Postopek : 2013/0418(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0036/2014

Predložena besedila :

A8-0036/2014

Razprave :

PV 15/12/2014 - 15
CRE 15/12/2014 - 15

Glasovanja :

PV 16/12/2014 - 5.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0075

PRIPOROČILO     ***
PDF 208kWORD 105k
14.11.2014
PE 537.346v02-00 A8-0036/2014

o osnutku sklepa Sveta o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES)

(09412/2014 – C8-0042/2014 – 2013/0418(NLE))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Pilar Ayuso

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 KRATKA OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES)

(09412/2014 – C8-0042/2014 – 2013/0418(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (09412/2014),

–       ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES),

–       ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0042/2014),

–       ob upoštevanju člena 192(1), člena 207 in točke (a) drugega pododstavka člena 218(6), Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–       ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–       ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0036/2014),

1.      daje privolitev k pristopu h konvenciji;

2.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic


KRATKA OBRAZLOŽITEV

Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) je pomemben mednarodni instrument, ki z nadzorom mednarodne trgovine s primerki teh vrst ščiti ogrožene živalske in rastlinske vrste. Veljati je začela leta 1975 in ima 178 pogodbenic (vključno z vsemi državami članicami EU). Zajema približno 35 000 vrst, ki so navedene v treh prilogah, in sicer glede na stopnjo varstva, ki jo potrebujejo, ter zagotavlja, da mednarodna trgovina s primerki teh vrst ne bo ogrožala njihovega preživetja. Ves uvoz, izvoz, ponovni izvoz in vnos iz nabora vrst, za katere se uporablja Konvencija, mora biti odobren v sistemu izdaje dovoljenj.

Določbe konvencije CITES se enotno izvajajo v vseh državah članicah od 1. januarja 1984, danes pa jih urejajo Uredba Sveta (ES) št. 338/97 in različne uredbe Komisije (Uredba Komisije (ES) št. 865/2006, Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 792/2012 in Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 578/2013). Konvencija CITES ureja zadeve v zvezi z varstvom okolja in trgovino. Na področju varstva okolja si Unija deli pristojnosti z državami članicami, trgovina pa je v njeni izključni pristojnosti.

V prvotnem besedilu Konvencije je bilo članstvo CITES omejeno samo na države. Zato je imela Evropska unija pri CITES sprva status opazovalke.

Z Gaboronsko spremembo Konvencije, sprejeto na posebni konferenci pogodbenic v Gaboronu v Bocvani 30. aprila 1983, je bil spremenjen člen XXI, tako da je bilo mogoče dostop do Konvencije, prej omejen na države, odpreti tudi organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države in so pristojne za pogajanja o mednarodnih sporazumih, njihovo sklepanje in izvajanje v zadevah, ki jim jih posredujejo njihove države članice in ki jih ureja ta konvencija.

Gaboronska sprememba je začela veljati 29. novembra 2013, potem ko sta jo ratificirali dve tretjini od 80 držav, ki so bile pogodbenice v času sprejetja spremembe. Začetek njene veljave je Evropski uniji omogočil, da lahko postane pogodbenica konvencije CITES.

Skladno s prakso, da morajo pogodbenice konvencije CITES ob pristopu plačati prispevek, se pričakuje, da bo EU plačala 2,5 % celotnega letnega zneska skrbniškega sklada CITES (približno 115 000 EUR za leto 2015). Prispevkov držav članic se bodo ustrezno znižali.

Namen predloga za sklep Sveta je odobriti pristop Evropske unije h konvenciji CITES in pozvati predsednika Sveta, naj imenuje osebo, pooblaščeno, da v imenu Evropske unije deponira listino o pristopu v skladu s členom XXI(1) Konvencije in izjavo o pristojnosti iz člena XXI(3).

Pristop Evropske unije h konvenciji CITES bo EU omogočil, da bo primerno zastopana na srečanjih Konvencije in bo polno sodelovala pri njenem delu, skladno s Pogodbama in uveljavljeno prakso pri zunanjem zastopanju. Komisiji bo omogočil, da bo v imenu Evropske unije vodila pogajanja in spodbudno vplivala na doseganje uravnoteženega kompromisa med stališči 28 držav članic. Evropska unija bo s pristopom k CITES prejela uradne dolžnosti in bo drugim pogodbenicam odgovorna za izvajanje in izvrševanje konvencije.

Omeniti je treba, da pristop Evropske unije ne bo vplival na pravice in dolžnosti držav članic v okviru konvencije CITES. Evropska unija bo kot pogodbenica prevzela vse pravice in dolžnosti, ki sodijo v njeno pristojnost. Glasovala bo o vseh zadevah, ki so zajete v pravnem redu Unije ali za katere obstaja verjetnost, da bodo nanj vplivale, kot so Uredba št. 338/97(1) ali drugi ustrezni regulativni akti, posamezne države članice pa bodo še naprej glasovale o drugih vprašanjih. Pristop Evropske unije h konvenciji CITES ne bo vplival na notranji proces odločanja EU. Zlasti ne bo vplival na način, na katerega se Unija in njene države članice – vsaka v okviru svojih pristojnosti v skladu s Pogodbama – dogovarjajo o skupnih stališčih za konferenco pogodbenic konvencije CITES.

Poročevalka meni, da bo s pristopom Evropske unije h konvenciji CITES njen pravni status v CITES postal preglednejši za tretje stranke konvencije. Trenutni status opazovalke pri sejah konference pogodbenic in pri številnih pomembnih odborih in delovnih skupinah je v tem kontekstu pravzaprav negativen dejavnik.

Meni tudi, da je pristop Evropske unije k CITES logičen in potreben korak, ki bo zagotovil, da bo Evropska unija lahko v celoti uresničevala svoje cilje na področju okoljske politike. Pristop bo Komisiji omogočil, da bo v imenu Evropske unije zastopala dosledna stališča EU v zadevah CITES in imela bistveno vlogo pri pogajanjih na konferencah pogodbenic.

Poročevalka želi tudi poudariti, da bo pristop Evropske unije k CITES potrdil veljavno prakso in jo poenotil. Države članice zdaj med konferenco pogodbenic sicer glasujejo posamezno, vendar vedno v skladu s sklepom Sveta, ki določa stališče EU na konferenci pogodbenic. Ko bo Evropska unija postala pogodbenica, bo prejela pravico do glasovanja med konferenco pogodbenic (njen glas bo veljal 28 glasov) na podlagi stališča, o katerem se bodo države članice vnaprej dogovorile, kot počnejo že zdaj.

Glede na zgoraj zapisano poročevalka predlaga, da Evropski parlament odobri pristop Evropske unije h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi, UL L 61, 3.3.1997, str. 3;


MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Giovanni La Via

Predsednik

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

V BRUSLJU

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) (COM(2013)0867 – C8-0042/2014 – 2013/0418(NLE))

Spoštovani gospod predsednik

V pismu z dne 18. septembra 2014 ste Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 39(2) Poslovnika zaprosili za mnenje o ustreznosti pravne podlage navedenega predloga Komisije.

I – Ozadje

Pravna podlaga, ki jo je Komisija prvotno predlagala, sta bila člen 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki je pravna podlaga okoljske politike Unije, in člen 207 PDEU o skupni trgovinski politiki, skupaj s členom 218(6)(a) PDEU, ki je postopkovna pravna podlaga za sklepanje mednarodnih sporazumov in zahteva odobritev Parlamenta.

Svet je v prošnji za odobritev, ki jo je predložil Parlamentu, črtal sklic na člen 207 PDEU in dva stavka v prilogi k predlogu, in sicer o notranjem trgu in izključni pristojnosti EU v zvezi s carinsko unijo in skupno trgovinsko politiko.

Pravna podlaga za potekajoči zakonodajni postopek, s katerim naj bi prenovili uredbo, v skladu s katero države članice izvajajo Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES)(1), in vanjo vključili določbo o delegiranih in izvedbenih aktih, je samo člen 192 PDEU.

Predlog sklepa Sveta zadeva pristop EU k CITES, zato se postavlja vprašanje, ali naj se člen 207 PDEU vključi v pravno podlago.

II – Upoštevni členi Pogodb

V prvotnem predlogu Komisije so bili kot pravna podlaga predloženi naslednji členi PDEU (poudarek dodan):

Člen 192

(prejšnji člen 175 PES)

1. Evropski parlament in Svet se po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij odločita, katere ukrepe naj Unija sprejme za doseganje ciljev iz člena 191.

[...]

Člen 207

(prejšnji člen 133 PES)

1. Skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, ki se nanašajo na trgovino z blagom in storitvami, trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine, tuje neposredne naložbe, doseganje enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozno politiko in ukrepe trgovinske zaščite, na primer pri dampingu ali subvencijah. Skupna trgovinska politika se izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije.

2. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita ukrepe, s katerimi se opredeli okvir za izvajanje skupne trgovinske politike.

[...]

Člen 218

(prejšnji člen 300 PES)

[...]

6. Svet na predlog pogajalca sprejme sklep o sklenitvi sporazuma.

Razen pri sporazumih, ki zadevajo izključno skupno zunanjo in varnostno politiko, Svet sprejme sklep o sklenitvi sporazuma:

(a) po odobritvi Evropskega parlamenta pri:

(i) pridružitvenih sporazumih;

(ii) sporazumu o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

(iii) sporazumih, ki z uvedbo postopkov sodelovanja vzpostavljajo poseben institucionalni okvir;

(iv) sporazumih, ki imajo znatne proračunske posledice za Unijo;

(v) sporazumih na področjih, za katera velja redni zakonodajni postopek ali posebni zakonodajni postopek, kadar je potrebna odobritev Evropskega parlamenta.

Evropski parlament in Svet se lahko v nujnem primeru dogovorita o roku za odobritev;

[...]

Člen 191 PDEU se glasi (poudarek dodan):

Člen 191

(prejšnji člen 174 PES)

1. Okoljska politika Unije prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:

— ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja,

— varovanju človekovega zdravja,

— skrbni in preudarni rabi naravnih virov,

spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

[...]

4. V okviru svojih pristojnosti Unija in države članice sodelujejo s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami. Podrobnosti sodelovanja Unije so lahko predmet sporazumov med Unijo in zadevnimi tretjimi osebami.

Prejšnji pododstavek ne posega v pristojnost držav članic glede pogajanj v mednarodnih organih in glede sklepanja mednarodnih sporazumov.

III – Sodna praksa o pravni podlagi

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, „da mora izbira pravne podlage akta Skupnosti temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preveriti, kar zlasti velja za cilj in vsebino ukrepa“(2). Izbira nepravilne pravne podlage lahko torej vodi v razveljavitev zadevnega akta.

V tem primeru je zato treba ugotoviti, ali ima predlog:

1.  dva namena oziroma dva sestavna dela, pri čemer je eden glavni ali prevladujoči, drugi pa samo stranski, ali

2.  sočasno več ciljev ali sestavnih delov, ki so med seboj neločljivo povezani, ne da bi bil kateri od njih drugotnega ali posrednega pomena glede na druge.

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije mora akt v prvem primeru temeljiti na eni sami pravni podlagi, in sicer tisti, ki jo zahteva glavni ali prevladujoči cilj ali sestavni del, v drugem primeru pa mora akt temeljiti na več ustreznih pravnih podlagah.(3)

Pravna služba omenja sodbo Sodišča v zadevi C-94/03 Komisija proti Svetu [2006], ZOdl., I-0001, v kateri se je postavilo enako vprašanje kot v tem sklepu Sveta. Sodišče je sklenilo naslednje:

51. Iz vsega zgoraj navedenega in kot to izhaja tudi izrecno iz osme uvodne izjave preambule Konvencije, v skladu s katero bi se morali trgovinska in okoljska politika vzajemno podpirati s ciljem uresničevanja trajnostnega razvoja, torej izhaja, da vsebuje Konvencija tako pri želenih ciljih kot pri vsebini dve neločljivo povezani sestavini, pri čemer nobena ni drugotnega ali posrednega pomena glede na drugo in pri čemer prva spada pod skupno trgovinsko politiko, druga pa pod politiko varovanja zdravja ljudi in okolja. Ob uporabi sodne prakse, navedene v točki 36 te sodbe, bi Sklep o odobritvi te konvencije v imenu Skupnosti torej moral temeljiti na dveh ustreznih pravnih podlagah, in sicer gre v obravnavani zadevi za člena 133 ES in 175(1) ES, v povezavi z ustreznimi določbami člena 300 ES.

