Postopek : 2013/0214(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0021/2015

Predložena besedila :

A8-0021/2015

Razprave :

PV 10/03/2015 - 5
CRE 10/03/2015 - 5

Glasovanja :

PV 10/03/2015 - 10.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0047

DODATNO POROČILO     ***I
PDF 879kWORD 260k
16.2.2015
PE 549.277v01-00 A8-0021/2015

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih

(COM(2013)0462 – C8‑0209/2013 – 2013/0214(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Alain Lamassoure

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK
 PONOVNA PREDLOŽITEV ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih

(COM(2013)0462 – C8‑0209/2013 – 2013/0214(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0462),

–       ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0209/2013),

–       ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2013(1),

–       ob upoštevanju člena 59 in člena 61(2) Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za proračun (A7‑0211/2014),

–       ob upoštevanju predlogov sprememb, ki jih je sprejel na zasedanju 17. aprila 2014(2),

–       ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 18. septembra 2014 o nerešenih zadevah iz sedmega zakonodajnega obdobja,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8‑0021/2015),

1.      sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.      poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(3)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

UREDBA (EU) št. 2015/…EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)         Dolgoročno financiranje je ključno orodje, ki omogoča spodbujanje evropskega gospodarstva na poti do pametne, trajnostne in vključujoče rasti v skladu s strategijo Evropa 2020, visoke ravni zaposlenosti ter konkurenčnosti za izgradnjo prihodnjega gospodarstva tako, da bo manj dovzetno za sistemska tveganja in bolj odporno. Evropski dolgoročni investicijski skladi (EDIS) omogočajo dolgotrajno financiranje različnih infrastrukturnih projektov, podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ali malih in srednjih podjetij, ki kotirajo na borzi in ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. S financiranjem takšnih projektov EDIS prispevajo k financiranju realnega gospodarstva in uresničevanju politik Unije.

(2)         Na strani povpraševanja lahko EDIS skrbnikom pokojnin, zavarovalnim podjetjem, fundacijam, občinam in drugim ustanovam, ki imajo redne in ponavljajoče se obveznosti ter iščejo dolgoročne donose v okviru dobro reguliranih struktur, ponudijo stabilen tok prihodkov. Kljub zagotavljanju manjše likvidnosti kot naložbe v prenosljive vrednostne papirje lahko EDIS ponudijo stabilen tok prihodkov za individualne vlagatelje, ki se zanašajo na reden denarni tok, kakršnega lahko ustvari EDIS. EDIS lahko ponudijo tudi dobre priložnosti za postopno povečevanje vrednosti kapitala za tiste vlagatelje, ki nimajo stabilnega toka prihodkov.

(3)  Financiranje projektov v zvezi s transportno infrastrukturo, trajnostno proizvodnjo ali distribucijo energije, družbeno infrastrukturo (domovi ali bolnišnicami), uvajanjem novih tehnologij in sistemov za zmanjšanje porabe virov ter energije ali nadaljnjo rastjo malih in srednjih podjetij je lahko pomanjkljivo. Kot se je pokazalo v finančni krizi, lahko vrzeli v financiranju pomaga odpravljati dopolnitev bančnega financiranja z več različnimi viri financiranja, ki bolje mobilizirajo kapital. V tem pogledu imajo lahko EDIS ključno vlogo in lahko mobilizirajo kapital tudi s privabljanjem vlagateljev iz tretjih držav.

(3a)       Ta uredba se osredotoča na spodbujanje evropskih dolgoročnih vlaganj v realno gospodarstvo. Tudi dolgoročna vlaganja v projekte, podjetja in infrastrukturo v tretjih državah lahko prispevajo kapital za EDIS in tako koristijo evropskemu gospodarstvu. Zato se takšnih naložb ne bi smelo preprečiti.

(6)  Če uredbe, ki bi določala pravila glede EDIS, ne bi bilo, bi bili na nacionalni ravni morda sprejeti nasprotujoči si ukrepi, kar bi zaradi razlik pri ukrepih za zaščito naložb najverjetneje povzročilo izkrivljanje konkurence. Nasprotujoči si nacionalni ukrepi glede sestave portfelja, diverzifikacije in primernih sredstev, še posebej naložbe v blago, povzročajo ovire čezmejnemu trženju naložbenih skladov, ki so usmerjeni na podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in realna sredstva, saj vlagatelji ne morejo enostavno primerjati različnih naložbenih možnosti, ki so jim ponujene. Nasprotujoče si nacionalne zahteve povzročajo tudi različne ravni zaščite vlagateljev. Poleg tega različne nacionalne zahteve, ki se nanašajo na metode vlaganja, kot so dovoljene ravni zadolževanja, uporaba izvedenih finančnih instrumentov, pravila, ki veljajo za prodajo na kratko, ali vrednostni papirji, ki financirajo transakcije, povzročajo neskladnosti pri zaščiti vlagateljev. Različne nacionalne zahteve glede odkupa in/ali obdobij držanja ovirajo čezmejno prodajo skladov, ki vlagajo v sredstva, ki ne kotirajo na borzi. Ta razhajanja lahko zaradi večje pravne negotovosti oslabijo zaupanje vlagateljev pri odločanju za vlaganje v tovrstne sklade in zmanjšajo možnosti, ki jih imajo vlagatelji na voljo za učinkovito izbiro med različnimi priložnostmi za dolgoročno vlaganje. Zato je ustrezna pravna podlaga za to uredbo člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(7)  Enotna pravila so nujna, če želimo zagotoviti, da bo imel profil produkta EDIS po vsej Uniji enotno in stabilno podobo. Če želimo zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga in visoko raven zaščite vlagateljev, je glede delovanja EDIS nujno vzpostaviti enotna pravila, še posebej glede sestave njihovih portfeljev in naložbenih instrumentov, ki jih lahko uporabljajo za pridobivanje izpostavljenosti do dolgoročnih sredstev, kot so lastniški ali dolžniški instrumenti malih in srednjih podjetij, ki kotirajo na borzi, ali podjetij, ki ne kotirajo na borzi, in realnih sredstev. Enotna pravila glede portfelja EDIS so potrebna tudi zato, da bo lahko EDIS, ki si prizadevajo ustvarjati redne prihodke, zagotovljeno vzdrževanje diverzificiranega portfelja naložbenih sredstev, s katerim bodo lahko ohranjali reden denarni tok. EDIS so prvi korak k vzpostavitvi povezanega notranjega trga za zbiranje kapitala, ki ga bo mogoče usmeriti v dolgoročne naložbe v evropsko gospodarstvo. Za nemoteno delovanje notranjega trga za dolgoročne naložbe mora Komisija še naprej ocenjevati potencialne ovire za čezmejno pridobivanje dolgoročnega kapitala, vključno z ovirami, ki nastanejo zaradi davčne obravnave teh naložb.

(8)  Bistveno je zagotoviti, da se bodo pravila o delovanju EDIS, zlasti o sestavi njihovega portfelja in naložbenih instrumentih, ki jih lahko uporabljajo, neposredno uporabljala za upravitelje EDIS, zato je treba nova pravila sprejeti v obliki uredbe. To zagotavlja tudi enotne pogoje za uporabo oznake EDIS, in sicer s preprečevanjem različnih nacionalnih zahtev. Upravitelji EDIS bi morali upoštevati enaka pravila v vsej Uniji, kar bo okrepilo zaupanje vlagateljev v EDIS in zagotovilo trajno zaupanje v oznako EDIS. Hkrati se bo s sprejetjem enotnih predpisov zmanjšala zapletenost regulativnih zahtev, ki bodo veljala za EDIS. Z enotnimi pravili se zmanjšujejo tudi stroški upraviteljev, namenjeni doseganju skladnosti z različnimi nacionalnimi zahtevami za sklade, ki vlagajo v podjetja, ki kotirajo ali ne kotirajo na borzi, in primerljive kategorije realnih sredstev. To še posebej drži za upravitelje EDIS, ki želijo zbirati kapital čezmejno. Prav tako prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence.

(9)  Nova pravila glede EDIS so tesno povezana z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6), saj navedena direktiva ustvarja pravni okvir, ki ureja upravljanje in trženje alternativnih investicijskih skladov (AIS) v Uniji. Po opredelitvi so EDIS evropski alternativni investicijski skladi (EU AIS), ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS), pooblaščeni v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(10)       Medtem ko Direktiva 2011/61/EU predvideva tudi postopno ureditev neevropskih upraviteljev alternativnih investicijskih skladov v tretjih državah, imajo nova pravila glede EDIS bolj omejen obseg, ki poudarja evropsko razsežnost novega dolgoročnega naložbenega produkta. Zato bi smeli EDIS postati le evropski alternativni investicijski skladi iz Direktive 2011/61/EU in le, če jih upravlja evropski upravitelj alternativnih investicijskih skladov, ki je pridobil dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

(11)  Nova pravila, ki veljajo za EDIS, bi morala temeljiti na obstoječem zakonodajnem okviru, ki ga vzpostavlja Direktiva 2011/61/EU, in aktih, sprejetih za njeno izvajanje. Zato bi morala pravila za produkte v zvezi z EDIS veljati poleg pravil, določenih v obstoječi zakonodaji Unije. Za EDIS bi morala še posebej veljati pravila o upravljanju in trženju, navedena v Direktivi 2011/61/EU. Enako bi morala za čezmejne dejavnosti EDIS veljati tudi pravila glede čezmejnega opravljanja storitev in pravice do ustanavljanja, navedena v Direktivi 2011/61/EU. Dopolnjevati bi jih morala posebna pravila glede trženja, zasnovana za čezmejno trženje EDIS malim in profesionalnim vlagateljem po vsej Uniji.

(12)       Za vse evropske alternativne investicijske sklade, ki se želijo tržiti kot EDIS, bi morala veljati enotna pravila. EU AIS, ki se ne želijo tržiti kot EDIS, ta pravila ne bi smela zavezovati, ti skladi pa bi s tem tudi soglašali, da ne bodo izkoriščali prednosti, ki iz tega izhajajo. Podjemi za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in neevropski AIS ne bi bili primerni za trženje kot EDIS.

(13)  Za zagotovitev skladnosti EDIS z usklajenimi pravili, ki urejajo dejavnosti teh skladov, je nujno zahtevati, da EDIS dovoljenja izdajo pristojni organi. Usklajeno izdajo dovoljenj in postopke nadzora za UAIS v okviru Direktive 2011/61/EU bi moral zato dopolnjevati poseben postopek izdaje dovoljenj za sklade EDIS. Treba bi bilo vzpostaviti postopke, ki zagotavljajo, da lahko EDIS upravljajo le UAIS EU, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU in so zmožni upravljati EDIS. Sprejeti bi bilo treba vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo EDIS lahko izpolnjevali usklajena pravila, ki urejajo dejavnosti teh skladov. Kadar ima EDIS notranjega upravitelja in ni bil imenovan zunanji upravitelj AIS, bi moral veljati poseben postopek izdaje dovoljenj.

(14)       Ker imajo evropski AIS lahko drugačne pravne oblike, ki ne pomenijo nujno statusa pravne osebe, bi bilo treba določbe, ki od EDIS zahtevajo ukrepanje, razumeti tako, da se v primerih, ko so EDIS ustanovljeni kot evropski AIS in zato, ker nimajo statusa pravne osebe, ne morejo ukrepati sami, nanašajo na upravitelja.

(15)  Za zagotovitev, da bodo EDIS vlagali v dolgoročne naložbe in prispevali k financiranju trajnostne rasti gospodarstva Unije, bi morala pravila glede portfelja EDIS zahtevati jasno opredelitev kategorij sredstev, ki bi bila primerna za vlaganje s strani EDIS, in pogojev, pod katerimi bi bila primerna. EDIS bi morala v primerna naložbena sredstva vložiti vsaj 70 % svojega kapitala. Za zagotovitev integritete EDIS je tudi zaželeno, da se EDIS prepove sodelovanje pri nekaterih finančnih transakcijah, ki bi zaradi pojava tveganj, različnih od tistih, ki so pri skladu, namenjenemu dolgoročnim naložbam, pričakovana, lahko ogrozile njihovo naložbeno strategijo in cilje. Zagotoviti bi bilo treba jasno usmerjenost v dolgoročne naložbe, kar lahko koristi malim vlagateljem, ki so jim manj običajne naložbene strategije tuje. Zato EDIS ne bi smelo biti dovoljeno vlagati v izvedene finančne instrumente, razen za zavarovanje pred tveganji, povezanimi z njegovimi lastnimi naložbami. Zaradi likvidne narave blaga in izvedenih finančnih instrumentov, ki zagotavlja posredno izpostavljenosti, naložbe v blago ne potrebujejo dolgoročnih obveznosti vlagateljev in bi jih bilo zato treba izvzeti iz primernih naloženih sredstev. To načelo se ne uporablja za naložbe v infrastrukturo ali družbe, povezane z blagom ali katerih uspešnost je neposredno povezana z donosnostjo blaga, npr. kmetije v primeru kmetijskih proizvodov ali elektrarne v primeru energetskih proizvodov.

(16)  Opredelitev, kaj predstavlja dolgoročno naložbo, je široka. Primerna naložbena sredstva so v splošnem nelikvidna, zahtevajo obveze za določeno obdobje in imajo dolgoročen ekonomski profil. Primerna naložbena sredstva so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti sekundarnih trgov. Pogosto zahtevajo obveze za določen čas, kar omejuje možnosti njihovega trženja. Ker pa imajo mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, lahko težave z likvidnostjo in dostopom do sekundarnega trga, bi jih bilo treba obravnavati kot kvalificirana portfeljska podjetja. Narava ekonomske dobe naložbe, ki jo zahtevajo EDIS, je zaradi visokih kapitalskih obveznosti in dolžine obdobja, ki je potrebno za ustvarjanje donosov, dolgoročna. ▌

(17)       EDIS bi moralo biti dovoljeno vlagati tudi v sredstva, ki niso primerna naložbena sredstva, saj bi to lahko bilo potrebno, če želijo učinkovito upravljati svoj denarni tok, a le, če je to v skladu z njihovo dolgoročno naložbeno strategijo.

(18)  Primerna naložbena sredstva bi bilo treba razumeti, kot da vključujejo deleže, kot so lastniški ali navidezni lastniški instrumenti, dolžniški instrumenti v kvalificiranih portfeljskih podjetjih in posojila, ki so jim dana. Vključevati bi morala tudi deleže v drugih skladih, ki so usmerjeni na sredstva, kot so naložbe v podjetja, ki ne kotirajo na borzi in ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere kupec ni zlahka določljiv. Neposredni deleži realnih sredstev, razen če so listinjena, bi morali tudi ustvariti kategorijo primernih sredstev, če ustvarijo predvidljiv denarni tok, bodisi reden ali nereden, v smislu, da jih je mogoče oblikovati in oceniti z uporabo metode diskontirane vrednosti denarnega toka. Ta sredstva bi na primer lahko zajemala socialno infrastrukturo, ki zagotavlja predvidljive donose, kot so energija, transport in komunikacijska infrastruktura ter izobraževanje, zdravje, socialno varstvo ali industrijski obrati. Nasprotno pa sredstva kot so umetnine, rokopisi, zaloge vin ali nakit ne bi bila primerna, ker praviloma ne zagotavljajo predvidljivega denarnega toka.

(18a)  Primerna naložbena sredstva naj bi zajemala realna sredstva v vrednosti nad 10 milijonov EUR, ki ustvarjajo ekonomske in socialne koristi. Ta sredstva zajemajo infrastrukturo, intelektualno lastnino, plovila, opremo, stroje, letala ali železniški vozni park ter nepremičnine. Naložbe v poslovne in stanovanjske nepremičnine naj bi bile dovoljene v obsegu, v katerem prispevajo k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ali k energetski, regionalni in kohezijski politiki Unije; Naložbe v takšno nepremično premoženje bi morale biti jasno dokumentirane, da se dokažejo dolgoročne zaveze do nepremičnine. Namen te uredbe ni spodbujanje špekulativnih naložb.

(18b)     Ker so infrastrukturni projekti obsežni, zahtevajo veliko kapitala, ki mora ostati naložen dolgo časa. Taki infrastrukturni projekti zajemajo stavbno infrastrukturo, kot so šole, bolnišnice ali zapori, družbeno infrastrukturo, kot so neprofitna stanovanja, transportno infrastrukturo, kot so ceste, množični tranzitni sistemi ali letališča, energetsko infrastrukturo, kot so energetska omrežja, projekti prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja posledic teh sprememb, elektrarne ali cevovodi, infrastrukturo za upravljanje voda, kot so vodovodni sistemi, kanalizacija ali namakalni sistemi, komunikacijsko infrastrukturo, kot so omrežja, in infrastrukturo za ravnanje z odpadki, kot so sistemi recikliranja ali zbiranja odpadkov.

(19)  Navidezne lastniške instrumente bi bilo treba razumeti, kot da vsebujejo vrsto finančnega instrumenta, ki je kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerega poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano. Taki instrumenti vključujejo vrsto finančnih instrumentov, kot so podrejena posojila, tihi deleži, udeležbena posojila, pravice do udeležbe pri dobičku, zamenljive obveznice in obveznice z nakupnim bonom.

(20)       EDIS bi moralo biti kot odraz obstoječih poslovnih praks dovoljeno kupovati obstoječe delnice kvalificiranega portfeljskega podjetja od obstoječih delničarjev tega podjetja. Za zagotovitev kar najširših možnosti za zbiranje sredstev bi morale biti dovoljene tudi naložbe v druge EDIS, evropske sklade tveganega kapitala (EuVECA), ki jih ureja Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(7), ter evropske sklade za socialno podjetništvo (ESSP), ki jih ureja Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(8). Za preprečevanje razpršitve naložb v kvalificirana portfeljska podjetja bi bilo EDIS dovoljeno vlagati le v druge EDIS, EuVECA in ESSP, če ti skladi niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v druge EDIS.

(21)  Uporaba finančnih podjetij je morda nujna za zbiranje in organizacijo prispevkov različnih vlagateljev, vključno z naložbami javne narave, v infrastrukturne projekte. Zato bi bilo treba EDIS dovoliti, da v primerna naložbena sredstva vlagajo prek finančnih podjetij, če so ta podjetja zavezana financiranju dolgoročnih projektov in rasti malih in srednjih podjetij.

(24)       Podjetja, ki ne kotirajo na borzi, se lahko spopadajo s težavami pri dostopu do kapitalskih trgov in financiranju nadaljnje rasti ter širitve. Zasebno financiranje prek lastniških deležev ali posojil je običajen način zbiranja finančnih sredstev. Ker so ti instrumenti po svoji naravi dolgoročne naložbe, zahtevajo potrpežljivi kapital, ki ga lahko zagotovijo EDIS. Poleg tega mala in srednja podjetja, ki kotirajo na borzi, pogosto naletijo na težave pri pridobivanju dolgoročnega financiranja, EDIS pa bi utegnili zagotoviti dragocene alternativne vire financiranja.

(24a)     Kategorije dolgoročnih sredstev v smislu, ki ga ima ta uredba, bi morala torej sestavljati podjetja, ki ne kotirajo na borzi, ki izdajajo lastniške ali dolžniške instrumente, za katere morda kupec ni zlahka določljiv, ter podjetja, ki kotirajo na borzi, z maksimalno kapitalizacijo 500 milijonov EUR.

(26)  Če ima upravitelj ELTIF delež v kvalificiranem portfeljskem podjetju, obstaja tveganje, da bo svoje interese postavil pred interese vlagateljev EDIS. Da bi preprečili nasprotje interesov in zagotovili neoporečno upravljanje podjetij, bi morali EDIS vlagati le v sredstva, ki niso povezana z upraviteljem, razen če vlagajo v enote ali deleže ali sredstva, ki jih upravlja upravitelj EDIS in so na podlagi te uredbe primerna.

(27)       Če želimo upraviteljem EDIS dovoliti določeno stopnjo prilagodljivosti pri naložbah njihovih skladov, bi bilo treba dovoliti trgovanje z naložbami, ki niso dolgoročne, v obsegu do največ 30 % kapitala EDIS.

(28)       Za omejitev tveganih dejanj EDIS je nujno zmanjšati tveganje izpostavljenosti do nasprotne stranke, tako da se njihov portfelj podvrže jasnim zahtevam po diverzifikaciji. Vsi izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (izvedeni finančni instrumenti OTC) bi morali izpolnjevati zahteve Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(9).

(29)       Za preprečitev znatnega vpliva, ki bi ga EDIS, ki vlagajo, lahko imeli na upravitelje drugih EDIS ali izdajatelja, se je nujno izogniti pretirani koncentraciji EDIS na eno samo naložbo.

(30)  Da se upraviteljem EDIS med življenjsko dobo sklada omogoči zbiranje dodatnega kapitala, bi jim moralo biti dovoljeno izposojanje denarja v obsegu do 30 % vrednosti kapitala EDIS. Namen tega bi bila zagotovitev dodatnega donosa vlagateljem. Za preprečevanje tveganja zaradi različnih valut bi si EDIS lahko izposojali le v valuti, v kateri upravitelj pričakuje, da bo pridobil sredstvo. Da bi odpravili pomisleke v zvezi z dejavnostmi nebank, naj se gotovinska sredstva, ki si jih izposodijo EDIS, ne bi uporabljala za odobritev posojil kvalificiranim portfeljskim podjetjem.

(31)       Zaradi dolgoročne in nelikvidne narave EDIS bi moral upravitelj EDIS imeti dovolj časa za vzpostavitev naložbenih omejitev. Pri času, ki je potreben za uvedbo teh omejitev, bi bilo treba upoštevati posebnosti in značilnosti naložb, ki pa ne sme preseči petih let od datuma pridobitve dovoljenja za upravljanje EDIS ali polovice življenjske dobe EDIS, kar je prej.

(31a)  Zaradi profila portfelja in poudarka na kategorijah dolgoročnih sredstev so EIDS namenjeni usmerjanju zasebnih prihrankov v evropsko gospodarstvo. EDIS so zasnovani tudi kot naložbeni instrument, s pomočjo katerega lahko skupina Evropske investicijske banke (EIB) usmerja financiranje evropske infrastrukture ter malih in srednjih podjetij. Na podlagi te uredbe so EDIS oblikovani kot skupni naložbeni instrument, ki ustreza usmeritvi skupine EIB, da prispeva k uravnoteženemu in stabilnemu razvoju notranjega trga dolgoročnih naložb, ki je v interesu Unije. Ker so usmerjeni v kategorije dolgoročnih sredstev, lahko EDIS izpolnijo svojo vlogo prednostnega instrumenta za uresničitev evropskega investicijskega načrta, ki ga je Komisija predstavila v sporočilu z dne 26. novembra 2014.

(31b)     Komisija bi morala dati prednost postopkom za vloge za financiranje s strani EIB, ki jih oddajo EDIS, ter jih poenostaviti. Komisija bi morala zato poenostaviti pripravo mnenj ali prispevkov, ki so potrebni za odobritev vlog za financiranje EIB, ki se usmerja prek EDIS.

(31c)     Poleg tega bi države članice ter regionalni in lokalni organi utegnili biti zainteresirani, da potencialne vlagatelje in javnost ozaveščajo o EDIS.

(32)  Ne glede na dejstvo, da EDIS niso obvezani ponujati pravic odkupa pred iztekom svoje življenjske dobe, nič ne bi smelo preprečiti EDIS, da si prizadeva za sprejetje svojih enot ali delnic v trgovanje na organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja in da s tem vlagateljem zagotovi priložnost, da svoje enote ali delnice prodajo pred iztekom življenjske dobe EDIS. Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS ne bi smeli preprečiti, da se enote ali delnice EDIS sprejmejo v trgovanje na organiziranih trgih ali večstranskem sistemu trgovanja, poleg tega pa tudi ne bi smeli preprečiti vlagateljem, da prosto prenesejo svoje delnice ali enote na tretje osebe, ki jih želijo kupiti. To je namenjeno spodbujanju sekundarnih trgov, ki so pomembna mesta za trgovanje z enotami EDIS za male vlagatelje.

(32a)     Individualne vlagatelje bi utegnilo zanimati vlaganje v EDIS, vendar nelikvidna narava večine naložb v dolgoročne projekte onemogoča EDIS, da bi vlagateljem zagotavljali redne odkupe. Obveznost individualnega vlagatelja do naložbe v taka sredstva je po svoji naravi dolgoročna naložba. Zato bi morali biti EDIS načeloma strukturirani tako, da rednih odkupov ne bi ponujali pred iztekom življenjske dobe EDIS.

(32b)  Da bi spodbudili vlagatelje, zlasti male vlagatelje, ki sredstev ne želijo vezati za daljše časovno obdobje, bi moral EDIS svojim vlagateljem pod določenimi pogoji dati pravico do predčasnega odkupa. Upravitelj EDIS bi moral imeti možnost po lastni presoji odločiti, ali naj se EDIS ustanovijo s pravicami do odkupa ali ne, in sicer v skladu z naložbeno strategijo EDIS. Ko je vzpostavljen režim v zvezi s pravicami do odkupa, bi bilo treba te pravice in njihove glavne značilnosti vnaprej jasno določiti in razkriti v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS.

(33)       Da se vlagateljem omogoči učinkovit odkup njihovih enot ali delnic ob koncu življenjske dobe EDIS, bi moral upravitelj EDIS portfeljska sredstva EDIS začeti prodajati pravočasno, da se zagotovi pravilna realizacija vrednosti. Pri določanju urejenega časovnega razporeda dezinvestiranja bi moral upravitelj EDIS upoštevati različne profile zapadlosti naložb in čas, potreben za iskanje kupca sredstev, v katera je vlagal EDIS. Ker vzdrževanje naložbenih omejitev v tem časovnem obdobju za unovčenje ni praktično, bi morala njihova veljavnost z začetkom tega obdobja prenehati.

(33a)  Da bi razširili dostop malih vlagateljev do EDIS, lahko KNPVP vlaga v enote ali delnice, ki jih izda EDIS, če te delnice ali enote izpolnjujejo pogoje iz Direktive 2009/65/ES(10).

(33b)     Omogočiti bi bilo treba, da lahko EDIS sorazmerno zmanjša svoj kapital, če odproda katera od svojih sredstev, zlasti če gre za infrastrukturno naložbo.

(34)       Sredstva, ki ne kotirajo na borzi, v katera je EDIS vlagal, lahko v času življenjske dobe sklada začnejo kotirati na organiziranem trgu. Če se to zgodi, je možno, da sredstvo ne izpolnjuje več zahteve te uredbe, da ne sme kotirati na borzi. Da se upraviteljem EDIS omogoči urejeno dezinvestiranje takega sredstva, ki ne bi bilo več primerno, se lahko to sredstvo do treh let upošteva v zahtevi po 70-odstotni omejitvi primernih naložbenih sredstev.

(35)  Ob upoštevanju posebnih značilnosti EDIS in ciljnih malih ter profesionalnih vlagateljev je pomembno vzpostaviti stroge zahteve po preglednosti, ki bodo bodočim vlagateljem omogočale informirano presojo in popolno zavedanje s tem povezanih tveganj. Poleg upoštevanja zahtev glede preglednosti iz Direktive 2011/61/EU bi morali EDIS tudi objaviti prospekt, katerega vsebina bi morala vsebovati vse informacije, ki jih morajo kolektivni naložbeni podjemi zaprtega tipa razkriti v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11) ter Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004(12). Za trženje EDIS malim vlagateljem bi morala biti obvezna objava dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(13). Poleg tega bi morali vsi dokumenti o trgovanju izrecno poudarjati profil tveganj EDIS.

(35a)     EDIS je lahko zanimiv za vlagatelje, na primer za občine, cerkve, dobrodelne organizacije in fundacije, ki bi morale imeti možnost zahtevati, da se jih obravnava kot profesionalne stranke, če izpolnjujejo pogoje iz oddelka II Priloge II k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(14).

(36)  Ker so EDIS usmerjeni tako na profesionalne kot na male vlagatelje po vsej Uniji, je trženjskim zahtevam, navedenim v Direktivi 2011/61/EU, nujno treba dodati določene dodatne zahteve, da se zagotovi ustrezna raven zaščite malih vlagateljev. Zato bi morali biti na voljo sistemi za vpis, izplačila imetnikom enot ali delničarjem, ponovni odkup enot ali delnic, odkup enot ali delnic in objava podatkov, ki so jih EDIS in upravitelji EDIS dolžni zagotoviti. Poleg tega je treba zagotoviti, da mali vlagatelji ne bodo prikrajšani nasproti profesionalnim vlagateljem, zato bi bilo treba pri trženju EDIS malim vlagateljem uvesti določene zaščitne ukrepe. Če prodaja ali distribucija EDIS malim vlagateljem poteka prek distributerja, bi moral ta izpolnjevati ustrezne zahteve iz Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(15).

(36a)  Upravitelj EDIS ali distributer bi moral pridobiti vse potrebne informacije o znanju in izkušnjah malega vlagatelja, njegovem finančnem stanju, nagnjenosti k prevzemanju tveganja, naložbenih ciljih in časovnem okviru, da lahko oceni, ali je EDIS primeren za trženje temu malemu vlagatelju, pri čemer je treba med drugim upoštevati življenjsko dobo in načrtovano naložbeno strategijo EDIS. Če življenjska doba EDIS, ki se ponuja ali distribuira malim vlagateljem, presega 10 let, bi moral upravitelj EDIS ali distributer jasno in v pisni obliki opozoriti na to, da ta produkt morda ni primeren za male vlagatelje, ki ne morejo sprejeti tako dolgoročne in nelikvidne vezave sredstev.

(36b)  Pri distribuciji EDIS malim vlagateljem bi moral depozitar EDIS spoštovati določbe Direktive 2009/65/ES glede primernosti subjektov, ki lahko nastopajo kot depozitarji, pravila neomejitve odgovornosti ter ponovne uporabe sredstev.

(36c)     Zaradi boljše zaščite malih vlagateljev ta uredba določa tudi, da bi moral upravitelj EDIS ali distributer pri malih vlagateljih – katerih portfelj iz gotovinskih vlog in finančnih instrumentov, z izjemo finančnih instrumentov, ki služijo kot zavarovanje, ne presega 500 000 EUR – potem ko je opravil test ustreznosti in ustrezno naložbeno svetovanje, zagotoviti, da mali vlagatelj v EDIS vloži več kot 10 % svojega portfelja in da prvotni znesek, ki je bil naložen v enega ali več EDIS, ni nižji od 10 000 EUR.

(36d)     V izrednih okoliščinah, opredeljenih v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS, se lahko življenjska doba EDIS zaradi večje prožnosti podaljša ali skrajša, da bi ga uskladili z dolgoročno naložbeno strategijo sklada, na primer, če se projekt konča kasneje ali prej kot načrtovano.

(37)       Organi, pristojni za EDIS, bi morali preveriti, ali EDIS izpolnjuje zahteve te uredbe. Ker imajo pristojni organi v okviru Direktive 2011/61/EU že široke pristojnosti, je te pristojnosti nujno razširiti v skladu s to direktivo.

(38)  Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)(ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(16), bi moral biti v zvezi s to uredbo sposoben izvajati vsa pooblastila, ki so nanj prenesena z Direktivo 2011/61/EU, in bi moral imeti vsa za to potrebna sredstva, zlasti človeške vire.

(39)       Organ ESMA bi moral imeti osrednjo vlogo pri uporabi pravil, ki zadevajo EDIS, z zagotavljanjem dosledne uporabe predpisov Unije s strani pristojnih nacionalnih organov. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki za vrednostne papirje in trge, je učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politik, za Komisijo. Pri regulativnih tehničnih standardih bi bilo treba upoštevati okoliščine, v katerih uporaba izvedenih finančnih instrumentov služi le za zavarovanje pred tveganji, povezanimi z naložbami, okoliščine, v katerih bo življenjska doba EDIS dovolj dolga, da bo zajemala življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS, lastnosti časovnega razporeda urejene prodaje sredstev EDIS, opredelitve, metodologije izračuna stroškov, ki jih nosijo vlagatelji, predstavitve razkritja stroškov ter lastnosti sistemov, ki jih morajo EDIS vzpostaviti v vsaki državi članici, kjer želijo tržiti enote ali delnice.

(40)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17) ter Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(18) bi se morali v celoti uporabljati za izmenjavo, prenos in obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe.

(41)       Ciljev te uredbe, in sicer zagotovitve enotnih zahtev glede pogojev za naložbe in delovanje EDIS po vsej Uniji ter sočasnega popolnega upoštevanja potrebe po uravnovešanju varnosti in zanesljivosti EDIS z učinkovitim delovanjem trga za dolgoročno financiranje in stroški za različne zainteresirane strani, države članice ne morejo v zadostni meri doseči. Ker jih je zaradi njihove obsežnosti in učinkov lažje dosegati na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za izpolnitev navedenih ciljev.

(42)       Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31). To uredbo je treba uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje ISplošne določbe

Člen 1Vsebina in cilj

1.          Ta uredba določa enotna pravila glede pridobitev dovoljenj, naložbenih politik in pogojev delovanja alternativnih investicijskih skladov EU (EU AIS) ali razdelkov teh skladov, ki se v Uniji tržijo kot evropski dolgoročni investicijski skladi (EDIS).

1a.        Namen te uredbe je zbrati kapital in ga usmeriti k evropskim dolgoročnim naložbam v realno gospodarstvo v skladu s cilji Unije glede pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

2.          Področju, ki je zajeto v tej uredbi, države članice ne smejo dodajati dodatnih zahtev.

Člen 2Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)         „kapital“ pomeni skupni prispevek kapitala in neporabljeni kapital na vpoklic, izračunan na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh plačil, dajatev in stroškov, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;

(1a)       „profesionalni vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki je poklicna stranka v skladu ali ki se ga lahko na zahtevo obravnava kot poklicno stranko v skladu s Prilogo II k Direktivi 2014/65/EU;

(1b)       „mali vlagatelj“ pomeni vlagatelja, ki ni poklicna stranka;

(2)         „lastniški instrument“ pomeni lastniški delež v kvalificiranem portfeljskem podjetju, ki ga predstavljajo delnice ali druge oblike deležev v kapitalu kvalificiranega portfeljskega podjetja in se izda njegovim vlagateljem;

(3)  „navidezni lastniški instrument“ pomeni katero koli vrsto finančnega instrumenta, katerega donos je povezan z dobičkom ali izgubo kvalificiranega portfeljskega podjetja in katerih poplačilo v primeru neizpolnitve obveznosti ni v celoti zavarovano;

(3a)       „realno sredstvo“ pomeni sredstvo, ki ima vrednost zaradi svoje vsebine in lastnosti ter lahko zagotavlja donose, vključno z infrastrukturo in drugimi sredstvi, ki omogočajo zagotavljanje gospodarskih ali družbenih koristi, kot so izobraževanje, svetovanje, raziskave in razvoj, ter poslovnimi ali stanovanjskimi nepremičninami, če so sestavni del ali pomožni element dolgoročnega naložbenega projekta, ki prispeva k pametni, trajnostni in vključujoči rasti v Evropi;

(4)         „finančno podjetje“ pomeni katerega koli od naslednjih subjektov:

(a)    kreditno institucijo iz točke (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(19);

(b)    investicijsko podjetje, kot je določeno v točki (1) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(c)  zavarovalnico iz točke (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(20);

(d)    finančni holding, kot je določeno v točki (20) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(e)    mešani poslovni holding, kot je opredeljen v točki (22) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(f)     družbo za upravljanje, kot je opredeljena v točki (b) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES;

(g)    upravitelja alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kot so opredeljeni v točki (b) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(4a)       „EU AIS“ pomeni alternativni investicijski sklad EU, kot je opredeljen v točki (k) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(4b)       „EU UAIS“ pomeni upravitelja alternativnih investicijskih skladov EU, kot je opredeljen v točki (l) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(5)         „pristojni organ EDIS“ pomeni pristojni organ EU AIS v smislu točke (h) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(6)         „matična država članica EDIS“ pomeni državo članico, v kateri so EDIS pridobili dovoljenje;

(6a)  „upravitelj EDIS“ pomeni EU UAIS, ki ima dovoljenje za upravljanje EDIS, ali notranje upravljan EDIS, kadar njegova pravna oblika omogoča notranje upravljanje in kadar ni bil imenovan zunanji AIFM;

(6b)       „pristojni organ upravitelja EDIS“ pomeni pristojni organ matične države članice UAIS v smislu točke (q) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(6c)       „posojanje vrednostnih papirjev“ in „izposojanje vrednostnih papirjev “ pomenita transakciji, pri katerih nasprotna stranka prenese vrednostne papirje, pri katerih se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje na dogovorjeni dan v prihodnosti ali kadar to zahteva prenosnik, pri čemer gre za posojanje vrednostnih papirjev v primeru nasprotne stranke, ki prenese vrednostne papirje, in izposojanje vrednostnih papirjev v primeru nasprotne stranke, na katero se slednji prenesejo;

(6d)       „repo posel“ pomeni repo posel, kot je opredeljen v točki (83) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(6e)  „finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(6f)        „prodaja na kratko“ pomeni dejavnost, kot je opredeljena v točki (b) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(21);

(6g)       „organizirani trg“ je organizirani trg, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(6h)       „večstranski sistem trgovanja“ je večstranski sistem trgovanja, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.

Člen 3Pridobitev dovoljenj in osrednji javni register

1.          EDIS se lahko tržijo le v Uniji, kjer so v skladu s to uredbo pridobili dovoljenje. Dovoljenje za upravljanje EDIS velja v vseh državah članicah.

2.          Za vlogo in pridobitev dovoljenja za EDIS so primerni le evropski AIS.

4.  Pristojni organi za EDIS vsako četrtletje obvestijo organ ESMA o odobrenih ali odvzetih dovoljenjih v skladu s to uredbo.

Organ ESMA vodi osrednji javni register, v katerem so navedeni vsi EDIS, ki so pridobili dovoljenje v okviru te uredbe, upravitelj EDIS in pristojni organ EDIS. Register je na voljo v elektronski obliki.

Člen 3a

Oznaka in prepoved preoblikovanja

1.      Oznaka „EDIS“ ali „evropski dolgoročni investicijski sklad“ se v povezavi s kolektivnim naložbenim podjemom ali z enotami ali delnicami, ki jih izdaja, uporablja le tam, kjer je v skladu s to uredbo podjem pridobil dovoljenje.

2.      EDIS se ne smejo preoblikovali v kolektivne naložbene podjeme, ki jih ta uredba ne ureja.

Člen 4Vloga za pridobitev dovoljenja za delovanje EDIS

1.          Prošnja za dovoljenje, da deluje kot EDIS, se vloži pri pristojnem organu EDIS.

V vlogi za pridobitev dovoljenja za delovanje kot EDIS se navede naslednje:

(a)    pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi;

(b)    informacije o istovetnosti predlaganega upravitelja EDIS, podatki o sedanjem in preteklem upravljanju sklada ter izkušnje;

(c)    informacije o istovetnosti depozitarja;

(d)  informacije, ki bodo na voljo vlagateljem, vključno z opisom ureditve za obravnavanje pritožb, ki jih predložijo mali vlagatelji.

Pristojni organ EDIS lahko glede dokumentacije in informacij iz drugega pododstavka zahteva pojasnilo in dodatne informacije.

2.          Le EU UAIS, ki je pridobil dovoljenje v okviru Direktive 2011/61/EU, lahko pri pristojnem organu EDIS zaprosi za dovoljenje za upravljanje EDIS, za katerega je pridobitev dovoljenja potrebna v skladu z odstavkom 1. Če je pristojni organ EDIS tudi pristojni organ EU UAIS, se vloga za pridobitev dovoljenja nanaša na dokumentacijo, ki se predloži za pridobitev dovoljenja v okviru Direktive 2011/61/EU.

V vlogi za pridobitev dovoljenja za upravljanje EDIS se priloži naslednje:

(a)    pisni dogovor z depozitarjem;

(b)    informacije o ureditvi prenosa nalog glede portfelja in upravljanja tveganj ter upravnih nalog v zvezi z EDIS;

(c)  informacije o naložbenih strategijah, profilu tveganja in drugih značilnostih AIS, za katere ima EU UAIS dovoljenje za upravljanje.

Pristojni organ EDIS lahko prosi pristojni organ EU UAIS za pojasnilo in informacije glede dokumentacije, na katero se nanaša drugi pododstavek, ali za potrdilo, da EDIS ustrezajo dovoljenju, ki ga je EU UAIS pridobil za upravljanje AIS. Pristojni organ EU UAIS mora odgovoriti v 10 delovnih dneh od datuma, ko je prejel zahtevo pristojnega organa EDIS.

3.          Vlagatelji vloge morajo biti v dveh mesecih od datuma predložitve popolne vloge obveščeni o tem, ali sta bili izdani dovoljenje za delovanje kot EDIS in dovoljenje EU UAIS za upravljanje EDIS.

4.          O kakršnih koli naknadnih spremembah dokumentacije, na katero se nanašata odstavka 1 in 2, mora biti takoj obveščen pristojni organ EDIS.

5.          EU AIS, katerega pravna oblika omogoča notranje upravljanje in kjer se upravljavski organ odloči, da ne bo imenoval zunanjega UAIS, brez poseganja v odstavka 1 in 2 hkrati zaprosi za dovoljenje za delovanje kot EDIS iz te uredbe in UAIS iz Direktive 2011/61/EU.

Brez poseganja v člen 7 Direktive 2011/61/EU se v vlogi za pridobitev dovoljenja za notranje upravljanje EDIS navedejo:

(a)    pravila upravljanja ali akti o ustanovitvi;

(b)    informacije, ki bodo na voljo vlagateljem, vključno z opisom ureditve za obravnavanje pritožb, ki jih predložijo mali vlagatelji.

Brez poseganja v odstavek 3 morajo biti notranje upravljani EU AIS v treh mesecih od datuma predložitve popolne vloge obveščeni o tem, ali je bilo izdano dovoljenje za delovanje kot EDIS.

Člen 5Pogoji za pridobitev dovoljenja za delovanje kot EDIS

1.          EU AIS pridobi dovoljenje za delovanje kot EDIS le, če je njegov pristojni organ:

(a)    prepričan, da bo EU AIS možen izpolnjevati vse zahteve te uredbe;

(b)  odobril vlogo EU UAIS, ki je v okviru Direktive 2011/61/EU pridobil dovoljenje za upravljanje EDIS, pravila sklada ali akte o ustanovitvi in izbiro depozitarja.

1a.        Če EU AIS vloži vlogo v skladu s členom 4(5), mu pristojni organ izda dovoljenje le, če izpolnjuje zahteve te uredbe in zahteve Direktive 2011/61/EU za izdajo dovoljenja EU UAIS.

2.          Pristojni organ EDIS lahko ne odobri vloge EU UAIS za upravljanje EDIS le, če EU AIS:

(a)    ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe;

(b)    ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2011/61/EU;

(c)    ni pridobil dovoljenja svojega pristojnega organa za upravljanje AIS, ki izvajajo naložbene strategije, kot jih zajema ta uredba, ali

(d)    ni predložil dokumentacije iz člena 4(2) ali pojasnil ali informacij, ki se zahtevajo v skladu s tem členom.

Pred odločitvijo, da ne odobri vloge, se mora pristojni organ EDIS posvetovati s pristojnim organom EU UAIS.

3.          Pristojni organ EDIS ne izda dovoljenja za delovanje kot EDIS za EU AIS, ki je vložil vlogo, če mu je zakonsko preprečeno tržiti enote ali delnice v svoji matični državi.

3a.         Pristojni organ EDIS sporoči EU AIS razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za delovanje kot EDIS.

3b.        Vloge, ki je bila zavrnjena v skladu s tem poglavjem, ne smejo ponovno predložiti pristojnim organom drugih držav članic.

4.          Izdaja dovoljenja za delovanje kot EDIS ne sme biti pogojena z zahtevo, da EU UAIS, ki se mu dovoljenje izda v matični državi članici EDIS, upravlja EDIS, ali da EU UAIS izvaja ali prenese dejavnosti v matično državo članico EDIS.

Člen 6Veljavna pravila in odgovornost

1.          EDIS morajo vedno izpolnjevati vse določbe te uredbe.

2.  EDIS in njegov upravitelj vedno izpolnjujeta zahteve Direktive 2011/61/EU.

3.          Za zagotavljanje skladnosti s to uredbo je odgovoren upravitelj EDIS, ki je v skladu z Direktivo 2011/61/EU odgovoren tudi za kršitve te uredbe. Upravitelj EDIS je poleg tega odgovoren za izgubo ali škodo, ki bi nastala zaradi neskladnosti s to uredbo.

Poglavje IIObveznosti v zvezi z naložbeno politiko EDIS

Oddelek 1Splošna pravila in primerna sredstva

Člen 7Naložbeni razdelki

Pri EDIS, sestavljenem iz več naložbenih razdelkov, se vsak naložbeni razdelek za namene tega poglavja obravnava kot ločen EDIS.

Člen 8Primerne naložbe

1.          V skladu s ciljem iz člena 1(1a) lahko EDIS vlagajo le v naslednje kategorije sredstev in le pod pogoji, ki jih navaja ta uredba:

(a)    primerna naložbena sredstva;

(b)    sredstva iz člena 50(1) Direktive 2009/65/ES.

2.  EDIS ne smejo opravljati ničesar od naštetega:

(a)    prodaje sredstev na kratko;

(b)    prevzemati neposredne ali posredne izpostavljenosti, vključno prek izvedenih finančnih instrumentov, certifikatov, ki jih predstavljajo, indeksov, ki na njih temeljijo, ali kakršnega koli drugega načina ali instrumenta, s katerim bi pridobili izpostavljenost;

(c)    vstopati v pogodbena razmerja glede posojanja in izposojanja vrednostnih papirjev in v pogodbena razmerja glede repo poslov ali druga pogodbena razmerja, ki imajo enakovreden ekonomski učinek in pomenijo podobna tveganja, če to predstavlja več kot 10 % sredstev EDIS;

(d)    uporabljati izvedenih finančnih instrumentov, razen če je uporaba teh instrumentov izključno namenjena zavarovanju pred tveganji ▌, povezanimi z drugimi naložbami EDIS.

2a.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, organ ESMA po odprtem javnem posvetovanju pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi merila za opredelitev okoliščin, v katerih je izključni namen uporabe izvedenih finančnih instrumentih zavarovanje pred tveganji, povezanimi z naložbami iz odstavka 2(d).

Osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ...(22)+.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 9Primerna naložbena sredstva

Sredstvo iz točke (a) člena 8(1) je primerno za naložbo s strani EDIS le, če spada v eno od naslednjih kategorij:

(a)         lastniški ali navidezni lastniški instrumenti, ki jih je:

(i)     izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje in so jih EDIS pridobili ▌od kvalificiranega portfeljskega podjetja ali tretje osebe prek sekundarnega trga;

(ii)  izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje v zameno za lastniški instrument ali navidezni lastniški instrument, ki so ga EDIS prej ▌pridobili od kvalificiranega portfeljskega podjetja ali tretje osebe prek sekundarnega trga;

(iii)    izdalo podjetje, katerega hčerinsko podjetje v večinski lasti je kvalificirano portfeljsko podjetje, v zameno za lastniški instrument ali navidezni lastniški instrument, ki so ga EDIS v skladu s točkama (i) in (ii) pridobili od kvalificiranega lastniškega podjetja ali tretje osebe prek sekundarnega trga;

(b)         dolžniški instrumenti, ki jih je izdalo kvalificirano portfeljsko podjetje;

(c)         posojila, ki so jih EDIS odobrili kvalificiranemu portfeljskemu podjetju, z zapadlostjo, ki ni daljša od življenjske dobe EDIS;

(d)         enote ali delnice enega ali več drugih skladov EDIS, EuVECA in EuSEF, če ti niso že sami vložili več kot 10 % svojega kapitala v sklade EDIS;

(e)         neposredni deleži ali posredni deleži prek kvalificiranega portfeljskega podjetja posameznih realnih sredstev v višini najmanj 10 milijonov EUR ali v enakovredni valuti na datum nastanka teh odhodkov.

Člen 10Kvalificirano portfeljsko podjetje

1.          Kvalificirano portfeljsko podjetje iz člena 9 je portfeljsko podjetje, ki ni kolektivni naložbeni podjem, in izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)    da ni finančno podjetje;

(b)    da je podjetje, ki ni bilo sprejeto v trgovanje na organiziranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja, ali

(ii)    da je sprejeto v trgovanje na organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja, njegova tržna kapitalizacija pa hkrati ne presega 500 000 000 EUR;

(c)  da je ustanovljeno v državi članici ali v tretji državi, če:

(i)     ta država ni uvrščena na seznam jurisdikcij, za katere je Projektna skupine za finančno ukrepanje ugotovila, da so visoko tvegane in ne sodelujejo;

(ii)     je podpisala sporazum z matično državo članico upravitelja EDIS in z vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži EDIS, da zagotovi, da tretja država v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotovi učinkovito izmenjavo informacij o davčnih zadevah, vključno z vsemi večstranskimi davčnimi sporazumi.

2.          Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 tega člena je kvalificirano portfeljsko podjetje lahko finančno podjetje, ki financira izključno samo kvalificirana portfeljska podjetja iz odstavka 1 tega člena ali realna sredstva iz točke (e) člena 9.

Člen 11Nasprotja interesov

EDIS ne vlaga v primerno naložbeno sredstvo, v katerem upravitelj ima ali prejema neposredni ali neposredni interes in ki ni držanje enot ali delnic EDIS, EuSEF ali EuVECA, ki ga upravlja.

Oddelek 2Določbe o naložbenih politikah

Člen 12Sestava in diverzifikacija portfelja

1.          EDIS vložijo v primerna naložbena sredstva vsaj 70 % svojega kapitala.

2.          EDIS lahko vložijo največ:

(a)    10 % svojega kapitala v instrumente, ki jih je izdalo katero koli posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje, ali v posojila, ki so odobrena kateremu koli posameznemu kvalificiranemu podjetju;

(b)    10 % svojega kapitala neposredno ali posredno v posamezna realna sredstva;

(c)    10 % svojega kapitala v enote ali delnice katerega koli posameznega sklada EDIS, EuVECA ali EuSEF;

(d)    5 % svojega kapitala v sredstva iz točke (b) člena 8(1), če jih je izdal kateri koli posamezni organ.

3.  Skupna vrednost enot ali delnic skladov EDIS, EuVECA in EuSEF v portfelju EDIS ne sme presegati 20 % vrednosti kapitala EDIS.

4.          Skupna izpostavljenost EDIS nasprotni stranki, ki izhaja iz posla z izvedenim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na prostem trgu, ali pogodbe o ponovnem odkupu ali pogodbe o odkupu in povratni prodaji, ne sme presegati 5 % vrednosti kapitala EDIS.

5.          Z odstopanjem od točk (a) in (b) odstavka 2 lahko EDIS zvišajo navedeno 10-odstotno omejitev na 20 %, če skupna vrednost sredstev, ki jih EDIS drži v kvalificiranih portfeljskih podjetjih, v katera vložijo več kot 10 % svojega kapitala, ne presega 40 % vrednosti kapitala EDIS.

5a.        EDIS lahko brez poseganja v točko (d) odstavka 2 petodstotno mejo iz te točke dvignejo na največ 25 % pri nekaterih obveznicah, ki jih izda kreditna institucija z registriranim sedežem v državi članici, ki je zakonsko predmet posebnega javnega nadzora za varstvo imetnikov obveznic. Zlasti zneski, ki izhajajo iz izdaje teh obveznic, se v skladu z zakonom vložijo v naložbe, ki so v celotnem obdobju do dospelosti obveznice zmožne kriti terjatve, ki izhajajo iz teh obveznic, in ki bi se v primeru neizpolnitve izdajatelja prednostno uporabile za poplačilo glavnice in plačilo obračunanih in še ne izplačanih obresti.

6.  Gospodarske družbe, ki so vključene v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov, kot jih ureja Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(23), ali v skladu s priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi, se za izračunavanje omejitev iz odstavkov od 1do 5a obravnavajo kot posamezno kvalificirano portfeljsko podjetje ali posamezni organ.

Člen 12a

Popravek stanja naložb

V primeru, ko EDIS krši zahtevo po diverzifikaciji, kot je določena v členu 12(2) do 12(5a), in upravitelj EDIS ne more vplivati na kršitev, slednji v ustreznem času sprejme ukrepe, ki so potrebni, da to stanje popravi, in pri tem upošteva interese vlagateljev v EDIS.

Člen 13Koncentracija

1.          EDIS lahko pridobijo največ 25 % enot ali delnic posameznega EDIS, EuVECA ali EuSEF.

2.          Omejitve glede koncentracije iz člena 56(2) Direktive 2009/65/ES morajo veljati za naložbe v sredstva iz točke (b) člena 8(1) te uredbe.

Člen 14Izposojanje denarja

1.      EDIS si lahko izposodijo denar, če izposoja izpolnjuje vse naštete pogoje:

(a)       če ne predstavlja več kot 30 % vrednosti kapitala EDIS;

(b)      če je njen namen vlaganje v primerna naložbena sredstva, razen za posojila iz točke (c) člena 9(1), kadar deleži v denarju ali njihovi ustrezniki, ki jih ima EDIS, ne zadostujejo za izvedbo te naložbe;

(c)       če je pogodba zanjo sklenjena v isti valuti, kot je valuta sredstev, ki bodo pridobljena z izposojenim denarjem;

(ca)     če njena zapadlost ni daljša od življenjske dobe EDIS;

(cb)     če bremeni sredstva, ki ne predstavljajo več kot 30 % vrednosti kapitala EDIS.

2.      Upravitelj EDIS v svojem prospektu navede, ali si v okviru svoje naložbene strategije namerava izposoditi denar.

Člen 15Uporaba sestave portfelja in pravil o diverzifikaciji

1.          Omejitve naložb iz člena 12(1):

(a)    veljajo do datuma, navedenega v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS;

(b)    prenehajo veljati, ko EDIS začne prodajati sredstva, da bi vlagatelji po koncu življenjske dobe EDIS lahko odkupili enote ali delnice;

(c)    se začasno prekinejo, ko EDIS zbira dodatni kapital ali zmanjša obstoječega, če ta prekinitev ne traja dlje od 12 mesecev.

Pri datumi iz točke (a) prvega pododstavka se upoštevajo posebnosti in značilnosti sredstev, ki jih EDIS vloži, ne sme pa biti določen na več kot pet let od datuma pridobitve dovoljenja za upravljanje EDIS ali polovico življenjske dobe EDIS, kot je določena v skladu s členom 16(2), kar je prej. V izjemnih primerih lahko pristojni organ EDIS ob predložitvi ustrezno utemeljenega naložbenega načrta lahko odobri podaljšanje te časovne omejitve, vendar ne več kot za dodatno leto.

2.  Če dolgoročno sredstvo, v katero so vlagali EDIS, izda kvalificirano portfeljsko podjetje, ki ne izpolnjuje več zahtev iz točke (b) člena 10(1), se dolgoročno sredstvo lahko še naprej upošteva pri izračunavanju omejitve naložb iz člena 12(1), za največ tri leta od datuma, od katerega kvalificirano portfeljsko podjetje ne izpolnjuje več zahtev iz točke (b) člena 10(1).

Poglavje IIIOdkup, trgovanje in izdajanje delnic ali enot EDIS ter porazdelitev izkupička in kapitala

Člen 16Politika odkupov in življenjska doba EDIS

1.          Vlagatelji v EDIS ne morejo zahtevati odkupa svojih enot pred iztekom življenjske dobe EDIS. Vlagatelji imajo možnost začeti odkup dan po izteku življenjske dobe EDIS.

V pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS je jasno naveden konec življenjske dobe EDIS v obliki točnega datuma, lahko pa tudi pravica do začasnega podaljšanja njegove življenjske dobe ter pogoji za uveljavljanje te pravice.

V pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS ter objavi za vlagatelje morajo so navedeni postopki za odkup enot ali delnic in prodajo sredstev, jasno pa mora biti navedeno tudi to, da imajo vlagatelji možnost začeti odkup dan po datumu, ki določa konec življenjske dobe EDIS.

1a.  Z odstopanjem od člena 1 je mogoče v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS predvideti možnost odkupa pred iztekom življenjske dobe EDIS, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)    odkup ni odobren pred datumom iz točke (a) člena 15(1);

(b)    v času izdaje dovoljenja in v celotni življenjski dobi EDIS je njegov upravitelj zmožen pristojnim organom dokazati, da je vzpostavljen ustrezen sistem za upravljanje likvidnosti in učinkoviti postopki za spremljanje likvidnostnega tveganja EDIS, ki so skladni z dolgoročno naložbeno strategijo EDIS in s predlagano politiko odkupov;

(c)    upravitelj EDIS določi politiko odkupov, v kateri so točno določena obdobja, v katerih vlagatelji lahko zaprosijo za odkup;

(d)    odkupna politika EDIS zagotavlja, da je skupni znesek odkupov v katerem koli obdobju omejen na odstotek kapitala EDIS, opredeljenega v točki (b) člena 8(1). Ta odstotek je skladen s strategijo za upravljanje likvidnosti in naložbo, ki jo pripravi upravitelj EDIS;

(e)  odkupna politika EDIS zagotavlja, da so vlagatelji obravnavani pošteno in da so odkupi odobreni sorazmerno, če skupen znesek zahtevkov v določenem obdobju presega odstotek iz točke (d).

2.          Življenjska doba EDIS je skladna z njegovo dolgoročno naravo in dovolj dolga, da zajema življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS, merjeno glede na profil nelikvidnosti, gospodarsko življenjsko dobo sredstva in navedeni cilj njegove dolgoročne naložbe.

3.          Vlagatelji lahko zahtevajo prenehanje delovanja EDIS, če njihove zahteve po odkupu, vložene v skladu s politiko odkupa EDIS, v enem letu po datumu, ko so bile vložene, niso izpolnjene.

4.          Vlagatelji morajo vedno imeti možnost, da so poplačani v gotovini.

5.          Poplačilo v naravi iz sredstev EDIS je mogoče le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)    v pravilih ali aktih o ustanovitvi EDIS je ta možnost predvidena , pod pogojem, da so vsi vlagatelji obravnavani pravično;

(b)  vlagatelj pisno zahteva poplačilo v delnicah sredstev sklada;

(c)    prenosa teh sredstev ne omejujejo posebna pravila.

6.          ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi dovolj dolgo življenjsko dobo EDIS, za katero se domneva, da bo zajemala življenjsko dobo vsakega posameznega sredstva EDIS.

Osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ...(24)+.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 17Sekundarni trg

1.          Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS ne preprečijo sprejetja v trgovanje enot ali delnic posameznega EDIS na organiziranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja.

2.  Pravila ali akti o ustanovitvi EDIS vlagateljem ne preprečijo prostega prenosa enot ali delnic tretjim osebam, ki niso upravitelj EDIS.

3.          EDIS v svojih periodičnih poročilih objavi tržno vrednost delnic ali enot, ki kotirajo na borzi, skupaj s čisto vrednostjo sredstev na enoto ali delnico.

4.          V primeru materialne spremembe vrednosti sredstev, upravitelj EDIS to razkrije vlagateljem v periodičnem poročilu.

