Evrobarometer 
Raziskave javnega mnenja o Evropskem parlamentu 
 

Povolilna študija evropskih volitev 2014 

Povolilno anketo je takoj po evropskih volitvah maja 2014 na terenu opravilo podjetje TNS opinion. Cilj ankete je bil bolje razumeti, zakaj so se evropski volivci odločili za udeležbo oz. neudeležbo na volitvah.

Ključne ugotovitve

  • Rezultati ankete kažejo na vse očitnejše razlike. Vse večja razlika se tako kaže med volilno udeležbo moških (45 %) in žensk (41 %). Enako kot leta 2009 so se tudi tokrat volitev v največjem številu udeležili vodstveni delavci in samozaposleni. Zabeležena je bila tudi večja mobiliziranost študentov in brezposelnih. Med tistimi, ki se volitev niso udeležili, so vse številnejši mladi (18–24 let), čeprav je njihovo stališče do Unije najbolj pozitivno.
  • Kot že leta 2009 so med glavnimi razlogi, zaradi katerih so se državljani napotili na volišča, državljanska dolžnost, sistematična udeležba na volitvah in podpora politični stranki, ki so jih blizu. Tem „tradicionalnim razlogom“ tesno sledijo tipično evropski razlogi, kot je podpora Uniji, evropsko državljanstvo ali občutek, da volivci s svojim glasom na evropskih volitvah lahko vplivajo na to, da se stvari spremenijo.
  • Med navedenimi razlogi za neudeležbo na volitvah se, tako kot leta 2009, javlja nezaupanje in nezanimanje za politiko nasploh ali občutek, da je glasovanje brezpredmetno.
  • Glavna tema, zaradi katere so se državljani odpravili na volišča, je bila brezposelnost, sledita pa ji gospodarska rast in tematika priseljevanja.
  • Absolutna večina anketirancev je na vprašanje o njihovem odnosu do EU odgovorila, da je pripadnost Uniji „nekaj dobrega“; izjavili so, da se čutijo „državljani(-ke) EU“, čeprav je to občutenje bistveno upadlo v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela. Občutek navezanosti Evropejcev na Unijo, pa naj so se volitev udeležili ali ne, je prisoten pri veliki večini.
  • Prav tako je absolutna večina anketirancev je menila, da „so imeli na voljo vse potrebne informacije“, ki so vodile njihov izbor na volitvah. Podobno kot leta 2009 je med desetimi Evropejci več kot šest takih, ki se spomnijo „kampanje, ki je ljudi spodbujala k udeležbi na volitvah“.