Postopek : 2014/0807(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0028/2014

Predložena besedila :

A8-0028/2014

Razprave :

PV 25/11/2014 - 21
CRE 25/11/2014 - 21

Glasovanja :

PV 26/11/2014 - 12.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0062

POROČILO     *
PDF 204kWORD 323k
12.11.2014
PE 537.491v02-00 A8-0028/2014

o osnutku Uredbe Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2532/98 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij

(10896/2014 – C8‑0090/2014 – 2014/0807(CNS))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Kay Swinburne

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku Uredbe Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2532/98 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij

(10896/2014 – C8‑0090/2014 – 2014/0807(CNS))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju priporočila Evropske centralne banke (10896/2014 – ECB/2014/19),

–       ob upoštevanju člena 129(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 5.4 in 41 statuta evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0090/2014),

–       ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0028/2014),

1.      odobri osnutek, predlagan v priporočilu Evropske centralne banke, kakor je bil spremenjen;

2.      poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.      poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti osnutek iz priporočila Evropske centralne banke;

4.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Evropski centralni banki in Komisiji.

Predlog spremembe  1

Osnutek uredbe

Uvodna izjava 6

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

(6) ECB bi morala objavljati odločitve o naložitvi upravnih denarnih kazni za kršitve prava Unije, ki se neposredno uporablja, in sankcij za kršitve uredb ali sklepov ECB, tako na področju nadzora kot zunaj njega, razen če bi bila taka objava nesorazmerna, ob upoštevanju resnosti upravne denarne kazni ali sankcije, naložene podjetju, ali bi ogrozila stabilnost finančnih trgov.

(6) ECB bi morala praviloma nemudoma objaviti odločitve o naložitvi upravnih denarnih kazni za kršitve prava Unije, ki se neposredno uporablja, in sankcij za kršitve uredb ali sklepov ECB, tako na področju nadzora kot zunaj njega. Če ECB meni, da bi takojšnja objava odločitve ogrozila stabilnost finančnih trgov ali je nesorazmerna glede na resnost upravne denarne kazni ali sankcije, naložene podjetju, bi morala imeti diskrecijsko pravico, da objavo odločitve odloži za največ tri leta po datumu, ko je bila odločitev sprejeta, ali do izčrpanja vseh pravnih sredstev. Na zahtevo bi morala ECB s predsednikom in podpredsednikom pristojnega odbora Evropskega parlamenta opraviti zaupno in za javnost zaprto razpravo o teh primerih. ECB bi morala v prilogi k objavi odločitve navesti razloge za odložitev.

Predlog spremembe  2

Osnutek uredbe

Uvodna izjava 6 a (novo)

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

 

(6a) Člen 1 Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da ECB deluje ob popolnem upoštevanju in ohranjanju enotnosti in celovitosti notranjega trga, ki temelji na enakem obravnavanju kreditnih institucij, da bi preprečila regulativno arbitražo ter da s svojim ukrepanjem, predlogi ali politiko ne bi neposredno ali posredno diskriminirala nobene države članice ali skupine držav članic kot kraja, kjer se zagotavljajo bančne ali finančne storitve v kateri koli valuti. V zvezi s tem bi morala ECB ravnati tako, da bi preprečila primerjalno prednost, ki spodbuja nepošteno konkurenco.

Predlog spremembe  3

Osnutek uredbe

Uvodna izjava 9

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

(9) Člen 25 Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa načelo ločenosti, po katerem ECB opravlja naloge, prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, brez poseganja v naloge, povezane z denarno politiko, in druge njene naloge ter ločeno od njih. Za okrepitev načela ločenosti je bil na podlagi člena 26 ustanovljen Nadzorni odbor, ki je med drugim odgovoren za pripravo osnutkov odločitev za Svet ECB na področju nadzora. Poleg tega so odločitve Sveta ECB pod pogoji, določenimi v členu 24 navedene uredbe, predmet pregleda Upravnega odbora za pregled. Ob upoštevanju načela ločenosti ter ustanovitve Nadzornega odbora in Upravnega odbora za pregled je treba uporabljati dva različna postopka: (a) kadar ECB preučuje možnost naložitve upravnih kazni pri izvajanju svojih nadzorniških nalog, sprejme ustrezne odločitve Svet ECB na podlagi dokončnega osnutka odločitve, ki ga predloži Nadzorni odbor, pregleda pa jih Upravni odbor za pregled; in (b) kadar ECB preučuje možnost naložitve sankcij pri izvajanju svojih nalog, ki niso povezane z nadzorom, sprejme ustrezne odločitve Izvršilni odbor ECB, pregleda pa jih Svet ECB.

(9) Člen 25 Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa načelo ločenosti, po katerem ECB opravlja naloge, prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, brez poseganja v naloge, povezane z denarno politiko, in druge njene naloge ter ločeno od njih. Da se prepreči navzkrižje interesov, je treba to načelo v celoti upoštevati pri vseh nalogah, ki jih izvaja ECB. Za okrepitev načela ločenosti je bil na podlagi člena 26 ustanovljen Nadzorni odbor, ki je med drugim odgovoren za pripravo osnutkov odločitev za Svet ECB na področju nadzora. Poleg tega so odločitve Sveta ECB pod pogoji, določenimi v členu 24 navedene uredbe, predmet pregleda Upravnega odbora za pregled. Ob upoštevanju načela ločenosti ter ustanovitve Nadzornega odbora in Upravnega odbora za pregled je treba uporabljati dva različna postopka: (a) kadar ECB preučuje možnost naložitve upravnih kazni pri izvajanju svojih nadzorniških nalog, sprejme ustrezne odločitve Svet ECB na podlagi dokončnega osnutka odločitve, ki ga predloži Nadzorni odbor, pregleda pa jih Upravni odbor za pregled; in (b) kadar ECB preučuje možnost naložitve sankcij pri izvajanju svojih nalog, ki niso povezane z nadzorom, sprejme ustrezne odločitve Izvršilni odbor ECB, pregleda pa jih Svet ECB.

Predlog spremembe  4

Osnutek uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

 

(10a) Glede na globalizacijo bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB skupaj s pristojnimi organi sodelujočih držav članic vzpostaviti reden dialog z nadzornimi organi zunaj Unije, da bi okrepili mednarodno usklajevanje in se dogovorili o skupnih načelih pri nalaganju in izvrševanju sankcij. V dialog bi morali vključiti skupno razumevanje posledic različnih politik na področju sankcij za dostop do trga in konkurenčnost ter si prizadevati za izenačenje konkurenčnih pogojev na mednarodni ravni.

Predlog spremembe  5

Osnutek uredbe

Člen 1 – točka 1 – točka (a)

Uredba (ES) št. 2532/98

Člen 1 – točka 6

 

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

„periodične denarne kazni“ pomenijo denarne zneske, ki jih mora podjetje v primeru trajajoče kršitve plačati kot kazen ali za to, da bi zadevne osebe prisilili k upoštevanju uredb in sklepov ECB na področju nadzora. Periodične denarne kazni se izračunajo za vsak dan trajajoče kršitve (a) po tem, ko je bilo podjetje uradno obveščeno o odločbi, s katero se zahteva prenehanje kršitve, v skladu s postopkom, določenim v drugem pododstavku člena 3(1); ali (b) kadar trajajoča kršitev spada v okvir člena 18(7) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (*), v skladu s postopkom, določenem v členu 4b te uredbe;

„periodične denarne kazni“ pomenijo denarne zneske, ki jih mora podjetje v primeru trajajoče kršitve plačati kot kazen ali za to, da bi zadevne osebe prisilili k upoštevanju uredb in sklepov ECB na področju nadzora. Periodične denarne kazni se izračunajo za vsak dopolnjen dan trajajoče kršitve (a) po tem, ko je bilo podjetje uradno obveščeno o odločbi, s katero se zahteva prenehanje kršitve, v skladu s postopkom, določenim v drugem pododstavku člena 3(1); ali (b) kadar trajajoča kršitev spada v okvir člena 18(7) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (*), v skladu s postopkom, določenem v členu 4b te uredbe;

____________

_____________

(*) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(*) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

Obrazložitev

Predlog spremembe pojasnjuje, da se periodične denarne kazni računajo za vsak dopolnjen dan (24-urno obdobje) trajajoče kršitve.

Predlog spremembe  6

Osnutek uredbe

Člen 1 – točka 2

Uredba (ES) št. 2532/98

Člen 1a – odstavek 3

 

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

3. ECB lahko objavi katero koli odločitev, s katero naloži podjetju upravno denarno kazen za kršitve prava Unije, ki se neposredno uporablja, in sankcije za kršitve uredb ali sklepov ECB, tako na področju nadzora kot zunaj njega, ne glede na to, ali je bila zoper tako odločitev vložena pritožba ali ne. ECB opravi tako objavo v skladu z upoštevnim pravom Unije, ne glede na nacionalne zakone ali druge predpise in, kadar upoštevno pravo Unije predstavljajo direktive, nacionalno zakonodajo, ki prenaša te direktive.

3. Potem ko obvesti zadevno podjetje, ECB v skladu s preglednim postopkom in pravili, ki jih objavi, praviloma nemudoma objavi vsako odločitev, s katero naloži podjetju upravno denarno kazen za kršitve prava Unije, ki se neposredno uporablja, in sankcije za kršitve uredb ali sklepov ECB, tako na področju nadzora kot zunaj njega, pod pogojem, da so izčrpana vsa pravna sredstva proti tej odločitvi. Če ECB meni, da bi takojšnja objava odločitve ogrozila stabilnost finančnih trgov ali bi bila nesorazmerna glede na resnost upravne denarne kazni ali sankcije, naložene podjetju, ima diskrecijsko pravico, da objavo odločitve odloži za največ tri leta po datumu, ko je bila odločitev sprejeta. ECB na zahtevo s predsednikom in podpredsednikom pristojnega odbora Evropskega parlamenta opravi zaupno in za javnost zaprto razpravo o teh primerih. ECB v prilogi k objavi odločitve navede razloge za odložitev. ECB opravi objavo za zadevne primere in v skladu z zahtevami, določenimi v upoštevnem pravu Unije, ne glede na nacionalne zakone ali druge predpise in, kadar upoštevno pravo Unije predstavljajo direktive, nacionalno zakonodajo, ki prenaša te direktive.

Predlog spremembe  7

Osnutek uredbe

Člen 1 – točka 2

Uredba (ES) št. 2532/98

Člen 1a – odstavek 3 a (novo)

 

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

 

3a. ne glede na druge posebne pristojnosti nacionalnih pristojnih organov, ki izhajajo iz nacionalnega prava, so ti organi še naprej pristojni za nalaganje upravnih kazni, vendar lahko kreditnim institucijam, ki so pod neposrednim nadzorom ECB, takšne kazni naložijo le, če ECB od njih zahteva, da v ta namen uvedejo postopke.

Obrazložitev

V preteklosti se je izkazalo, da je bil nadzor pogosto pomanjkljiv, ker ni bilo jasno, kdo je v končni fazi odgovoren za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev. Namen tega predloga spremembe je preprečevanje sporov med pristojnimi organi, kar je zelo pomembno.

Predlog spremembe  8

Osnutek uredbe

Člen 1 – točka 4 – točka (b)

Uredba (ES) št. 2532/98

Člen 3 – odstavek 10

 

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

Če se kršitev nanaša izključno na nalogo, ki je ESCB ali ECB poverjena v skladu s Pogodbo in Statutom ESCB, je možno uvesti postopek za ugotavljanje kršitev le na podlagi te uredbe, ne glede na kakršen koli nacionalni zakon ali drug predpis, ki bi predvideval ločen postopek. Če se kršitev nanaša tudi na eno ali več področij zunaj pristojnosti ESCB ali ECB, je pravica do uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev na podlagi te uredbe neodvisna od katere koli pravice pristojnega nacionalnega organa do uvedbe ločenih postopkov v zvezi s takimi področji zunaj pristojnosti ESCB ali ECB. Ta določba ne posega v uporabo kazenskega prava in nacionalnega prava v zvezi s pristojnostmi bonitetnega nadzora v sodelujoči državi članici v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013.

Če se kršitev nanaša izključno na nalogo, ki je ESCB ali ECB poverjena v skladu s Pogodbo in Statutom ESCB, je možno uvesti postopek za ugotavljanje kršitev le na podlagi te uredbe, ne glede na kakršen koli nacionalni zakon ali drug predpis, ki bi predvideval ločen postopek. Če se kršitev nanaša tudi na eno ali več področij zunaj pristojnosti ESCB ali ECB, je pravica do uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev na podlagi te uredbe neodvisna od katere koli pravice pristojnega nacionalnega organa do uvedbe ločenih postopkov v zvezi s takimi področji zunaj pristojnosti ESCB ali ECB. Ta določba ne posega v uporabo kazenskega prava in nacionalnega prava v zvezi s pristojnostmi bonitetnega nadzora v sodelujoči državi članici v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013. Poleg tega bo izkupiček od sankcij iz člena 9 te uredbe ostal na razpolago ECB, če bo navedla namen uporabe teh prihodkov, ki ne bo financiranje tekočih odhodkov, in bo o njihovi porabi obvestila Evropski parlament in Računsko sodišče.

Predlog spremembe  9

Osnutek uredbe

Člen 1 – točka 4 a (novo)

Uredba (ES) št. 2532/98

Člen 4 – odstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

4a. člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

1. Pravica do sprejetja odločbe za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev, ki je predvidena v tej uredbi, preneha eno leto po tem, ko se je bodisi ECB bodisi nacionalna centralna banka države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do kršitve, prvikrat seznanila z domnevno kršitvijo, v vsakem primeru pa pet let po tem, ko je prišlo do kršitve, ali v primeru trajajoče kršitve pet let po prenehanju kršitve.

1. Pravica do sprejetja odločbe za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev, ki je predvidena v tej uredbi, preneha eno leto po tem, ko se je bodisi ECB bodisi nacionalna centralna banka države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do kršitve, prvikrat seznanila z domnevno kršitvijo, v vsakem primeru pa tri leta po tem, ko je bila sprejeta odločba o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev, ali v primeru trajajoče kršitve tri leta po prenehanju kršitve.

Obrazložitev

V veljavnem besedilu pravica do sprejetja odločbe o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev v vsakem primeru preneha pet let po tem, ko je prišlo do kršitve. To bi lahko povzročilo težave, saj v nekaterih zapletenih primerih preteče več let, preden je kršitev ugotovljena. Poročevalec predlaga, naj se petletno obdobje skrajša na tri leta, začne pa naj se z dnem, ko je bila sprejeta odločba o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev, in ne z dnem, ko je prišlo do kršitve.

Predlog spremembe  10

Osnutek uredbe

Člen 1 – točka 5

Uredba (ES) št. 2532/98

Člen 4c – odstavek 1

 

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

1. Z odstopanjem od člena 4 pravica do sprejetja odločitve o naložitvi upravne kazni glede kršitev v zvezi z upoštevnimi akti prava Unije, ki se neposredno uporabljajo, ter s sklepi in uredbami, ki jih sprejme ECB pri izvajanju svojih nadzorniških nalog, preneha pet let po tem, ko je prišlo do kršitve, ali v primeru trajajoče kršitve pet let po prenehanju kršitve.

1. Z odstopanjem od člena 4 pravica do sprejetja odločitve o naložitvi upravne kazni glede kršitev v zvezi z upoštevnimi akti prava Unije, ki se neposredno uporabljajo, ter s sklepi in uredbami, ki jih sprejme ECB pri izvajanju svojih nadzorniških nalog, preneha pet let po datumu, ko je bila sprejeta odločba o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev, ali v primeru trajajoče kršitve pet let po prenehanju kršitve.

Predlog spremembe  11

Osnutek uredbe

Člen 1 – točka 5

Uredba (ES) št. 2532/98

Člen 4c – odstavek 2

 

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

2. Kakršno koli dejanje, ki ga opravi ECB zaradi preiskave ali postopkov glede kršitve, pretrga rok, določen v odstavku 1. Pretrganje zastaralnega roka učinkuje od datuma, na katerega se dejanje uradno sporoči zadevnemu nadzorovanemu subjektu. Po vsakem pretrganju začne rok teči znova. Vendar pa rok ne sme biti daljši kot deset let po tem, ko je prišlo do kršitve, ali v primeru trajajoče kršitve deset let po prenehanju kršitve.

2. Kakršno koli dejanje, ki ga opravi ECB zaradi preiskave ali postopkov glede kršitve, pretrga rok, določen v odstavku 1. Pretrganje zastaralnega roka učinkuje od datuma, na katerega se dejanje uradno sporoči zadevnemu nadzorovanemu subjektu. Po vsakem pretrganju začne rok teči znova. Vendar pa rok ne sme biti daljši kot sedem let po datumu, ko je bila sprejeta odločba o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev, ali v primeru trajajoče kršitve sedem let po prenehanju kršitve.

Obrazložitev

ECB priporoča, naj rok ne bo daljši kot deset let po tem, ko je prišlo do kršitve. To bi lahko povzročilo težave, saj v nekaterih zapletenih primerih preteče več let, preden je kršitev ugotovljena. Poročevalec predlaga, naj se desetletno obdobje skrajša na sedem let, začne pa naj se z dnem, ko je bila sprejeta odločba o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev, in ne z dnem, ko je prišlo do kršitve.

Predlog spremembe  12

Osnutek uredbe

Člen 1 – točka 5

Uredba (ES) št. 2532/98

Člen 4c – odstavek 4 a (novo)

 

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

 

4a. Dejanja, ki pretrgajo zastaranje, so zlasti naslednja:

 

(a) pisna zahteva ECB ali nacionalnega pristojnega organa države članice po informacijah;

 

(b) pisna dovoljenja za izvajanje pregledov, ki jih ECB ali nacionalni pristojni organ države članice izda uradnikom;

 

(c) uvedba postopka za ugotavljanje kršitev, ki ga sproži nacionalni pristojni organ države članice.

Obrazložitev

V predlogu spremembe so predstavljene smernice o tem, katere vrste dejanj naj bi omogočile pretrganje zastaralnega roka. Predlog je ohlapno zasnovan na členu 25(3) Uredbe (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe.

Predlog spremembe  13

Osnutek uredbe

Člen 1 – točka 5 a (novo)

Uredba (ES) št. 2532/98

Člen 5

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

5a. Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

Člen 5

Člen 5

Sodni preskus

Sodni preskus

Sodišče Evropskih skupnosti ima v smislu člena 172 Pogodbe neomejeno sodno pristojnost glede ponovnega pregleda dokončnih odločb, s katerimi je naložena sankcija.

Sodišče Evropske unije ima na podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije neomejeno sodno pristojnost glede ponovnega pregleda dokončnih odločb, s katerimi je naložena sankcija.

Obrazložitev

V sedanjem besedilu se člen Pogodbe navaja po številčenju, ki ne velja več. Poleg tega se na podlagi sedanjega besedila člena 5 zdi, da sodni preskus zagotavlja uredba, v resnici pa ga zagotavlja Pogodba o delovanju Evropske unije.

Predlog spremembe  14

Osnutek uredbe

Člen 1 – točka 5 b (novo)

Uredba (ES) št. 2532/98

Člen 6 a (novo)

 

Osnutek Evropske centralne banke

Predlog spremembe

 

5b. vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 6a

 

Mednarodni dialog

 

ECB na podlagi člena 8 Uredbe (EU) št. 1024/2013 vzpostavi reden dialog z nadzornimi organi zunaj Unije, da bi dosegli usklajeno uporabo sankcij in mehanizmov sankcij na mednarodni ravni.“


OBRAZLOŽITEV

1. Ozadje

Svet Evropske unije je 23. novembra 1998 sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij(1). Po več letih uporabe te uredbe in ob upoštevanju dejstva, da je bilo področje pooblastil ECB za nalaganje sankcij razširjeno z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij(2), na Evropsko centralno banko, je ECB 16. aprila 2014 Svetu predložila Priporočilo za Uredbo Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2532/98(3).

Priporočilo ECB vsebuje predloge sprememb v zvezi z opredelitvijo periodičnih denarnih kazni (člen 1), splošnimi načeli in področjem uporabe (člen 1a), sankcijami v primeru neizpolnjevanja dolžnosti (člen 2), postopkovnimi pravili pri postopku za ugotavljanje kršitev in razmerju z nacionalnimi pristojnostmi (člen 3), posebnimi pravili o zgornjih mejah sankcij, ki jih ECB nalaga pri izvajanju svojih nadzorniških nalog (novi člen 4a), posebnimi postopkovnimi pravili za nalaganje teh sankcij, vključno s postopkom pregleda (novi člen 4b), in posebnimi roki za upravne kazni, ki jih ECB nalaga pri izvajanju svojih nadzorniških nalog (novi člen 4c).

2. Postopek v Evropskem parlamentu

Svet se posvetuje s Parlamentom na podlagi člena 129(4) PDEU. Pristojni odbor za zadevo je ECON.

3. Splošne ugotovitve

Finančna kriza je pokazala, da sta v EU potrebna večja regulacija in nadzor finančnega sektorja. Sprejeta so bila nova pravila, s katerimi naj bi zagotovili ustrezno regulacijo in učinkovit nadzor vseh finančnih akterjev, produktov in trgov. S temi pravili je bil vzpostavljen temeljni okvir za vseh 28 držav članic EU in so podlaga za pravilno delovanje enotnega trga finančnih storitev.

Kriza euroobmočja, ki je sledila, je vsebovala še dodatno razsežnost. Pokazala je, da se lahko banke in države znajdejo v začaranem krogu, v katerem se škodljivi vplivi širijo med njimi. Jasno je postalo, da bo enotna valuta dolgoročno preživela in uspevala le z boljšim upravljanjem in večjo integracijo ekonomske in monetarne unije. Da bi začarani krog razklenili, ni dovolj le vzpostavitev trdnejšega finančnega sektorja. Zlasti države s skupno valuto so na splošno soglašale, da je potreben temeljitejši in bolj celosten pristop, ki bi ga dosegli z uvedbo enotnih pravil za vseh 28 držav članic. Zato so se junija 2012 voditelji držav in vlad EU zavezali bančni uniji. Bančna unija je bila ustanovljena predvsem za države z eurom, odprta pa je tudi za vse države članice EU, katerih valuta ni euro in ki se ji želijo pridružiti.

Uredba Sveta o spremembah Uredbe (ES) št. 2532/98 naj bi bila naslednji korak pri izvajanju bolj usklajenega in celostnega regulativnega okvira.

3.1. Vloga ECB: boljši nadzor finančnega sistema

Da bi bila regulacija popolnoma učinkovita, jo morata spremljati temeljit nadzor in izvrševanje. Zato je cilj nadgraditi nadzor finančnega sektorja na ravni EU, in sicer tako z bolj usklajenim delovanjem nacionalnih nadzornih organov kot z boljšim nadzorom na ravni EU, ki bo usmerjen v tveganja in zadeve s čezmejnimi učinki, pri čemer bo imela ECB vodilno vlogo. Ti dve ravni nadzora se dopolnjujeta in sta bistveni za varovanje finančne stabilnosti v Evropi.

Enotni mehanizem nadzora je začel veljati 4. novembra 2013, leto po tem, ko je Komisija predlagala vzpostavitev enotnega mehanizma za bančni nadzor v euroobmočju. Mehanizem bo postal popolnoma delujoč novembra 2014.

Enotni mehanizem nadzora podeljuje ECB nova pooblastila za nadzor bank euroobmočja, med drugim za izdajo dovoljenj vsem bankam v EU, usklajeno in dosledno uporabo enotnih pravil v euroobmočju, neposredni nadzor pomembnih bank, med katerimi so banke, katerih sredstva presegajo 30 milijard EUR ali znašajo vsaj 20 % BDP države članice, v kateri imajo sedež (okoli 130 bank), in za spremljanje nadzora, ki ga izvajajo nacionalni nadzorni organi nad manj pomembnimi bankami. ECB kot najvišji nadzorni organ se lahko kadar koli odloči za neposreden nadzor ene ali več teh kreditnih institucij, da bi zagotovila dosledno izpolnjevanje visokih nadzornih standardov. Naloga ECB je, da zagotovi usklajeno in dosledno uporabo enotnih pravil v euroobmočju.

3.2. Sankcije v okviru enotnega nadzornega mehanizma

Prevladujoče stališče je, da je h krizi prispevala neverodostojna regulacija, saj je bilo njeno izvajanje zelo pomanjkljivo. V finančnih zadevah se običajno velik pomen pripisuje tržni disciplini, vendar je za dobro delovanje sistema za spremljanje trga zelo pomembna tudi preglednost. To ne pomeni le, da morajo biti na voljo vse potrebne informacije, ampak tudi, da te dejansko dosežejo trg in da jih udeleženci na trgu ustrezno interpretirajo in uporabljajo pri svojih odločitvah.

Zato je za vzpostavitev verodostojnosti enotnega mehanizma nadzora potrebno več kot le preglednost v zvezi s kakovostjo sredstev bank. Finančni trgi in vsi uporabniki na njih morajo tudi zaupati, da bodo v prihodnosti nadzorni organi lahko ukrepali proti bankam, ki teh pravil ne bodo spoštovale. To pomeni, da ECB potrebuje jasno in nedvoumno pooblastilo za nalaganje sankcij.

4. Osnutek poročila: posebne ugotovitve

Uvodoma velja omeniti, da poročevalec opaža, da manjka kvalitativna ocena učinka. Zaveda se, da je zaradi vzpostavitve enotnega mehanizma nadzora novembra 2014 sprememba Uredbe (ES) št. 2532/98 nujna, vendar vseeno meni, da bi lahko veliko pomanjkljivosti učinkovito odpravili z uporabo metodologije ocene učinka.

Ne glede na to poročevalec pozdravlja priporočilo ECB in podpira njene cilje. Predlaga, da bi nekatere elemente priporočila izboljšali z naslednjimi glavnimi spremembami.

4.1. Objava upravnih kazni

V skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 in zlasti njenega člena 18(6), pa tudi ker je Evropski parlament večkrat pozval k preglednosti postopkov odločanja ECB, poročevalec predlaga, naj bo praviloma ECB obvezana brez nepotrebnega odlašanja objaviti vsako odločitev, da podjetju naloži upravno denarno kazen za kršitve prava Unije, ki se neposredno uporablja, in sankcije za kršitve uredb ali sklepov ECB, tako na področju nadzora kot zunaj njega, in sicer ne glede na to, ali je bila zoper tako odločitev vložena pritožba ali ne.

Vseeno pa v nekaterih primerih takojšnja objava odločitve ne bi bila ustrezna, npr. če bi ogrozila stabilnost finančnih trgov ali bila nesorazmerna glede na resnost upravne denarne kazni ali sankcije, naložene podjetju. Poročevalec zato odobrava, da se ECB zagotovi diskrecijska pravica, da objavo tovrstnih odločitev odloži. Hkrati pa meni, da bi morala v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 in zlasti njenega člena 20(8) predsednik in podpredsednik pristojnega odbora Evropskega parlamenta imeti možnost zahtevati zaupno ustno razpravo z ECB o teh odločitvah. Da bi čim bolj povečali preglednost, poročevalec predlaga tudi, naj se po določenem obdobju, npr. treh letih, začne postopek za popolno razkritje in torej samodejni preklic tajnosti in objavo informacij, ECB pa naj bo dolžna naknadno obrazložiti vsako odstopanje od splošnega pravila takojšnje objave.

4.2. Delitev pristojnosti med ECB in nacionalnimi pristojnimi organi

V preteklosti se je pokazalo, da je bil nadzor pogosto pomanjkljiv zaradi nejasnosti, kdo je nazadnje odgovoren za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev. Poročevalec zato predlaga spremembo novega člena 1a, ki ga priporoča ECB. Zlasti priporoča, naj se v ta člen, ki določa splošna načela, vključi jasen splošen opis odgovornosti: ne glede na druge posebne pristojnosti nacionalnih pristojnih organov na podlagi nacionalnega prava so ti organi še naprej pristojni za nalaganje upravnih kazni, vendar lahko kreditnim institucijam, ki so pod neposrednim nadzorom ECB, takšne kazni naložijo samo, če ECB od njih zahteva, da uvedejo postopek v ta namen.

4.3 Roki za upravne kazni

ECB v priporočilu predlaga, naj pravica do sprejetja odločitve o naložitvi upravne kazni glede kršitev preneha pet let po tem, ko je prišlo do kršitve. To bi lahko povzročilo težave, saj v nekaterih zapletenih primerih traja več let, preden je kršitev ugotovljena. Zato poročevalec predlaga, naj petletno obdobje začne z dnem, ko je sprejeta odločba za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev, in ne z dnem, ko je prišlo do kršitve.

Ker bi lahko bil zastaralni rok zaradi poznejšega začetnega datuma dejansko (mnogo) daljši, poročevalec predlaga, da bi ga skrajšali s petih na tri leta. Navaja tudi smernice, katera dejanja ECB bi morale povzročiti prekinitev zastaralnega roka.

(1)

UL L 318, 27.11.1998, str. 4.

(2)

UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(3)

ECB/2014/19.


POSTOPEK

Naslov

Pooblastila Evropske centralne banke za nalaganje sankcij

Referenčni dokumenti

10896/2014 – C8-0090/2014 – 2014/0807(CNS)

Datum posvetovanja z EP

2.7.2014

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

14.7.2014

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Kay Swinburne

22.7.2014

 

 

 

Obravnava v odboru

13.10.2014

3.11.2014

 

 

Datum sprejetja

11.11.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

22

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Petr Ježek, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Notis Marias, Fulvio Martusciello, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dariusz Rosati, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Sampo Terho, Michael Theurer, Ernest Urtasun, Marco Valli, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Steven Woolfe, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matt Carthy, Frank Engel, Ildikó Gáll-Pelcz, Danuta Jazłowiecka, Jeppe Kofod, Thomas Mann, Alessia Maria Mosca, Norica Nicolai, Nils Torvalds

Datum predložitve

12.11.2014

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov