Eno leto pred evropskimi volitvami leta 2014: Ekonomski in socialni del 

Eurobarometer Evropskega parlamenta želi eno leto pred evropskimi volitvami 2014 ugotoviti, kako Evropejci dojemajo gospodarske in družbene razmere, pa tudi reforme na fiskalnem in bančnem področju.

Pričujoča publikacija je drugi del ankete Eurobarometra Evropskega parlamenta z naslovom „Eno leto pred evropskimi volitvami 2014‟, katere prvi del (institucionalni vidik) je bil objavljen 5. septembra 2013. Delo na terenu je bilo opravljeno med 7. in 23. junijem 2013.

Anketo je v obliki osebnih intervjujev opravilo podjetje TNS Opinion v 28 državah članicah EU, v njej pa je sodelovalo 27.624 anketirancev. Rezultati so prikazani za EU-28 (kadar gre za nova vprašanja) ali v obliki trendov za EU-27.

Glavne ugotovitve

• Velika večina Evropejcev še zmeraj meni, da je usklajevanje med državami članicami boljši pristop k reševanju krize kot ukrepi posameznih držav članic, čeprav se je število zagovornikov slednjih povečalo.
• Vsak peti Evropejec meni, da je Evropska unija najbolj primerna za učinkovito spoprijemanje s posledicami gospodarske in finančne krize. Skoraj enak delež anketirancev meni, da so za to najbolj primerne nacionalne vlade.
• Trije od štirih Evropejcev menijo, da je absolutna prednostna naloga ustvarjanje delovnih mest in boj proti brezposelnosti.
• Občutek, da je euro poslabšal posledice krize med anketiranci narašča, a to mnenje kljub gospodarski in socialni krizi še zmeraj zastopa precejšnja manjšina.
• Dva od petih Evropejcev menita, da je proračun Evropske unije, ki znaša približno 1 % bruto domačega proizvoda (BDP) vseh držav članic (torej približno 145 milijard EUR), „primeren‟, vsak peti meni, da je „prenizek‟, vsak deseti pa da je „previsok‟. Ko gre za prednostne naloge v proračunu Evropske unije, Evropejci na prvo mesto uvrščajo zaposlovanje in socialne zadeve, sledijo pa gospodarska rast ter izobraževanje in usposabljanje.
• Ko gre za razpravo o bančni uniji, večina anketirancev daje prednost ukrepom, sprejetim na evropski ravni, pred tistimi, ki se sprejmejo na nacionalni ravni.
• Skoraj polovica Evropejcev meni, da je Evropska unija najprimernejši akter, ki jim bo do leta 2025 zagotovil, da bodo uživali prednosti globalizacije. Pri vprašanju glede tega, kdo jih bo najbolje obvaroval pred negativnimi posledicami globalizacije, so anketiranci razdeljeni na dva enaka dela med Evropsko unijo in nacionalnimi vladami.
• Anketiranci menijo, da bi naslednje tri pobude imele največji učinek na evropsko gospodarstvo: izboljšanje strokovnega izobraževanja in usposabljanja, zmanjšanje javnega primanjkljaja in dolga ter enostavnejši postopek ustanavljanja podjetij.
• Trije od štirih Evropejcev menijo, da bo leta 2025 Kitajska v svetovnem merilu največja gospodarska sila, daleč pred Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo.