Postopek : 2014/2212(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0018/2015

Predložena besedila :

A8-0018/2015

Razprave :

PV 11/03/2015 - 7
CRE 11/03/2015 - 7

Glasovanja :

PV 11/03/2015 - 9.17
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0069

POROČILO     
PDF 201kWORD 159k
2.2.2015
PE 541.454v02-00 A8-0018/2015

o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015

(2014/2212(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalka: Ildikó Gáll-Pelcz

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015

(2014/2212(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 z naslovom „Letni pregled rasti za leto 2015“ (COM(2014)902),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2013 z naslovom „Letni pregled rasti za leto 2014“ (COM(2013)0800) in poročila Komisije z dne 13. novembra 2013 z naslovom „Enotni trg za rast in delovna mesta: analiza napredka in preostale ovire v državah članicah – prispevek k letnemu pregledu rasti 2014“ (COM(2013)0785),

–    ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Stanje na področju integracije notranjega trga 2013 – prispevek k letnemu pregledu rasti 2013‟ (COM(2012)0752),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 z naslovom „Boljše upravljanje enotnega trga“ (COM(2012)0259),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. marca 2014 z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2014)0130),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 z naslovom Evropski semester 2014: priporočila za posamezne države – krepitev rasti (COM(2014)0400),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom „Akt za enotni trg II – skupaj za novo rast“ (COM(2012)0573),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja „Skupaj za novo rast““ (COM(2011)0206),

–    – ob upoštevanju poročila Maria Montija z dne 9. maja 2010, pripravljenega na zahtevo predsednika Evropske komisije, z naslovom „Nova strategija za enotni trg v službi evropskega gospodarstva in družbe“,

–    ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom „The Cost of Non-Europe in the Single Market“ (Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu), ki jo je naročil odbor IMCO,

–    ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom „Indicators for Measuring the Performance of the Single Market – Building the Single Market Pillar of the European Semester“ (Kazalniki za merjenje uspešnosti enotnega trga – vzpostavljanje stebra enotnega trga v evropskem semestru), ki jo je naročil odbor IMCO,

–    ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom „Contribution of the Internal Market and Consumer Protection to Growth“ (Prispevek notranjega trga in varstva potrošnikov k rasti), ki jo je naročil odbor IMCO,

–    ob upoštevanju spletnega pregleda enotnega trga, objavljenega julija 2014,

–    ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014,

–    ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. in 21. marca 2014,

–    ob upoštevanju razprave Sveta za konkurenčnost z dne 25. in 26. septembra 2014 o strategiji Evropa 2020 za rast in delovna mesta,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 s priporočili Komisije o upravljanju enotnega trga(1) in odgovora Komisije, sprejetega 8. maja 2013,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2014(2) in odgovora Komisije, sprejetega dne 28 maja 2014,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014(3),

–    ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0018/2015),

A.  ker bi bilo treba v sklopu vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 šteti enotni trg in enotni digitalni trg kot osrednji orodji za ponoven zagon gospodarske rasti in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v EU, obenem pa zagotoviti, da ju bodo dopolnjevala bolj tradicionalna gonila rasti, na primer spodbujanje naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter poklicno usposabljanje in izobraževanje, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti potrebam malih in srednjih podjetij;

B.   ker strategija enotnega trga zahteva celosten pristop, pri katerem se upoštevajo interesi državljanov, potrošnikov in malih in srednjih podjetij ter so prednostne naloge enotnega trga vključene na vsa področja politike, da bi zagotovili dokončno vzpostavitev uspešno delujočega enotnega trga, ki bo deloval kot katalizator za oživitev gospodarstva in trajnostno rast;

C.  ker je treba kot horizontalno prednostno nalogo različnih politik Unije okrepiti upravljanje enotnega trga v okviru evropskega semestra, pri tem pa ohraniti potrebno ravnovesje med gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnostjo, pole tega pa je treba izboljšati kakovost prenosa, izvajanja in izvrševanja pravil, ki urejajo enotni trg, da bodo delovala na praktični in gospodarski ravni, s čimer se bo znatno skrajšalo trajanje postopkov za ugotavljanje kršitev;

D.  ker so upravljanje enotnega trga v okviru evropskega semestra in ustrezna priporočila za posamezne države sprožila proces, ki je zelo pozitiven za konkurenčnejšo Evropo, v kateri bi ustvarjali kakovostna delovna mesta in pravično in za naložbe privlačnejšo rast;

E.   ker enotni trg več kot 20 let po uradni vzpostavitvi še vedno ni dokončan, predvsem zato, ker države članice še vedno niso v celoti prenesle ali ne izvajajo zakonodaje Unije;

F.   ker je treba strategijo enotnega trga v EU oblikovati skladno in odločno ter jo uskladiti in osnovati na celostnem pristopu ter pragmatičnem, vključujočem in obsežnem dogovoru, ki ga bodo podprle vse države članice in institucije EU; ker so še vedno potrebni močno vodstvo, zavezanost in usklajevanje vseh institucij EU, zlasti predsednikov Komisije in Sveta, ter jasna politična odgovornost, sodelovanje in solidarnost držav članic, da bi v celoti izvajali in izvrševali pravila o enotnem trgu, pa tudi povečali njegovo verodostojnost ter zaupanje vanj in v njegovo upravljanje;

G.  ker lahko v okviru evropskega semestra merimo gospodarsko uspešnost enotnega trga s številnimi orodji, predvsem s specifičnimi kazalniki, a doslej ta še niso pokazala jasnega vpliva na politiko;

H.  ker se je treba čim bolj potruditi, da se zagotovijo jasnost, enostavnost, delovanje in izvršljivost zakonodaje ter da se vzpostavi tudi predvidljiv in stabilen okvir za ocenjevanje, kako na območju enotnega trga zakonodaja deluje v praksi;

I.    ker je za rast in konkurenčnost ter ustvarjanje delovnih mest, s katerimi naj bi oživili evropsko gospodarstvo, potreben dobro delujoč in učinkovit enotni trg, ki bo temeljil na zelo konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu; ker je med prednostnimi nalogami delovnega programa Komisije za leto 2015 globlji in pravičnejši enotni trg z okrepljeno industrijsko bazo; ker bi morale države članice in EU skupaj pripraviti evropsko industrijsko politiko, pri čemer bi morale izhajati iz dela, ki je bilo na tem področju že opravljeno v preteklih letih, in se osredotočiti na strateške sektorje, tudi da bi dosegle cilje iz delovnega programa; ker je enotni trg potreben tudi zato, da bi se lahko ustrezno upoštevale potrebe državljanov, potrošnikov in podjetij in da bi lahko predlagane politike zagotovile dodano vrednost za evropske državljane in druge akterje;

J.    ker se je treba v okviru evropskega semestra bolj osredotočiti na enotni trg, da bi bolje izkoristili njegov potencial za rast in zaposlovanje, postavili njegovo krepitev v središče evropske industrijske strategije, bolje obveščali o njegovih pozitivnih učinkih ter omogočili državljanom in podjetjem, da ga v celoti izkoristijo;

K.  ker so se države članice zavezale, da bodo dokončale notranji energetski trg do leta 2014 ter da bodo „energetske otoke“ vključile v notranji energetski trg do leta 2015;

L.   ker je v celoti povezan enotni energetski trg nujen za splošna cilja Unije glede energetske varnosti in trajnosti ter je bistvenega pomena za konkurenčnost Unije v svetu ter gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v njej, v skladu z Aktom za enotni trg II in strategijo Evropa 2020;

I. Vzpostavljanje stebra enotnega trga v okviru evropskega semestra

1.   ponovno poziva Komisijo, naj izboljša upravljanje enotnega trga, in sicer z oblikovanjem analitičnega orodja, s katerim bomo lahko ustrezneje merili gospodarsko in regulativno uspešnost enotnega trga v okviru stebra evropskega semestra, namenjenega temu trgu; meni, da bi lahko bilo tovrstno orodje koristno za pripravo priporočil za posamezne države, letnega pregleda rasti, smernic Evropskega sveta za države članice in nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje smernic za enotni trg;

2.   poudarja pomen in dodano vrednost poročil o integraciji enotnega trga iz prejšnjih let, saj so prispevala k skupnim prednostnim nalogam, ki jih je Komisija določila v letnem pregledu rasti in v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra; zato močno obžaluje, da poročilo o integraciji enotnega trga za leto 2015 ni bilo pripravljeno;

3.   to obžaluje tudi zato, ker prav v tem času Evropski parlament in Komisija pripravljata posebne kazalnike za ocenjevanje integracije notranjega trga in vse potencialne koristi nadaljnjega ciljno usmerjenega povezovanja na ključnih področjih rasti; zato poziva k okrepitvi prizadevanj, da bi zagotovili boljše izvajanje in izvrševanje veljavnih pravil;

4.   poziva Komisijo, naj pojasni prestrukturiranje letnega pregleda rasti za leto 2015 in zakaj ni objavila študije o trenutnem stanju integracije enotnega trga v zvezi s ključnimi področji z največjim potencialom rasti; poziva Komisijo, naj objavi vsaj podatke, ki jih je zbrala o enotnem trgu, in z njimi dopolni letošnji letni pregled rasti;

5.   poziva Komisijo, naj leta 2015 čim prej predloži poročilo o stanju integracije enotnega trga, da bi na podlagi tega poročila lahko določili usmeritev za steber enotnega trga za evropski semester 2015; poudarja pa, da je treba v prihodnje ponovno razmisliti o času objave tega poročila; meni, da bi bilo treba to poročilo objaviti skupaj z letnim pregledom rasti, saj bi tako imelo največji učinek, tudi glede priporočil za posamezne države;

6.   poziva Komisijo, naj vsako leto predloži obvezno poročilo, katerega namen bo spremljanje delovanja enotnega trga v okviru evropskega semestra in v katerem bo predstavljena analiza stanja v zvezi z integracijo enotnega trga na ključnih področjih z največjim potencialom rasti; poziva Komisijo, naj določi prednostne naloge politike v okviru letnega pregleda rasti, kar bo prispevalo k sprostitvi celotnega potenciala enotnega trga za rast in k odpravi preostalih ovir za nadaljnjo integracijo;

7.   ugotavlja, da je v letnem pregledu rasti za leto 2015 izražena podpora povezanemu enotnemu trgu, ki potrošnikom zagotavlja enake možnosti, kot jih imajo na domačem trgu, ter poudarja, da potrošniki na spletu ne bi smeli imeti manjših pravic, kot jih imajo na tradicionalnih trgih;

8.   poudarja, da je v letnem pregledu rasti za leto 2015 ugotovljeno, da se je treba za povečanje konkurenčnosti v Evropi izogniti nepotrebnemu regulativnemu bremenu, zlasti za mala in srednja podjetja, izboljšati dostop do financiranja ter zagotoviti kakovostne naložbe v raziskave in inovacije;

9.   je seznanjen s potencialnimi koristmi posodobitve uprave, opisanimi v letnem pregledu rasti, in s tem, kako bi lahko s posodobitvijo odpravili birokracijo in regulativne ovire, kar bi pomagalo podjetjem in državljanom, saj bi okrepilo konkurenco ter povečalo zaposlenost in rast v Evropi;

10. poziva k celovitem pregledu okvira za upravljanje enotnega trga ter okrepljenemu spremljanju in ocenjevanju pravilnosti, pravočasnosti in učinkovitosti izvajanja in uporabe pravil o enotnem trgu; poudarja, da mora enotni trg postati tretji steber evropskega semestra, da bi jasno zajeli sklop prednostnih nalog v zvezi z realnim gospodarstvom, pri tem pa je treba v celoti spoštovati načela subsidiarnosti in sorazmernosti znotraj EU;

11. poziva Komisijo, naj za vzpostavitev enotnega trga EU za 21. stoletje v celoti upošteva ključna področja rasti in kakovostnega zaposlovanja, ki jih je že navedla in so bila nadalje razdelana v študiji iz septembra 2014 z naslovom „The Cost of Non-Europe in the Single Market for Energy“ (Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem energetskem trgu), med njimi pa so storitve, enotni digitalni trg, zlasti elektronsko trgovanje, pravni red o varstvu potrošnikov, javna naročila in koncesije ter prosti pretok blaga; Komisijo tudi poziva, naj dokončno vzpostavi enotni trg za promet in energijo;

12. meni, da je treba opredeliti integriran sistem merjenja, v katerem bodo kombinirane različne metodologije – na primer sestavljeni kazalniki, sistematičen sklop kazalnikov in sektorskih orodij –, s katerimi bi lahko merili uspešnosti enotnega trga, da bi jo lahko vključili v evropski semester; poudarja, da bi bilo treba tako za merjenje kot za zagon za poglobitev enotnega trga na ključnih prednostnih področjih razmisliti o glavnem kazalniku in njegovem cilju v zvezi z integracijo enotnega trga;

13. poziva Komisijo, naj uvede metodologijo za kvantitativne cilje, s katero bi zmanjšali upravno breme na evropski ravni; ugotavlja, da imajo nekatere države članice pozitivne izkušnje z določanjem neto ciljev glede zmanjševanja z namenom, da se znižajo stroški spoštovanja pravil; poziva Komisijo, naj to metodologijo upošteva pri svoji novi pobudi za zmanjšanje upravnega bremena;

14. ugotavlja, da bi bila glede na oceno gospodarskih vplivov na enotni trg potrebna nadaljnja prizadevanja, s katerimi bi spodbudili pridobitev ustreznih informacij o uporabljeni metodologiji in podatkih, da bi zagotovili verodostojnost in primerljivost pridobljenih rezultatov ter ustrezne povezave z naknadnim vrednotenjem in da bi odkrili vrzeli pri podatkih, potrebnih za izvedbo vrednotenja;

15. ponovno poziva, naj se v postopkih predvidi ustrezno sodelovanje Evropskega parlamenta v ciklu gospodarskega upravljanja in omogoči, da bosta Parlament in Svet sprejemala druge ukrepe, ki so potrebni za krepitev upravljanja enotnega trga, zlasti na področjih, kjer je bil vzpostavljen regulativni okvir Unije v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, določenim v členu 294 PDEU;

16. obžaluje, da priporočila za posamezne države niso dovolj usklajena s cilji strategije Evropa 2020; zato poziva k odločnejšemu prizadevanju za usmerjanje in usklajevanje nacionalnih politik in politik EU ter k izvajanju posebnih ukrepov, ki so potrebni za krepitev enotnega trga in omogočajo izkoriščanje njegovega potenciala, da se spodbudita pametna, trajnostna in vključujoča rast ter konkurenčnost ter da se ustvarijo delovna mesta, zlasti za mlade;

17. meni, da morajo nacionalni parlamenti prevzeti večjo odgovornost v zvezi s priporočili za posamezne države; poziva države članice, naj Komisiji zagotovi možnost, da priporočila za posamezne države predstavi nacionalnim parlamentom, preden jih sprejme Svet; poleg tega poziva države članice, naj pokažejo večjo zavezanost pri izvajanju priporočil za posamezne države in naj cilje EU natančno prenesejo v cilje na nacionalni ravni; zato meni, da bi morale države članice vsako leto izčrpno poročati o izvajanju priporočil za posamezne države na področjih enotnega trga; ponovno tudi zahteva, da Komisija vsake tri mesece poroča pristojnemu odboru Parlamenta o ukrepih, sprejetih za zagotovitev napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države, in o doseženem napredku; poziva države članice, naj pred pristojnim odborom Parlamenta obrazložijo razloge za znaten odmik od priporočil za posamezne države;

18. podpira, da je v priporočilih za posamezne države za leto 2014 poudarjeno, da je pomembno odpraviti neupravičene omejitve in ovire za vstop v ključne sektorje, kot so prodaja na drobno, elektronsko trgovanje in poslovne storitve; poziva države članice, ki jih to zadeva, naj temeljito razmislijo o teh priporočilih in naj nujno odpravijo te ovire za rast enotnega trga;

19. poziva, naj se v prihodnjih priporočilih za posamezne države članice v ciklu evropskega semestra dosti močneje in dosledneje kot doslej odražajo ugotovitve poročila o stanju na področju integracije enotnega trga ;

20. obžaluje, da Komisija uveljavljanja enotnega trga doslej ni določila za prednostno nalogo v okviru evropskega semestra; poziva Komisijo, naj vzpostavi upravljanje enotnega trga, zlasti z ukrepi, usmerjenimi v zaposlovanje, rast in konkurenčnost, saj so to ključne sestavine vseh naslednjih faz evropskega semestra; želi jo tudi spomniti, da bi pravi enotni trg občutno spodbudil gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest v EU; poziva, naj se izkoristi priložnost tega novega okvira na ključnih področjih rasti in v celoti razvije potencial ukrepov iz Aktov za enotni trg I in II, pri tem pa je treba upoštevati interese in pričakovanja državljanov;

21. poudarja, da morajo EU, države članice, regije, občine, socialni partnerji in deležniki pri izvajanju in oblikovanju politik ubrati celostni pristop, da bi dosegli napredek pri socialnem tržnem gospodarstvu; 

22. poziva Komisijo, države članice in regije, naj zagotovijo, da bodo sredstva EU za obdobje 2007–2013 v celoti izkoriščena; opozarja, da imajo države članice in regije priložnost, da svoje politike in naložbe za obdobje 2014–2020 usmerijo v sektorje, kjer se ustvarja več rasti in delovnih mest, kot so digitalni enotni trg, energetika, storitve in zeleno gospodarstvo, in da pri tem naložbe v raziskave, razvoj in inovacije usmerijo v prave in kakovostne cilje, da bi vsem državljanom zagotovile dostop do omrežne infrastrukture;

II. Neizkoriščeni potencial enotnega trga na ključnih področjih rasti

23. želi opomniti, da je enotni trg osrednje gonilo rasti in zaposlovanja ter ima nenadomestljivo vlogo pri izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; ugotavlja pa, da ostaja ta potencial v številnih pogledih neizkoriščen;

24. opozarja na tri prednostne naloge, ki jih določa strategija Evropa 2020:

– razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah,– spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire;

– spodbujanje gospodarstva z visoko zaposlenostjo, kar bo omogočilo visoko raven socialne in ozemeljske kohezije;

25. pozdravlja novi pristop Komisije v letnem pregledu rasti za leto 2015, s katerim zagotavlja usklajeno krepitev naložb v EU, da bi povečala domače povpraševanje in spodbudila konkurenčnejše gospodarstvo; je trdno prepričan, da si je treba zastaviti čim bolj ambiciozne cilje in zato dati prednost naložbam, ki spodbujajo digitalno gospodarstvo, in ustvarjanju konkurenčnejšega notranjega trga v sodelovanju z državami članicami;

26. je močno zaskrbljen zaradi upadanja zasebnih naložb v Evropi, nezaupanja zasebnih vlagateljev in zato njihove nepripravljenosti za naložbe, kar je predvsem posledica nezadostnih strukturnih reform, pomanjkanja strategij EU, usmerjenih v rast, in trajnih ovir za rast na enotnem trgu na področjih, kot je elektronsko trgovanje; poziva države članice, naj dejavno podpirajo naložbeni načrt ter prispevajo k evropskemu skladu za strateške naložbe in tako dopolnijo zneske, ki bodo zagotovljeni prek proračuna EU in Evropske investicijske banke, da bi usmerili zasebni sektor in ga spodbudili k vlaganju;

27. poziva Komisijo, države članice, regije in vse ustrezne deležnike, naj se pri oblikovanju in pripravi naložbenih politik osredotočijo na realno gospodarstvo ter tako vanj pritegnejo zasebne vlagatelje; poziva tudi k naložbam v usposabljanje posameznikov in podjetij za digitalno dobo, vključno z najnovejšimi tehnologijami v energetskem sektorju, saj to ustvarja učinek vzvoda, in sicer z vzpostavljanjem svetovnega digitalnega omrežja in spodbujanjem izobraževanja ter kakovostnih raziskav in razvoja; to bo prineslo konkreten napredek pri vzpostavitvi enotnega trga v prometnem sektorju in nam tako omogočilo, da bomo pod enakimi pogoji konkurirali svetovnim velesilam;

28. poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo regulativni okvir za mala in srednja podjetja, pri tem pa naj upoštevajo njihove zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest; poziva k čim boljšemu izkoriščanju priložnosti, ki jih nudi program COSME, ne le za krepitev podjetništva v Evropi, temveč tudi za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja, do trgov EU in do svetovnih trgov;

29. opozarja na potrebo po povezovanju naložb z inovacijami in podjetništvom, saj to prinaša največ priložnosti v gospodarstvu in digitalni družbi ter zagotavlja razvoj pametne evropske industrijske politike; meni, da je pri naložbah treba posebej upoštevati mala in srednja podjetja, ki imajo največ težav pri dostopu do njih, in s konkretnimi ukrepi podpreti zagonska podjetja ter socialno podjetništvo in inovacije kot vir delovnih mest za mlade v prihodnosti;

30. ugotavlja, da je treba s konkretnimi ukrepi znova spodbuditi podjetniški duh v Evropi, to pa pomeni zagotoviti, da bodo za mala in srednja podjetja posojila lahko dostopna, zlasti za tista, ki so povezana s ključnimi sektorji; poziva tudi k spodbujanju oblik financiranja, ki predstavljajo alternativo bančnemu financiranju;

31. poziva države članice, naj odločneje usmerijo svoje gospodarstvo v inovacije in znanje, saj nas bo to pripravilo na naloge in zahteve digitalne dobe v prihodnosti; opozarja, da bodo s tem naša podjetja postala bolj inovativna in sposobna odzivanja na svetovnem trgu, zlasti s polnim vključevanjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Enotni digitalni trg

32. meni, da je treba doseči večji napredek pri vzpostavljanju digitalnega enotnega trga, kot je ugotovljeno v letnem pregledu rasti za leto 2015, saj je to ključno za krepitev rasti, kakovostno zaposlovanje in ohranjanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva v svetu ter bo prineslo koristi podjetjem in potrošnikom; zato poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozen evropski akcijski načrt 2016–2020 za elektronsko upravo, s katerim bi še naprej podpirala cilje strategije Evropa 2020;

33. opozarja, da je pomembno vlagati v uresničevanje prednostnih ciljev na ključnem področju digitalnega trga, vključno z širokopasovnimi omrežji; priporoča, naj se znaten del prihodnjega naložbenega načrta v višini 315 milijard EUR nameni ciljno usmerjenim in strateškim naložbam v digitalni sektor; opozarja tudi, da je medsebojna povezanost elementov, kot sta visoka raven razširjenosti omrežij in visoka usposobljenost prebivalstva in podjetij za uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ključni dejavnik za vzpostavitev pravega enotnega digitalnega trga; poziva EU in države članice, naj prednostno obravnavajo naložbe v infrastrukturo digitalnih omrežij ter digitalno usposabljanje podjetij in državljanov;

34. je prepričan, da sta poglavitna pomisleka na tem področju razdrobljenost in pomanjkanje pravne varnosti in da se je treba spoprijeti tudi z nedoslednim izvrševanjem obstoječih pravil EU v državah članicah;

35. opozarja, da bi lahko dokončna vzpostavitev enotnega digitalnega trga do leta 2020 ustvarila dodatno, 0,4-odstotno rast BDP (520 milijard EUR v cenah v letu 2014), zaposlenost bi se povečala za približno 0,1 %, kar pomeni več kot 223 tisoč novih delovnih mest do leta 2020, v skladu s podatki iz študije „Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu“; meni, da so odprava ovir za elektronsko trgovanje, naložbe v širokopasovno infrastrukturo in uvajanje novih tehnologij, na primer 4G in 5G, ključni za razvoj digitalnih rešitev, saj so te odvisne od hitrih in učinkovitih povezav; meni, da je sprejetje splošnega okvira za varstvo podatkov in direktive o varnosti omrežij in informacij odločilnega pomena za dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga do leta 2015; poziva k naložbam, s katerimi bi v EU odpravili neenakosti pri dostopu do širokopasovnih povezav in omrežij 4G;

36. opozarja na povezanost med visoko ravnjo spletne prodaje in rastjo BDP na prebivalca, zato je nujen napredek pri vzpostavljanju pravega čezmejnega elektronskega trgovanja in računalništva v oblaku; meni, da je bistveno odpraviti razdrobljenost na 28 digitalnih trgov, zagotoviti splošen dostop do interneta, spletno varnost in zaupanje potrošnikov pa postaviti za temelj enotnega digitalnega trga, saj brez zaupanja ne more biti spletnega trga;

37. poudarja, da bi v skladu s poročilom „Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu“ napredek v elektronski upravi lahko prinesel 100 milijard EUR letnega prihranka; poziva države članice, naj posvetijo več pozornosti posodobitvi javne uprave in okrepijo svoja prizadevanja na tem področju, da bodo državljani in podjetja vse več formalnosti pri uveljavljanju svojih pravic na notranjem trgu, zlasti na čezmejni ravni, lahko opravili elektronsko;

38. poudarja, da so potrebna pravila EU o enotnem trgu, ki bodo delovala v digitalni dobi, to pa vključuje izvajanje pravil o enotnem trgu za spletna plačila in oblikovanje varnih elektronskih rešitev po vsej Evropi (npr. elektronsko izdajanje računov in digitalni podpis), reformo na področju pravic intelektualne lastnine ter po potrebi razjasnitev zahtev glede DDV, da bi se okrepilo zaupanje v elektronsko trgovanje in zagotovila enaka raven varstva potrošnikov na spletu, kot so je vajeni na tradicionalnem trgu;

39. poudarja, da je pregled nedavnega okvira gospodarskega upravljanja odlična priložnost za poziv državam članicam, naj pospešijo svoja prizadevanja za enotni digitalni trg, ki pomeni ne samo večjo rast in več delovnih mest, zlasti v sektorju malih in srednjih podjetij in med mladimi, ampak tudi sodobno, v prihodnost usmerjeno Evropsko unijo;

40. meni, da bi morale države članice okrepiti prizadevanja za posodobitev svojih javnih uprav, tako da bi zagotovile številnejše in dostopnejše digitalne storitve za državljane in podjetja, zmanjšale stroške in povečale učinkovitost, olajšale čezmejno sodelovanje in uvedle okvire interoperabilnosti javnih uprav;

41. poudarja pomen elektronske identifikacije in zaupanja vrednih storitev, da bi povečali obseg in kakovost elektronskega trgovanja s ciljem rasti; zato poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje uredbe o elektronskih transakcijah na notranjem trgu do 1. julija 2016;

42. meni, da je izboljšanje digitalnih kompetenc v Uniji najpomembnejša naloga;

Prosti pretok blaga

43. meni, da še vedno ni izkoriščen potencial, ki bi ga prosti pretok blaga, kapitala, storitev in oseb lahko imel za podjetja in državljane – pri učinkovitosti, rasti in ustvarjanju delovnih mest;

44. ponovno izraža podporo celovitim sporazumom o trgovini in naložbah, ki bi podpirali kakovostno zaposlovanje evropskih delavcev in bili skladni z njim, neposredno koristili evropskim potrošnikom, podjetjem iz EU, zlasti malim in srednjim, pa bi omogočili nove priložnosti, hkrati pa bi spoštovali socialne in okoljske standarde ter standarde varstva potrošnikov, saj je to ključno za vzpostavljanje novih priložnosti za rast; izraža stališče, da mora Evropski parlament tesno sodelovati v pogajanjih o pravnem redu za področje enotnega trga in da je treba pri morebitnih spremembah obstoječe zakonodaje ali uvajanju nove v celoti spoštovati vlogo Parlamenta kot sozakonodajalca;

45. poziva države članice, naj okrepijo vrednostno verigo pri čezmejni proizvodnji, saj je ključni element za spodbujanje konkurenčnosti in rasti, ustvarjanje delovnih mest in odpravo obstoječih tržnih ovir v razmeroma obširnih sektorjih, ki pa zaradi nezadostne povezanosti ne prinašajo največjih možnih koristi, ki jih ponuja enotni trg;

46. poziva tudi k večjemu spremljanju ovir na enotnem trgu blaga;

Storitve

47. poudarja, da bi bilo treba v strategijo Evropa 2020 vključiti posebne ukrepe politike, s katerimi bi odpravili ovire v sektorjih storitev, na primer na področju, ki jih ureja direktiva o storitvah, in v sektorju finančnih storitev, ter da bi bilo treba dati večji poudarek poglabljanju enotnega trga;

48. poudarja, da je na podlagi ocen iz poročila „Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu“ v sektorju storitev še veliko neizkoriščenega potenciala za rast, in sicer v razponu med 337 in 637 milijard EUR;

49. meni, da je treba v sektorju storitev kot enem od področij z največjimi možnostmi za rast v EU okrepiti ukrepe za povečanje konkurenčnosti v sektorju, vključno z maloprodajo, in poenostaviti zakonodajo za podjetja, zlasti za mala in srednja; poudarja pomen zagotavljanja splošnega dostopa do javnih storitev vsem potrošnikom, družinam in podjetjem;

50. meni, da bi bilo treba okrepiti varstvo potrošnikov, možnosti izbire in konkurenco na področju finančnih storitev, pri tem pa posebno pozornost nameniti različnim potrebam potrošnikov, vključno z najbolj ranljivimi; meni tudi, da bi bilo treba povečati osveščenost potrošnikov glede njihovih finančnih zmogljivosti, saj lahko v zvezi s finančnimi proizvodi nastane velika zmeda, ki lahko povzroči težave posameznim potrošnikom in enotnemu trgu;

51. še enkrat poudarja, da je treba obnoviti prizadevanja za boj proti goljufijam, davčnim utajam ter izogibanju davkom, zato poziva, naj se več pozornosti nameni dobremu davčnemu upravljanju tako v zasebnem kot javnem sektorju v EU; poudarja, da poročilo „Stroški neukrepanja na ravni EU“ navaja, da bi lahko pridobili 9 milijard EUR letno z ukrepi, kot so standardizacija elektronskih računov in uskladitev čezmejnih davčnih sistemov; pozdravlja napoved predsednika Evropske komisije glede avtomatske izmenjave podatkov o nacionalnih odločitvah na področju fiskalne politike; opozarja na potrebo po krepitvi in izboljšanju usklajevanja na področju davkov, s katerim bi se izognili nelojalni konkurenci in izkrivljanju trga ter zagotovili enake možnosti na enotnem trgu;

52. pozdravlja izjavo Komisije v letnem pregledu rasti za leto 2015, da je obravnavanje davčnih goljufij in izogibanja davkom „bistveno za zagotavljanje pravičnosti in državam članicam omogoča, da poberejo davčne prihodke, do katerih so upravičene“;

53. ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba povečati skupno raven in kakovost naložb v raziskave in razvoj, da bi spodbudili inovacije, ter opozarja na razlike v naložbah, do katerih prihaja med državami članicami; želi spomniti Komisijo, da je treba vzpostaviti pravi enotni trg znanja, raziskav in inovacij ter dokončno vzpostaviti evropski raziskovalni prostor; poudarja, da se trenutno 85 % sredstev, namenjenih inovacijam, porabi izključno na nacionalni ravni brez čezmejnega sodelovanja, kar preprečuje, da bi v polni meri izkoristili dodano vrednost na evropski ravni;

Javna naročila in koncesije

54. pozdravlja sprejetje direktiv o oddaji javnih naročil in o podeljevanju koncesijskih pogodb v letu 2014, kar je omogočilo posodobitev javnega naročanja v EU in spodbudilo vzdržnost javnih naročil; poudarja dodano vrednost direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb, zlasti zaradi poenostavitve postopkov in njihove večje preglednosti ter večjih možnosti za mala in srednja podjetja, vse to pa omogoča odpravljanje težav, povezanih s temi pogodbami, zagotavlja pravno varnost, prožnost in preglednost, ter podpira razvoj gospodarske infrastrukture in kakovostnih javnih storitev;

55. poudarja, da je treba za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in preglednosti naložb in javne porabe v celoti in hitro izvajati zakonodajo EU na področju javnih naročil in koncesij;

56. poudarja, da je treba pravilno in hitro prenesti zakonodajo o javnih naročilih in koncesijah; poudarja, da so javna naročila in partnerstva za inovacije pomembna, saj so odločilen dejavnik pametne, trajnostne in vključujoče rasti, zlasti za mala in srednja podjetja, zato je treba slednja podpreti s konkretnimi ukrepi, ki bi spodbudili konkurenčnost in inovacije;

Pravni red na področju varstva potrošnikov

57. meni, da je obžalovanja vredno, da zaradi razdrobljenega izvajanja zakonodaje EU za varstvo potrošnikov prihaja do razlik pri varstvu potrošnikov ter v strogosti in hitrosti pri sprejemanju ukrepov izvrševanja; meni, da to zavira doslednost in usklajenost zakonskih določb znotraj sektorjev ali med različnimi prodajnimi potmi;

58. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo hitro izvajala in izvrševala zakonodaja, na primer direktiva o potrošniških pravicah in določbe o alternativnem reševanju sporov in spletnem reševanju sporov, hkrati pa naj zagotovi zmanjšanje upravnih bremen; se zavzema za ustrezno varstvo potrošnikov pri čezmejni prodaji, ki bo primerljivo s tistim na tradicionalnem trgu, in za okrepljeno varstvo podatkov v digitalni dobi, saj bo to prispevalo k povečanju zaupanja potrošnikov pri spletnih nakupih, opozarja na pomen dejanskega spoštovanja pravic spletnih potrošnikov ter na potrebo po dostopnih in učinkovitih pritožbenih poteh v primeru sporov;

59. poziva, naj se sprejmejo ukrepi za spodbujanje trajnostne potrošnje, predvsem podaljšanje življenjske dobe proizvodov, ter za boj proti praksam, ki namenoma skrajšujejo življenjsko dobo; upa, da bo Komisija v zvezi s tem pripravi usklajen akcijski načrt;

60. poudarja, da je direktiva o pravicah potrošnikov zaznamovala pomemben korak k izboljšanju pravne varnosti za potrošnike in podjetja pri spletnih transakcijah in danes predstavlja glavni instrument varstva potrošnikov pri spletnih storitvah;

61. opozarja, da lahko dodatne koristi prinesejo izboljšave pri delovanju trga, kot je vzpostavitev sistema spletnega reševanja potrošniških sporov, s katerim bi lahko prihranili okoli 22 milijard EUR;

Energija

62. poziva Komisijo, naj zagotovi delujoč notranji trg z nediskriminacijskim dostopom in visoko ravnjo varstva potrošnikov, pa tudi s primerno ravnjo zmogljivosti medsebojnih povezav in ustreznostjo sistema;

63. ponovno poudarja potrebo po povečanju zanesljivosti energetske oskrbe Evrope s pomočjo diverzifikacije energetskih virov in poti ter poudarja potrebo po dokončni vzpostavitvi notranjega energetskega trga, kar je prednostna naloga, in po odpravi izključenosti energetskih otokov znotraj Unije;

64. meni, da morajo za napredek pri dokončni vzpostavitvi notranjega trga, vključevanju obnovljivih virov energije in zanesljivosti oskrbe države članice nujno doseči minimalni cilj glede zmogljivosti medsebojnih elektroenergetskih povezav v višini 10 % povpraševanja, idealno pa bi bilo, da bi ta vrednost dosegla 30-odstotno raven;

65. meni, da je liberalizacija trgov s plinom in električno energijo temeljnega pomena za krepitev vloge potrošnikov, in poziva Komisijo, naj potrošnike postavi v središče svoje politike notranjega energetskega trga EU;

III. Instrumenti za vrednotenje integracije enotnega trga in orodij za upravljanje

66. priznava, da je pregled enotnega trga dobra praksa za spremljanje in vrednotenje, kako države članice spoštujejo obveznosti v zvezi z enotnim trgom, saj lahko v državah članicah pripomore k izboljšavam in procesu dohitevanja; vendar poudarja, da ta pregled enotnega trga ne zagotavlja orodij za oceno kakovosti; poudarja pomen izboljšanja dialoga z državami članicami in med njimi, da ugotovijo in obravnavajo težave, ki jih imajo pri izvajanju zakonodaje o enotnem trgu; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bolje pomaga državam članicam pri izvajanju zapletene zakonodaje o enotnem trgu, kadar te zaprosijo za pomoč;

67. v zvezi z regulativno uspešnostjo enotnega trga meni, da bi lahko oblikovali sestavljeni kazalnik za merjenje vrzeli na enotnem trgu, ki pri čezmejnih dejavnostih dodatno obremenjuje državljane in podjetja, ker ni pravil, ki bi urejala enotni trg; vztraja, da bi moral kazalnik olajšati oblikovanje sklepov, ki bi lahko bili osnova za priporočila glede politike institucijam EU in državam članicam;

68. upošteva kazalnik napredka digitalne agende kot pomembno orodje za ocenjevanje napredka držav članic na tem področju; meni, da bi moral sestavljeni kazalnik za merjenje vrzeli na enotnem trgu vključevati ta kazalnik;

69. poziva Komisijo, naj obravnava možnost vključitve v skupek svojih predlogov pravnih instrumentov na področju enotnega trga obveznost glede izvajanja sistematičnega pregleda o prenosu pravnih instrumentov, njihovem upoštevanju, učinkovitosti in primernosti za namen, vključno z metodologijo in merili za ta pregled; meni, da bi takšna metodologija in merila omogočili boljšo oceno tega, ali se pravni instrumenti ustrezno prenašajo, izvajajo in uresničujejo, pa tudi ali in v kakšni meri prispevajo k doseganju ciljev ter kako primerni so za svoj namen;

70. podpira oblikovanje vzdržnega enotnega trga, ki bi temeljil na razvoju vključujočega gospodarstva znanja, v katerem bi učinkovito porabljali vire, med drugim z ukrepi za pospeševanje inovacij na področju trajnostnih tehnologij, za uravnoteženje interesov potrošnikov in podjetij ter za izboljšave pri mehanizmih neformalnega reševanja sporov za enotni trg, kakršen je mreža Solvit, hkrati pa bi izboljšali seznanjenost javnosti z enotnimi kontaktnimi točkami, da bi se bolje zavedala razpoložljivih priložnosti za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest na enotnem trgu;

71. priznava, da uporaba portalov „Tvoja Evropa“ in „Tvoja Evropa – nasveti“ nenehno narašča, tako da bi morale biti vsem, ki živijo, delajo, študirajo in se gibljejo po državah članicah EU, na voljo potrebne informacije;

72. pozdravlja, da je v državah članicah povprečni zaostanek pri prenosu zakonodaje padel pod mejo 1 %, ki jo je določil Evropski svet, in dosegel 0,6 %, kar je najboljši rezultat od vzpostavitve pregleda notranjega trga; poudarja, da mora biti vodilo držav članic in EU ničelna toleranca pri prenosu zakonodaje EU;

73. ugotavlja, da sta ustrezno izvajanje in uveljavljanje zakonodaje EU ključna za dokončno vzpostavitev enotnega trga; za to spodbuja Komisijo, naj za doseganje tega cilja odločno uporabi vsa svoja pooblastila, njo in države članice pa spodbuja, naj okrepijo prizadevanja pri izvrševanju zakonodaje o enotnem trgu in pri spremljanju izvrševanja, med drugim z rednimi inšpekcijskimi pregledi, hkrati pa naj tudi stalno razmišljajo o težavah z izvajanjem ter zagotavljajo, da je zakonodaja učinkovitejša in da se naknadne ocene v večji meri in učinkoviteje izkoriščajo; poziva k povečanemu nadzoru učinkovitosti pravic potrošnikov v digitalnem okolju, predvsem glede na hitrost, s katero se lahko razširijo kršitve potrošniške zakonodaje;

74. kljub temu meni, da so postopki za ugotavljanje kršitev pokazali številne omejitve pri hitrem obravnavanju in odpravljanju pomanjkljivosti pri izvajanju in uporabi določb o enotnem trgu; poziva države članice, naj bolj sodelujejo s Komisijo in zadeve hitreje rešujejo;

75. priznava, da je neuspešno izvajanje lahko posledica zapletenosti prvotnega besedila; zato poudarja potrebo po tem, da primarna in sekundarna zakonodaja ves čas sledita načelom za boljšo pravno ureditev ter da se opravijo ustrezna posvetovanja, ocene učinka in pregledi po izvajanju;

76. vztraja tudi, da si je treba pri kršitvah zakonodaje Unije s področja enotnega trga čim bolj prizadevati za učinkovitejšo uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev ter da bi morali države članice in Evropski svet v okviru prihodnjih sprememb Pogodbe o delovanju Evropske unije še naprej razvijati te postopke; pri tem pa meni, da bi morali biti postopki za ugotavljanje kršitev vedno skrajni ukrep in bi jih bilo treba sprožiti šele po več poskusih usklajevanja in popravkov;

°

°       °

77. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0054.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0130.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2014)0038.


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Enotni trg je v središču konkurenčnosti Evrope in njena največja gospodarska prednost. Tržišče s 500 milijoni ljudi Evropski uniji omogoča, da postane gospodarska gonilna sila sveta. Podjetjem na vsej celini zagotavlja „domači“ trg, na katerem lahko prodajajo blago in storitve, privablja naložbe z vsega sveta in je izhodišče za trgovanje Evrope z odročnimi trgi.

Kriza je pokazala, da mora EU ukrepati, da bi izboljšala svoj gospodarski model in ponovno postala konkurenčna. Za to so potrebne trdne javne finance, strukturne reforme in usmerjene naložbe. Evropa 2020 je strategija EU za spodbujanje trajnostne rasti in ustvarjanje delovnih mest, pri tem pa ima ključno vlogo enotni trg.

Vendar njegov potencial trenutno ni v celoti izkoriščen. EU mora podpreti države članice, da bodo močno okrepile čezmejno trgovino s storitvami, in hitro ukrepati, da bi sledila razvoju digitalne tehnologije. Evropa potrebuje enotni trg, ki bo primeren za enaindvajseto stoletje, da bodo evropska podjetja lahko obdržala položaj pred tekmeci, potrošniki pa imeli dostop do kakovostnih proizvodov in storitev iz vse EU. Z oživitvijo enotnega trga naj bi v Evropi ponovno zagnali rast in zaposlovanje ter tako povečali priložnosti za državljane. Zato je prvi izziv okrepiti njihovo vlogo, da bodo postali aktivni udeleženci na enotnem trgu.

Da bo mogoče izkoristiti prednosti enotnega trga, je treba njegova pravila ustrezno izvajati in izvrševati. Komisija s tem ciljem sodeluje z državami članicami, sedanje stanje pa kaže, da ga je mogoče še precej izboljšati. Povprečni zaostanek pri prenosu zakonodaje se je rahlo zmanjšal, države članice pa direktive v povprečju prenesejo v osmih mesecih po roku za prenos. Trajanje postopkov za ugotavljanje kršitev se je v povprečju še podaljšalo. Tudi kadar se pravila formalno pravilno izvajajo, v praksi pogosto ne delujejo dobro. Podjetja in državljani pogosto ne razumejo svojih pravic in se pri njihovem uveljavljanju srečujejo s številnimi težavami.

Evropski svet je marca 2012 priznal, da je treba okrepiti upravljanje enotnega trga ter izboljšati njegovo izvajanje in izvrševanje. Podobne pozive je dal tudi Evropski parlament.

To je tretje poročilo o upravljanju enotnega trga v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) in je del svežnja treh parlamentarnih poročil o evropskem semestru 2015. Osredotoča se zlasti na poročilo Komisije o enotnem trgu za rast in delovna mesta, ki spremlja letni pregled rasti in obravnava stanje na področju integracije enotnega trga.

Vzpostavljanje stebra enotnega trga v okviru evropskega semestra

Boljše upravljanje enotnega trga je odvisno od konkretnih možnosti za vzpostavitev posebnega stebra evropskega semestra. Poročevalka meni, da je treba usklajevanje gospodarskih politik in politik zaposlovanja dopolniti s temeljnim elementom, ki bo zajemal vse možne vzvode za pospeševanje realnega gospodarstva, saj sicer morda nikoli ne bo zajet v splošnem usklajevanju evropskega semestra. Ta steber enotnega trga bi moral zajemati jasno začrtan sklop prednostnih nalog, povezanih z realnim gospodarstvom in ključnimi področji rasti.

Zato se poročevalka zavzema za to, da bi Svet za konkurenčnost pri delu osredotočil na vključitev teh prednostnih nalog, ki so pomembne za realno gospodarstvo, v evropski semester; Uresničevanje teh nalog je bistveno za spodbujanje rasti in delovnih mest ter premostitev obstoječe vrzeli pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, pri čemer je treba izkoristiti ves potencial enotnega trga za zagotavljanje gospodarske konvergence med državami članicami v euroobmočju in zunaj njega ter v središču in na obrobju EU. Pobuda italijanskega predsedstva o novem pristopu k notranjem trgu, ki je bila predložena v okviru vmesnega pregleda strategije Evropa 2020, je korak v pravo smer.

Poročevalka je posebno pozornost posvetila ključnim področjem rasti, ki imajo znaten potencial za gospodarsko okrevanje in konvergenco, da bi dokončno vzpostavili in poglobili enotni trg ter okrepili varstvo pravic državljanov. Za uresničitev teh ciljev ne zadostujejo zgolj kvantitativne statistike o izvajanje zakonodaje o enotnem trgu. Osredotočiti se je treba na kakovostno izvajanje zakonodaje v državah članicah na podlagi posebnih ključnih kazalnikov za posamezne sektorje enotnega trga, ki jih je treba razviti na evropski ravni.

Poročevalka meni, da je treba izboljšati upravljanje enotnega trga, če naj opravlja vlogo evropske gonilne sile za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, in hkrati služi kot merilo zavezanosti strukturnim reformam v državah članicah. To pomeni ponovno uvedbo političnega nadzora na najvišji ravni, odpravo umetnega razlikovanja med dogodki na ravni EU in držav članic ter razvoj učinkovitejših orodij, s katerimi bi zagotovili, da bo enotni trg prinesel koristi državljanom in podjetjem.

Poročevalka poudarja, da zelo veliko težav, ki jih imajo podjetja in državljani na enotnem trgu, ostaja nerešenih ali pa njihovo reševanje zahteva preveč časa in denarja. Da bi enotni trg lahko deloval v praksi, morajo podjetja in državljani poznati svoje pravice in priložnosti ter jih znati izkoristiti.

Da bi bilo izvajanje prava o enotnem trgu bolj učinkovito, je treba nujno razvijati in krepiti obstoječe mehanizme in doseči boljše sinergije med njimi. Sprejeti bi bilo treba ukrepe, s katerimi bi zagotovili reševanje problemov na nacionalni ravni, in, kadar je mogoče, na neformalen način. To bi ustvarilo več priložnosti za potrošnike, vzpostavilo standarde kakovosti in spodbudilo oblikovanje bolj konkurenčnih cen. Spodbujanje konkurenčnosti in ustvarjanje priložnosti na digitalnem enotnem trgu sta ključni področji za ponovno oživitev tega skupnega gospodarskega prostora.

V poročilu Komisije o stanju povezanosti enotnega trga, ki je priloženo letnemu pregledu rasti, so že nakazane težave in pomanjkljivosti; zajemati pa bi moralo tudi jasen sklop prednostnih nalog v zvezi z realnim gospodarstvom in opredeliti učinkovite vzvode za spodbujanje rasti in konkurenčnosti.

Poročevalka je tudi prepričana, da bi moralo biti usklajevanje prednostnih nalog enotnega trga v okviru evropskega semestra del širšega demokratičnega procesa s polno udeležbo nacionalnih parlamentov, spoštovanjem pristojnosti Evropskega parlamenta ter ustrezno vlogo socialnih partnerjev in drugih deležnikov.

Neizkoriščeni potencial enotnega trga na ključnih področjih rasti

V sporočilu o boljšem upravljanju enotnega trga in v študiji z naslovom „The Cost of Non-Europe in the Single Market“ (Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu) iz septembra 2014, ki jo je naročil odbor IMCO, so bila z metodologijo, ki bi jo bilo treba redno ocenjevati in revidirati, opredeljena ključna področja rasti za izboljšanje delovanja in poglobitev enotnega trga: prosti pretok blaga, storitev, javno naročanje in koncesije, enotni digitalni trg, pravo varstva potrošnikov (pravni red o varstvu potrošnikov) ter energija in promet.

Poročevalka meni, da ta področja ostajajo prednostna in da bi bilo treba znova začeti prizadevanja za usklajevanje. Meni tudi, da bi jih bilo treba obogatiti in združiti z drugimi vidiki, ki so tesno povezani s politikami enotnega trga, v ta namen pa bi bilo treba pripraviti dodatne ukrepe in predloge.

To poročilo je priložnost za oceno stanja glede najpomembnejših predlogov, ki veljajo za pomembne v zvezi z delovanjem enotnega trga.

Instrumenti za vrednotenje integracije enotnega trga in orodij za upravljanje

Ker v pravnem redu Unije že obstaja nabor določb o enotnem trgu, je še toliko pomembneje, da se ustrezno izvajajo in izvršujejo, da bi dejansko prispevale k oživitvi gospodarstva. Pa vendar statistični podatki o pomanjkljivostih pri prenosu predpisov enotnega trga v državah članicah in vse večje število postopkov za ugotavljanje kršitev zbujajo resno skrb in jasno kažejo, da še ne izkoriščamo vseh potencialnih prednosti dokončno vzpostavljenega enotnega trga.

Medtem ko je mogoče prenos prava EU v nacionalno zakonodajo dojemati zgolj kot pravno vprašanje držav članic, obstaja tudi na tej stopnji znaten potencial za boljše upravljanje enotnega trga.

Če se hkrati prenesejo vsi ukrepi, povezani z zakonodajnim aktom Unije, je prenos preglednejši in skladnejši, saj odraža dogovor, dosežen na ravni Unije. Čeprav že obstajajo instrumenti za primerjavo določb direktiv, sprejetih na ravni Unije, z ustreznimi določbami na nacionalni ravni, pa njihova dodana vrednost glede preglednosti skorajda ni izkoriščena.

Sklepne ugotovitve

Zaradi velikega števila določb v zvezi z enotnim trgom je jasno, da nimajo vse enake teže in enakega vpliva na državljane in podjetja. V idealnih razmerah bi se sicer vse enakovredno izvajale in spremljale, vendar je treba za občuten napredek na enotnem trgu izbrati ključna področja rasti, kjer bomo ukrepali. Pri tem poročevalka predlaga, da bi upoštevali zlasti gospodarski pomen in potencial za rast posameznih področij in instrumentov. Medtem ko bi morali število ključnih področij in instrumentov še bolj omejiti, bi lahko z letnim pregledom teh prednostnih nalog omogočili upoštevanje trenutnega pomena teh področij ter se odzvali na najnovejše dogodke in njihov vpliv na enotni trg.

Na podlagi tega poročevalka meni, da je treba jasneje in strožje urediti upravljanje enotnega trga, da bi dosegli občutne izboljšave. V ta namen je treba vzpostaviti pregleden in predvidljiv okvir, ki bo ustrezno in redno odražal morebitne negativne in pozitivne rezultate držav članic na področju izvajanja in uporabe. Kot je v svojih poročilih že zahteval odbor IMCO, bi bilo treba to strogo upravljanje enotnega trga organizirati znotraj letnega cikla upravljanja enotnega trga in ga obravnavati v luči evropskega semestra. Glede na gospodarski pomen enotnega trga bi redna ocena njegovega stanja prinesla dodano vrednost tem ocenam in dopolnila sliko.

Poročevalka meni, da bo boljše upravljanje enotnega trga na podlagi predlaganih ukrepov, odločnega vodstva vseh evropskih institucij in jasne politične zavezanosti držav članic prispevalo k odpravi preostalih omejitev in omogočilo vsem akterjem, da bodo v celoti izkoristili prednosti vseh štirih svoboščin.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.1.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

3

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Antanas Guoga, Sergio Gutiérrez Prieto, Eduard-Raul Hellvig, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Jiří Maštálka, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Marcus Pretzell, Robert Rochefort, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Pascal Arimont, Othmar Karas, Emma McClarkin, Marc Tarabella

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Igor Šoltes, Ivan Štefanec

Pravno obvestilo