55. Nazadnje je treba poudariti, da Skupnost s tem, ko Sklep o odobritvi Konvencije sprejema na dvojni podlagi členov 133 ES in 175(1) ES, tudi druge pogodbenice Konvencije opozarja na obseg pristojnosti Skupnosti glede Konvencije, ki, kot je bilo predhodno predstavljeno, spada tako pod skupno trgovinsko politiko kot okoljsko politiko Skupnosti, in na razdelitev pristojnosti med Skupnostjo in njenimi državami članicami, pri čemer je treba to razdelitev upoštevati tudi pri izvajanju sporazuma na ravni Skupnosti.

56. Glede na vse navedeno je torej izpodbijani sklep, ker temelji samo na členu 175(1) ES, v povezavi s členom 300(2) ES, prvi pododstavek, prvi stavek, in 300(3) ES, prvi pododstavek, treba razglasiti za ničnega.

IV – Cilj in vsebina predloga

Cilj predloga v skladu z njegovo uvodno izjavo 4 je omogočiti pristop EU h konvenciji CITES, da bi EU lahko polno sodelovala pri delu konvencije ter da bi bile EU in države članice pravno zavezane konvencijo izvajati in izvrševati. EU bo postala formalno odgovorna, s tem pa kot pogodbenica odgovorna drugim pogodbenicam za svoje izvajanje konvencije.

V uvodni izjavi 3 se tudi navaja, da so zadeve, ki jih zajema konvencija, povezane z varstvom okolja in trgovino, to pa sta področji, na katerih je EU pristojna za pogajanja o mednarodnih sporazumih ter njihovo sklepanje in izvajanje.

Priloga k predlogu vključuje izjavo EU z naslednjim besedilom (poudarek dodan):

IZJAVA EVROPSKE UNIJE V SKLADU S ČLENOM XXI(3) KONVENCIJE O MEDNARODNI TRGOVINI Z OGROŽENIMI PROSTO ŽIVEČIMI ŽIVALSKIMI IN RASTLINSKIMI VRSTAMI

„Evropska unija izjavlja, da je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in zlasti členom 191 Pogodbe pristojna za sklepanje mednarodnih sporazumov ter izpolnjevanje obveznosti v skladu z njimi, ki prispevajo k uresničitvi naslednjih ciljev:

– ohranjanje, varovanje in izboljševanje kakovosti okolja,

– varovanja zdravja ljudi,

– preudarno in racionalno izkoriščanje naravnih virov,

– spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali svetovnih okoljskih vprašanj, vključno s podnebnimi spremembami.

Poleg tega Evropska unija sprejema ukrepe na ravni Evropske unije za ustrezno delovanje notranjega trga.

Evropska unija ima izključno pristojnost, kar se tiče ukrepov na področju carinske unije med njenimi državami članicami ter njene skupne trgovinske politike.

Evropska unija izjavlja, da je že sprejela pravne instrumente, zavezujoče za države članice, ki obravnavajo zadeve, ki jih ureja ta konvencija, in sicer zlasti, vendar ne izključno z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi ter z Izvedbeno uredbo Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006.

Poleg tega Evropska unija izjavlja, da je odgovorna za izvrševanje tistih obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jih ureja pravo Unije.

Izvajanje pristojnosti Unije je take narave, da se stalno razvija.“

Odstavka, ki sta zgoraj podčrtana, sta v besedilu, ki ga je Svet predložil Parlamentu za odobritev, črtana.

