Neposredni dostop do osnovnega menija (pritisnite Enter)
Dostop do vsebine strani (pritisnite "Vstopi")
Neposredni dostop do seznama drugih spletnih mest (pritisnite Enter)
 
 

Agora državljanov o brezposelnosti mladih (6.–8. november 2013)

 
 

Na Agori državljanov Evropskega parlamenta, ki je potekala v Bruslju med 6. in 8. novembrom 2013, se je zbralo 54 mladih iz vse Evrope in skupaj so razpravljali o eni najbolj gorečih tem v Evropi: brezposelnosti mladih.

Med glavnimi priporočili so bili „listina o mladih“, ki določa skupna načela glede pripravništva in prostovoljstva, ukrepi za podporo mladim podjetnikom in omogočanje mladim, da vodijo majhen del programa v okviru pobude EU za zaposlovanje mladih.

Ti zaključki so bili izhodišče na konferenci voditeljev držav in vlad o brezposelnosti mladih, ki je potekala v Parizu 12. novembra 2013.

„Prijetno sem presenečena nad kakovostjo rezultatov, ki so koristni in oprijemljivi. Predvsem opažam priznavanje vrednosti prostovoljstva, vlogo podjetništva pri ustvarjanju dodane vrednosti in delovnih mest, pomembnost interneta in družbenih medijev pri širjenju informacij in zamisel, da bi mladi upravljali z majhnim odstotkom proračunov,“ je dejala podpredsednica Evropskega parlamenta Isabelle Durant.

„Izkazali ste visoke sposobnosti, izrazili ste zelo odločna stališča, s svojim vedenjem v razpravi, s poslušanjem drugih in s končnim glasovanjem pa ste nam pokazali, kaj je demokracija,“ je dejal nekdanji francoski visoki komisar za aktivno solidarnost zoper revščino in sedanji predsednik francoske agencije za storitve civilne družbe Martin Hirsch, ki je vodil razpravo.

Listina o mladih
V končnih priporočilih udeleženci pozivajo k uvedbi minimalnega plačila za pripravnike z izjemami, priznavanje formalnih in neformalnih znanj in spretnosti, zlasti tistih, pridobljenih pri prostovoljnem delu. V besedilu je zapisano tudi, da bi bilo treba vprašanje brezposelnosti mladih vključiti v programe družbene odgovornosti gospodarskih družb.

Podjetništvo
Mladi, ki so prepričani, da „bo podjetništvo del njihove in evropske prihodnosti“, so dejali, da bi se ukrepi za spodbujanje podjetništva morali začeti uvajati zgodaj, v šoli. Poudarili so tudi, da bi bilo nujno mladim podjetnikom podeliti status in jim dati prednost pri javnih naročilih.

Oblikovanje politik
Udeleženci so poudarili, da želijo sodelovati pri oblikovanju in izvajanju politik. Kot primer je v sprejetem besedilu navedeno, da bi lahko majhen odstotek sredstev pobude za zaposlovanje mladih, enega od novih programov EU za mlade, namenili projektom, ki so jih zasnovali mladi.

Boljše informacije in orodja
Udeleženci so se zavzeli tudi za vzpostavitev informacijskih platform, usposabljanje in poklicno usmerjanje ter boljše obveščanje o programih Evropske unije. Izrazili so tudi stališče, da bi morala mobilnost v EU pomeniti izbiro in priložnost, ne pa gospodarske nuje.

 
 
 
Prejšnja agora
 
 
 
O podnebnih spremembah - 12. in 13. junija 2008 Naprej k forumom  

O podnebnih spremembah - 12. in 13. junija 2008

Evropska unija bo na podlagi rezultatov nedavne svetovne konference o podnebju (na Baliju leta 2007) in v pričakovanju prihodnjih svetovnih vrhunskih srečanj na to temo (v Poznanju konec leta 2008 in Kopenhagnu konec leta 2009) izkoristila to leto, da v zvezi s tem preuči svojo politiko na področju energetike, prometa, kmetijstva, trgovine, okolja, razvoja, socialnih zadev, raziskav, izobraževanja, industrije…

Evropski parlament vabi civilno družbo, da prek 500 svojih najpomembnejših organizacij svobodno in odkrito spregovori o tej pomembni temi ter predstavi svoje analize in predloge, hkrati pa tudi opredeli svojo vlogo pri ukrepih, ki jih bo treba izvajati.

Podnebje - analize, rešitve, ukrepi

Agora državljanov, ki poteka v sejni dvorani Parlamenta ob navzočnosti predstavnikov različnih evropskih institucij, želi biti močan dejavnik demokracije na naši celini.

Delo bo po uspešnem delovanju prejšnje agore organizirano v obliki delavnic, na katerih bodo udeleženci obravnavali medsektorske teme, kar bo zagotovilo njihovo družbeno in kulturno raznolikost ter spodbudilo dialog, ki bo presegel tradicionalno porazdeljene tematike v strukturirani civilni družbi. Delovne skupine naj bi spodbudile izmenjavo pogledov, na podlagi katerih bi lahko dosegli soglasje ali resnične možnosti za razpravo.

Različni vidiki tega velikega evropskega in svetovnega izziva se bodo torej obravnavali vzporedno in z različnih zornih kotov na petih delavnicah (sredstva, tehnologija, solidarnost, gospodarstvo, upravljanje). Poleg obvezne predstavitve glavnih idej bodo dobrodošli tudi konkretni predlogi. Udeleženci agore bodo morali poskrbeti za strnitev svojih analiz in opredelitev prednostnih nalog, predvsem pa za trajnostno oblikovanje politike.

 
 
Prihodnost Evrope (8. in 9. november 2007) Naprej k forumom  

Odgovor Evropskega parlamenta na zahteve državljanov po večji vključenosti

Ker je Evropski parlament neposredno izvoljeno telo, je izmed institucij EU najprimernejši, da se spoprime z izzivom vzpostavitve stalne komunikacije z državljani EU. Poslanci Evropskega parlamenta so v stalnem stiku s civilno družbo in so neposredno odgovorni volivcem.

Seveda vse institucije EU razumejo pomen dialoga z državljani kot del projekta EU. Čeprav je to vprašanje bistvenega pomena, pa je prav tako pomembno osredotočanje na vsakodnevne skrbi navadnih ljudi.

Evropski parlament zato predlaga popolnoma nov način, kako vključiti državljane v trajni dialog o prihodnosti EU.

Kaj lahko Evropa stori za vas – in kaj lahko vi storite za Evropo

Za dajanje novega zagona evropski integraciji je potrebna močna povezava z državljani EU. Ni dovolj ljudem reči, da se Evropa gradi zanje – Evropa se mora graditi z njimi. Kako to idejo pojasniti in spraviti v tek, je bistvenega pomena za vzdrževanje zaupanja.

Evropski parlament ne želi le vzpostaviti stika z državljani, ampak jim prisluhniti. Državljani, ki so protagonisti in ne samo potrošniki, lahko spremenijo naravo, pa tudi cilje naših prizadevanj.

Združen in usklajen dialog bo prispeval k zagotovitvi močne podpore projektu EU. A kako lahko pomenljiva razprava, ki bo obrodila sadove, poteka v Skupnosti s skoraj pol milijarde ljudmi?

 
 
Vloga Agore  

Parlament predlaga združitev participativne energije evropske družbe, ki se izraža preko mobilizacije predstavnikov evropske civilne družbe, kot so mreže združenj, poklicnih organizacij in sindikatov, in predstavniške demokracije, ki jo na evropski ravni pooseblja Evropski parlament.

Ta kombinacija bi se lahko imenovala "AGORA", v počastitev prvega foruma za javne razprave iz atenske "neposredne" demokracije, ki je temelj naše evropske demokracije.

Agora lahko kot forum združi glasove evropskih državljanov in njihovih izvoljenih predstavnikov. Svojim udeležencem lahko omogoči sodelovati pri razpravi v Evropi in oblikovati konkretne ukrepe, temelječe na vsakodnevnih izkušnjah, za reševanje težav, ki pestijo Unijo.

Od določitve težave do doseganja soglasja

Agora lahko daje poslancem pomembne pobude med pripravo poročil v parlamentarnih odborih, se pravi pred glasovanjem v odborih. Razprave v Agori se bodo osredotočale na vprašanja, ki imajo na dnevnem redu Parlamenta prednost in ki očitno vplivajo na vsakdanjik državljanov. Tako bodo pomagale razjasniti teme, ki so prepogosto omejene na razpravljanje z lobisti.

Agora bi lahko pomagala zbliževati različna stališča. Konvencija o prihodnosti Evrope iz leta 2004 je recimo pokazala, da je mogoče za veliko tem doseči soglasje brez glasovanja, samo z razpravljanjem, celo v tako raznoliki skupini, kot je bila ta.

 
 
Dialog med državljani EU in institucijami  

Da bi povečali sodelovanje civilne družbe pri evropski integraciji, Parlament predlaga udeležbo več državljanov na predstavitvah in posvetovanjih, ki jih institucije EU redno prirejajo skupaj z različnimi sektorji evropske civilne družbe.

Na srečanju bo prisotnih 500 udeležencev, ki ne bodo tam samo zato, da izmenjujejo mnenja o temah, ki so pomembne za EU, ali da prevzamejo mikrofon za popestritev razprave. Prav tako bodo aktivno udeleženi pri pripravi poročil razprav. Bodo protagonisti, ne samo komentatorji.

Parlament skuša obenem preseči tradicionalne strukture civilne družbe, ki so odvisne od sektorja (socialne zadeve, okolje, razvoj, izobraževanje itd.), da bi tako dal besedo različnim pogledom in omogočil, da se določi paleta različnih možnosti.

Določene bodo interdisciplinarne delovne skupine, kar bo omogočilo prispevke različnih družbenih in kulturnih skupin ter dialog med različnimi organizacijami civilne družbe.

Ta odprta in jasna izmenjava mnenj bi bila tudi pomemben dodatek k sedanjemu programu predstavitev v odborih. Te predstavitve, ki za poslance pomenijo bistveno priložnost za prejemanje strokovnih informacij, so še zmeraj občasne prireditve, ki ponavadi ne vključujejo velike mreže evropske civilne družbe, ki se lahko pogosto počuti izvzeto iz dogajanja.

Agora se bo od prejšnjih forumov državljanov, ki so jih prirejali v vseh državah članicah, razlikovala po tem, da bo odprta za udeležence iz različnih držav, ne glede na njihovo nacionalno poreklo. Agora bo omogočila izvoljenim in volivcem iz vseh sektorjev civilne družbe in vseh držav članic EU, da se zberejo in prosto razpravljajo o prihodnosti naše celine.

 
 
Odnosi z drugimi institucijami EU  

Drugim institucijam lahko uspeh tega projekta samo koristi in so naravne partnerke Agore državljanov. Podpora vseh institucij EU pri Agori bi lahko pomenilo uspeh za vse.

Svet bi lahko svoje člane spodbudil k razglašanju pobude Parlamenta že v zgodnji fazi med organi civilne družbe v posameznih državah, da bi tako povečali zanimanje javnosti za ta projekt.

Komisija bi lahko sprejela Agoro kot novo operativno orodje v svojih stalnih prizadevanjih za izboljšanje komuniciranja med Unijo in evropskimi državljani. Nekatere od razprav Agore bi lahko vključila v svoja politična razmišljanja.

Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor bi bila lahko glede na svojo posebno vlogo vključena v delo srečanj in bila celo povabljena, da izrazita svoja mnenja v vlogi strokovnjakov.

 
 
Organizacija dela  

Agora bo potekala v sejni dvorani Evropskega parlamenta v Bruslju. Povabljenih bo 500 predstavnikov organizacij civilne družbe.

Agore bodo organizirane v treh stopnjah: (a) priprava osnutkov delovnih dokumentov s pomočjo namenskega spletišča; (b) dvodnevna razprava v Parlamentu, pri čemer bodo ta posneta; (c) posredovanje zaključkov vsem stranem.

Konferenca predsednikov bo odločila o dnevnem redu Agore in določila teme razprav, ki so v interesu državljanov.

Zaradi svoje strokovnosti na določenih področjih bi bili za določanje povabljenih najbolj primerni parlamentarni odbori. Zato so odgovorni za akreditacijo evropskih organizacij civilne družbe. Vsak odbor je odgovoren za vprašanja, ki spadajo v njegovo pristojnost v skladu s poslovnikom EP.

Vsako razpravo na srečanjih bi vodila dva voditelja, eden bi bil izbran izmed evropskih poslancev ali predstavnikov drugih institucij EU, drugi pa izmed povabljenih organizacij.

Izmed 500 članov civilne družbe bodo določeni člani, ki bodo odgovorni za pripravo poročila o razpravah v delavnici. Za vsako od petih delavnic bodo pristojni dva do trije tako imenovani poročevalci. Njihova vloga je še posebej pomembna.

Ti poročevalci bodo odgovorni za pripravo dokumenta za razpravo pred začetkom srečanja, s pomočjo prispevkov, ki jih bodo udeleženci pošiljali preko Agorinega spletišča.

Poleg tega bodo prevzeli pripravo enega samega lista papirja, ki bo povzel razpravo in paleto različnih možnosti, ki so se oblikovale v razpravi.

Vsaka organizacija, ki sodeluje, bo za udeležbo na Agori izbrala le enega od svojih članov. Člana, ki ga bo poslala v Bruselj, izbere organizacija sama.

Angora bo potekala 8. in 9. novembra 2007 in se bo osredotočila na prihodnost Evrope: izzive, priložnosti in orodja, ki jih prinašajo nove pogodbe. Na začetku naslednjega leta bodo na drugem srečanju tekle razprave o drugih temah, kot so spremembe podnebja in socialna razsežnost EU.

Za prvo srečanje je bil kot glavni odbor določen odbor za ustavne zadeve, ki je tako odgovoren za povabilo polovice udeležencev, se pravi 250 ljudi. Pri pripravi prvega srečanja je sodelovalo tudi deset drugih odborov, od katerih je vsak odgovoren za povabilo 25 oseb. To so odbori za državljanske svoboščine, zunanje zadeve, , proračun, socialne zadeve, razvoj, okolje, industrijo, pravice žensk ter pododbora za človekove pravice ter varnost in obrambo.

 
 
Kaj se zgodi po razpravi na Agori  

Sklep Agore o določeni temi bi uporabili poslanci pri svojem lastnem delu (npr. v predlogih sprememb), obravnavali pa bi ga tudi parlamentarni odbori in/ali druge zadevne institucije EU, tako da bi se poudaril pomen stališč državljanov.

Dokumentacija o delu Agore bo poslana nacionalnim telesom, institucijam EU ter vsem udeleženim organizacijam. Organizacije civilne družbe bodo preko svojih omrežij sodelovale tudi pri obsežnem razširjanju teh informacij.

Evropski parlament je za 50. obletnico Rimskih pogodb pripravil izredno stavo, ki bi jo morali biti državljani pripravljeni sprejeti.

 
 
 
 

Agora državljanov je vez med Evropskim parlamentom in evropsko civilno družbo. Tako po zgradbi kot po svojem obsegu je edinstveno orodje za razpravljanje o zakonodajnem programu Parlamenta z državljani.

Agora omogoča odprto razpravo in s tem bodisi dosego soglasja bodisi razkritje razhajajočih se mnenj v civilni družbi glede analize ali ukrepov, ki bodo potrebni pri spopadanju s prihodnjimi izzivi Evrope.

Ko EU razvije naslednje pobude, so organizacije evropske civilne družbe povabljene, da izrazijo svoje mnenje, predstavijo svoje analize in predloge, hkrati pa opredelijo vlogo, ki so jo pripravljene imeti pri prihodnjih ukrepih EU.

Zaključki agore, ki jih oblikujejo predstavniki civilne družbe, se posredujejo evropskim in nacionalnim institucijam, udeleženci pa jih predstavijo tudi širši javnosti.