O delegacijah

Delegacije Evropskega parlamenta vzdržujejo odnose in izmenjevanje informacij z različnimi parlamenti iz tretjih držav. Evropski parlament prek svojih delegacij prispeva k predstavljanju Evropske unije v tujini ter k temu, da se v tretjih državah spodbujajo vrednote, na katerih temelji Evropska unija, in sicer načela svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države.

V Parlamentu je trenutno 44 delegacij. Število poslancev v delegacijah je različno, od 12 do več kot 70 (delegacije v parlamentarnih skupščinah).

Ločimo več vrst delegacij:

  • delegacije v skupnih parlamentarnih odborih
  • delegacije v odborih za parlamentarno sodelovanje
  • druge medparlamentarne delegacije
  • delegacije v večstranskih parlamentarnih skupščinah

Predsedniki delegacij svoje delo usklajujejo v konferenci predsednikov delegacij.

Medparlamentarna srečanja se prirejajo enkrat ali dvakrat letno izmenično v enem od krajev dela Evropskega parlamenta in v kraju, ki ga določi partnerski parlament iz zadevne tretje države.

Skupni parlamentarni odbori

Evropski parlament lahko ustanovi skupne parlamentarne odbore s parlamenti pridruženih držav ali držav, s katerimi so bila začeta pogajanja o pristopu.

Na sejah se člani obeh delegacij (delegacije Evropskega parlamenta in delegacije parlamenta tretje države) medsebojno obveščajo o prednostnih nalogah ter o izvajanju pridružitvenega sporazuma.

Skupni parlamentarni odbori lahko oblikujejo priporočila za parlament države kandidatke za pristop k EU ter za Evropski parlament. Skupni odbori spremljajo tudi potek pristopnega procesa.

O pristojnostih skupnih parlamentarnih odborov odločajo Evropski parlament in sporazumi s tretjimi državami.

Tudi pravila delovanja teh odborov so določena v omenjenih sporazumih ter temeljijo na načelu enakovrednosti med delegacijo Evropskega parlamenta in delegacijo partnerskega parlamenta. Skupni parlamentarni odbori se načeloma srečujejo dvakrat letno.

Odbori za parlamentarno sodelovanje

Odbori za parlamentarno sodelovanje se ustanovijo v skladu s sporazumom o sodelovanju med Evropsko unijo in zadevno tretjo državo.

Ti odbori sodelujejo z državami, ki jih zadeva evropska sosedska politika, ter z državami, ki so podpisale sporazum o strateškem partnerstvu z EU.

Odbori imajo različno število članov, v vsakem odboru pa je enako število poslancev EP in poslancev iz zadevne tretje države.

Druge medparlamentarne delegacije

Druge medparlamentarne delegacije so usmerjene v vzdrževanje in spodbujanje stikov s parlamenti držav izven Evropske unije, ki niso kandidatke za pristop.

Svoje dejavnosti opravljajo v sodelovanju z odbori za zunanje zadeve, za razvoj in za mednarodno trgovino.

Člani teh delegacij so izvoljeni za celotno trajanje mandata.

Odbor za zunanje zadeve usklajuje delo skupnih parlamentarnih odborov in parlamentarnih odborov za sodelovanje, kot tudi delo medparlamentarnih in ad hoc delegacij ter misij za spremljanje volitev znotraj področja svojega delovanja.

Delegacije v večstranskih parlamentarnih skupščinah

Obstaja pet skupnih parlamentarnih skupščin:

  • skupna parlamentarna skupščina afriške, karibske in pacifiške skupine držav ter Evropske unije (AKP-EU);
  • parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje;
  • Evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina (EUROLAT);
  • parlamentarna skupščina EURONEST.
  • Delegacija za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO
Skupna parlamentarna skupščina afriške, karibske in pacifiške skupine držav ter Evropske unije (AKP-EU)

Ta večstranska skupščina, v kateri so združeni predstavniki različnih držav, si prizadeva vzpostaviti parlamentarni forum za sodelovanje EU z državami AKP.

To partnerstvo temelji na sporazumu iz Cotonouja (sporazum o partnerstvu med AKP in EU).

Cilji te skupščine so:

  • uvesti tesno sodelovanje med državami AKP in EU;
  • izboljšati raven življenja in pospešiti gospodarski razvoj držav AKP;
  • spodbujati spoštovanje človekovih pravic in demokracije.

Parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje

Parlamentarno skupščino Unije za Sredozemlje sestavlja 120 poslancev, ki predstavljajo evropske države, ter prav toliko poslancev 10 partnerskih držav iz sredozemskega prostora. Naloga te skupščine je obravnavanje političnih, gospodarskih ali kulturnih vprašanj v skupnem interesu ter razpravljanje o načinih za utrditev evro-sredozemskega partnerstva.

Ima posvetovalno vlogo glede vseh vprašanj, povezanih z evro-sredozemskim partnerstvom.


Evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina (EUROLAT)

Evro-latinskoameriško parlamentarno skupščino sestavlja 120 poslancev.

Kot parlamentarna institucija medregionalnega strateškega partnerstva med EU in Latinsko Ameriko ter Karibi je skupščina EUROLAT parlamentarni forum za razprave, nadzor in spremljanje, ki pokriva tri velika področja dejavnosti

  • vprašanja v zvezi z demokracijo, zunanjo politiko, dobrim upravljanjem, integracijo, mirom ter človekovimi pravicami;
  • ekonomske, finančne in poslovne zadeve;
  • socialne zadeve, medčloveške izmenjave, okolje, izobraževanje in kulturo.

Njeno delovanje urejajo skupna pravila.


Parlamentarna skupščina EURONEST

Delegacija Evropskega parlamenta v parlamentarni skupščini Euronest je bila ustanovljena na začetku sedmega parlamentarnega obdobja (konec septembra 2009). Skupščina uteleša parlamentarno razsežnost Vzhodnega partnerstva. S to pobudo se želi Evropska unija približati svojim vzhodnim sosedam ter podpreti njihova prizadevanja za politične, gospodarske in družbene reforme. Te cilje dosega zlasti s sklepanjem novih pridružitvenih sporazumov, oblikovanjem območij proste trgovine ter z omogočanjem dostopa do finančnih sredstev.

Euronest sestavlja 60 poslancev Evropskega parlamenta in 10 poslancev iz vsake od „vzhodnih partneric“: Armenije, Azerbajdžana, Gruzije, Moldavije in Ukrajine.

Sodelovanje Belorusije je zaradi političnih razlogov začasno prekinjeno. Parlamentarci nameravajo sprejeti svoje beloruske kolege takoj, ko bodo politične razmere to dovoljevale, se pravi po organizaciji svobodnih in demokratičnih volitev.

Euronest je institucija, posvečena večstranskemu parlamentarnemu dialogu na mnogih področjih v skupnem interesu, kot so stabilnost, demokracija, usklajevanje zakonodaje in norm, trgovina, energija, stiki med ljudmi itd.


Delegacija za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO

Parlamentarna skupščina zveze NATO (PA) je medparlamentarna organizacija zakonodajalcev iz držav članic Severnoatlantskega zavezništva ter 13 pridruženih članic, vključno z Evropskim parlamentom.

Glavni cilj skupščine je spodbujati parlamentarno ozaveščenost in med parlamentarci zavezništva olajšati razumevanje ključnih varnostnih izzivov, s katerimi se sooča čezatlantsko partnerstvo, in politik zveze NATO.

Vsako leto ima skupščina okrog štirideset zasedanj. Glavni zasedanji skupščine sta spomladansko in letno zasedanje. Na vsakem od teh dveh zasedanj lahko sodeluje do deset članov delegacije DNAT.


Konferenca predsednikov delegacij

Konferenca predsednikov delegacij, je politični organ Evropskega parlamenta, ki redno preučuje vsa vprašanja, ki zadevajo nemoteno opravljanje dela medparlamentarnih delegacij in delegacij v skupnih parlamentarnih odborih.

Konferenca predsednikov delegacij – sestava

Konferenco predsednikov delegacij sestavljajo predsedniki vseh stalnih medparlamentarnih delegacij; organ sam izvoli svojega predsednika.

Konferenca predsednikov delegacij – pristojnosti

Konferenca predsednikov delegacij lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom delegacij.
Konferenca predsednikov delegacij pripravi predlog letnega koledarja medparlamentarnih sestankov in sej skupnih parlamentarnih odborov.
Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko preneseta določene pristojnosti na konferenco predsednikov delegacij.