšem pomenu, vključno s priseljevanjem, hkrati pa se jim zelo pomembna zdijo vprašanja, povezana z osebno blaginjo in dobrim počutjem.

Večina vprašanih je še vedno zadovoljna z delovanjem demokracije v svojih državah (55 %) in v EU (46 %). V nekaterih državah so vprašani bolj zadovoljni z delovanjem demokracije v EU kot v svojih državah, državljani nekaterih večjih držav članic pa so bistveno manj zadovoljni z delovanjem demokracije v EU. To je še očitneje, če raven zadovoljstva z demokracijo primerjamo z BDP na prebivalca držav ter njihovimi ravnmi brezposelnosti.

V raziskavi je bilo obravnavano tudi mnenje državljanov o novih in nastajajočih političnih strankah. Med letoma 2013 in 2018 je bilo v državah članicah EU ustanovljenih več kot 70 novih strank in političnih zavezništev, med katerimi so nekatere uspešno nastopile proti politični eliti.

Večina Evropejcev razmeroma pozitivno ocenjuje te nove stranke in gibanja. Polovica vprašanih meni, da te stranke in gibanja ne ogrožajo demokracije, 38 % vprašanih pa meni, da jo. 70 % državljanov, vključenih v raziskavo, meni, da se zgolj z nasprotovanjem nečemu nič ne izboljša. Vendar 56 % vprašanih meni, da lahko nove stranke in gibanja prinesejo pravo spremembo, 53 % državljanov pa meni, da bi lahko lažje našle nove, boljše rešitve kot politična elita.

Raziskava proučuje, kako državljani dojemajo glasovanje na volitvah leto dni pred evropskimi volitvami. Državljanski razlogi, kot je „to je njihova dolžnost kot državljani“ so na prvem mestu med odgovori na vprašanje, zakaj bi ljudje volili na evropskih volitvah. Velika večina meni, da bi se ljudje vzdržali glasovanja, ker „menijo, da njihov glas ne bo ničesar spremenil“, „ne zaupajo političnemu sistemu“ ali jih „ne zanima politika ali volitve na splošno“. Upoštevati je treba tudi pomanjkanje informacij. Pomembno vlogo imajo tudi tehnični razlogi, saj 15 % vprašanih meni, da ljudje ne bi volili, ker „nimajo časa ali imajo pomembnejše opravke“,12 % pa, da ljudje „ne vedo, kje ali kako glasovati“.