Preambula konvencije CITES vključuje naslednjo uvodno izjavo 4:

POLEG TEGA PRIZNAVAJO, da je za varstvo določenih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst pred pretiranim izkoriščanjem zaradi mednarodne trgovine bistveno mednarodno sodelovanje;

V – Določitev ustrezne pravne podlage

Glede na to, da je cilj predloga EU in države članice pravno zavezati k izvajanju in izvrševanju konvencije CITES, je cilj konvencije bistvenega pomena pri ugotavljanju, ali ima predlog sočasno dva cilja, varstvo okolja in trgovino, ali je eden od njiju samo stranski.

Najprej je treba opozoriti, da uredba, na podlagi katere se konvencija CITES izvaja v državah članicah, temelji samo na pravni podlagi o okolju. Na podlagi tega je mogoče ugotoviti, da varstva okolja ne bi smeli obravnavati kot stranski cilj v odnosu do morebitnega drugega cilja, pač pa vsaj kot enega glavnih ciljev.

Zato nastopi vprašanje, ali bi morali obravnavati cilj v zvezi s trgovino kot stranskega v odnosu do cilja varstva okolja. Iz uvodne izjave 4 v preambuli konvencije jasno izhaja, da je njen cilj zagotoviti mednarodno sodelovanje, s katerim bi vrste varovali pred pretiranim izkoriščanjem zaradi mednarodne trgovine. V skladu s členom 207 PDEU se skupna trgovinska politika izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije, kar v skladu s členom 191 PDEU, kot je navedeno v členu 192 PDEU, vključuje spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov. Trgovinskega vidika predloga zato ne moremo obravnavati samo kot stranskega v odnosu do cilja varstva okolja, nenazadnje tudi zato, ker ima EU izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike.

Predlog ima torej sočasno dva cilja, ki sta varstvo okolja in pravična mednarodna trgovina. Neločljivo sta povezana, ne da bi bil kateri od njiju drugotnega in posrednega pomena glede na drugega. Zato mora pravna podlaga predloga vključevati člen 207 PDEU in ne more temeljiti samo na členu 192 PDEU.

VI – Sklepne ugotovitve in priporočila

Glede na zgornjo preučitev prava pravna podlaga za predlog so členi 192, 207 in 218 PDEU.

Odbor je to vprašanje obravnaval na seji 13. oktobra 2014. Na njej je s 15 glasovi za, 6 proti in brez vzdržanih glasov(4) sklenil priporočiti, da bi morali biti prava pravna podlaga za Sklep sveta o pristopu Evropske unije h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) členi 192, 207 in 218(6)(a) PDEU.

S spoštovanjem,

Pavel Svoboda

(1)

Glej zakonodajno resolucijo Parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (prenovitev) (P7_TA(2014)0397).

(2)

Zadeva C-45/86 Komisija proti Svetu (Generalised Tariff Preferences (Splošni tarifni preferenciali)) [1987], ZOdl. 1439, točka 5; Zadeva C-440/05 Komisija proti Svetu [2007] ZOdl., I-9097; Zadeva C-411/06, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu, [2009] ZOdl., I-7585.

(3)

Glej zgoraj omenjeno zadevo C-411/06, točki 46 in 47.

(4)

Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Jean-Marie Cavada (predsedujoči, podpredsednik), Max Andersson, Marie-Christine Boutonnet, Daniel Buda, Kostas Hrisogonos, Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux (podpredsednica), Andrzej Duda, Pascal Durand, Angel Džambazki, Rosa Estaràs Ferragut, Jytte Guteland, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Angelika Niebler, Julia Reda, Evelyn Regner, Virginie Rozière, Viktor Uspaskich, Tadeusz Zwiefka.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.11.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

61

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Lynn Boylan, Nessa Childers, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Ashley Fox, Elisabetta Gardini, Enrico Gasbarra, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Josu Juaristi Abaunz, Karin Kadenbach, Syed Kamall, Kateřina Konečná, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Teresa Rodriguez-Rubio, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Nils Torvalds, Glenis Willmott, Jadwiga Wiśniewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Renata Briano, Soledad Cabezón Ruiz, Ulrike Müller, József Nagy, Aldo Patriciello, Alojz Peterle, Christel Schaldemose, Bart Staes

Pravno obvestilo