Člen 18Izdaja novih delnic ali enot

1.          Posamezni EDIS lahko ponudi nove izdaje enot ali delnic v skladu s svojimi pravili sklada ali akti o ustanovitvi.

2.          Posamezni EDIS ne sme izdajati novih enot ali delnic po ceni, ki je nižja od neto vrednosti njegovih sredstev, ne da bi jih prej po tej ceni ponudili obstoječim vlagateljem EDIS.

Člen 19Prodaja sredstev EDIS

1.          Vsi EDIS za urejeno prodajo svojih sredstev, s katero bodo vlagatelji po koncu življenjske dobe EDIS imeli možnost odkupa svojih enot ali delnic, sprejmejo razčlenjen časovni razpored in ga razkrijejo pristojnim organom EDIS najpozneje eno leto pred koncem življenjske dobe EDIS.

2.          Časovni razpored iz odstavka 1 vsebuje:

(a)    oceno trga za potencialne kupce;

(b)    oceno in primerjavo potencialnih prodajnih cen;

(c)    vrednotenje sredstev, ki bodo odprodana;

(d)    ▌časovni okvir za časovni razpored prodaje.

3.          ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, pri čemer določi merila za oceno iz točke (a) in vrednotenje iz točke (c) odstavka 2.

Osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ...(25)+.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20

Porazdelitev izkupička in kapitala

1.          Posamezni EDIS lahko med vlagatelje redno porazdeli izkupiček, ki ga prinašajo sredstva, vsebovana v portfelju. Ta izkupiček zajema:

(a)    izkupiček, ki ga sredstva redno ustvarjajo;

(b)    povečano vrednost kapitala, realizirano po prodaji sredstva ▌.

2.          Izkupiček ne sme biti razdeljen v večjem obsegu, kot je potreben za prihodnje obveznosti EDIS.

2a.        EDIS lahko po prodaji sredstva pred koncem življenjske dobe EDIS sorazmerno zmanjša svoj kapital, če upravitelj EDIS meni, da je ta prodaja v interesu vlagateljev.

3.          EDIS morajo v pravilih ali aktih o ustanovitvi navesti politiko porazdelitve, ki bo v uporabi v času življenjske dobe EDIS.

Poglavje IVZahteve glede preglednosti

Člen 21Preglednost

1.          Enot ali delnic EDIS ni dovoljeno tržiti brez predhodne objave prospekta.

Enot ali delnic EDIS ni dovoljeno tržiti malim vlagateljem v Uniji brez predhodne objave dokumenta s ključnimi informacijami v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014.

2.          Prospekt vsebuje vse informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za informirano presojo o predlagani naložbi ter predvsem z njo povezanih tveganjih.

3.          Prospekt vsebuje najmanj naslednje:

(a)    izjavo, v kateri je navedeno, kako naložbeni cilji in strategije za dosego teh ciljev, ki jih imajo EDIS, opredeljujejo naravo sklada kot dolgoročno;

(b)  informacije za razkritje kolektivnim naložbenim podjemom zaprtega tipa v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbo Komisije (ES) št. 809/2004;

(c)    informacije za razkritje vlagateljem na podlagi člena 23 Direktive 2011/61/EU, če jih ne zajema že točka (b) tega odstavka;

(d)    jasno oznako kategorij sredstev, za katera imajo EDIS dovoljenje, da lahko vanje vlagajo;

(da)  jasno oznako jurisdikcije, pod katero EDIS lahko vlagajo;

(e)    kakršne koli druge informacije, za katere pristojni organi menijo, da so pomembne za namene odstavka 2.

4.          Prospekt ▌in vsi drugi trženjski dokumenti morajo jasno obveščati vlagatelje o nelikvidni naravi EDIS.

Prospekt ▌in vsi drugi trženjski dokumenti morajo še posebej jasno:

(a)    obveščati vlagatelje o dolgoročni naravi naložb v EDIS;

(b)    obveščati vlagatelje o koncu življenjske dobe EDIS in o možnosti za podaljšanje njegove življenjske dobe, če ta obstaja, ter o pogojih za to podaljšanje;

(c)  navesti, ali se nameravajo EDIS tržiti malim vlagateljem;

(d)    obrazložiti, da imajo vlagatelji v skladu s členom 16 in s pravili ali akti o ustanovitvi EDIS pravico odkupiti svoje naložbe ▌;

(e)    navesti pogostost in čas plačila vseh izkupičkov vlagateljem med življenjsko dobo EDIS, če bodo ti prihodki obstajali;

(f)     svetovati vlagateljem, da naj v EDIS vložijo le majhen delež svojega naložbenega portfelja;

(fa)   opisati politiko zavarovanja pred tveganji EDIS, vključno z jasno oznako, da je mogoče izvedene finančne instrumente uporabiti le za namene zavarovanja tveganj za druge naložbe EDIS, in z oznako morebitnega učinka izvedenih finančnih instrumentov na profil tveganja EDIS;

(fb)   obvestiti vlagatelje o tveganjih, povezanih z vlaganjem v realna sredstva, vključno z infrastrukturo;

(fe)   redno, najmanj enkrat letno, obveščati vlagatelje o jurisdikcijah, v katerih je EDIS vlagal.

5.  Poleg informacij iz člena 22 Direktive 2011/61/EU letno poročilo EDIS vsebuje:

(a)    izkaz finančnega izida (finančnih tokov)

(b)    informacije o vsaki udeležbi v instrumentih, ki vključujejo proračunska sredstva Unije;

(c)    informacije o vrednosti posameznih kvalificiranih portfeljskih podjetjih in vrednosti drugih sredstev, v katera je vlagal EDIS, vključno z vrednostjo uporabljenih izvedenih finančnih instrumentov;

(d)    informacije o jurisdikciji, pod katero EDIS lahko vlagajo.

6.          Na zahtevo malega vlagatelja upravitelj EDIS predloži dodatne informacije o količinskih omejitvah, ki jih uporablja pri obvladovanju tveganja EDIS, o metodah, izbranih v ta namen, ter o zadnjih spremembah v tveganjih in donosih glavnih kategorij sredstev.

Člen 21aDodatne zahteve za prospekt

1.          EDIS pristojnim organom EDIS pošlje svoj prospekt in vse njegove spremembe ter letno poročilo. EDIS to dokumentacijo na zahtevo posreduje pristojnemu organu upravitelja EDIS. EDIS to dokumentacijo zagotovi v roku, ki ga določijo ti pristojni organi.

2.          Pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine EDIS tvorijo sestavni del prospekta in so mu priložene.

Listine iz odstavka 1 se ne priložijo k prospektu, če so vlagatelji obveščeni, da se jim lahko ti dokumenti na zahtevo pošljejo, ali če so obveščeni o kraju v vsaki državi članici, kjer se enote ali delnice tržijo in kjer se lahko o njih posvetujejo.

3.          V prospektih je opredeljeno, na kakšen način bo letno poročilo na voljo vlagateljem. Malim vlagateljem se na zahtevo in brezplačno zagotovi izvod letnega poročila v tiskani obliki.

4.  Vlagateljem se na zahtevo in brezplačno zagotovijo prospekt ter zadnje objavljeno letno poročilo.

Prospekt se lahko zagotovi na trajnem nosilcu podatkov ali na spletnem mestu. Malim vlagateljem se na zahtevo in brezplačno zagotovi izvod v tiskani obliki.

5.          Bistvene sestavine prospekta se sproti dopolnjujejo.

Člen 22

Razkritje stroškov

1.          Prospekt mora jasno obveščati vlagatelje o obsegu različnih stroškov, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji. Različne stroške je treba združiti glede na naslednje rubrike:

(a)    stroški vzpostavitve EDIS;

(b)    stroški, povezani s pridobivanjem sredstev;

(c)    pristojbine, povezane z upravljanjem in izvajanjem;

(d)    stroški distribucije;

(e)  drugi stroški, vključno z upravnimi in regulativnimi stroški ter stroški depozitarja, hrambe, strokovnih storitev in revizije.

2.          V prospektu mora biti objavljeno skupno razmerje stroškov glede na kapital EDIS.

4.          Organ ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobno navede skupne opredelitve, metodologije izračunavanja in oblike predstavitve stroškov iz odstavka 1 ter skupnega razmerja stroškov iz odstavka 2.

Pri pripravi teh regulativnih tehničnih standardov mora organ ESMA upoštevati regulativne standarde, navedene v točkah (a) in (c) člena 8(5) Uredbe (EU) št. 1286/2014.

Osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ...(26)+.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje VTrženje enot ali delnic EDIS

Člen 23Zmogljivosti, ki so na voljo vlagateljem

1.          Upravitelj EDIS, katerega enote ali delnice so namenjene za trženje malim vlagateljem, v vsaki državi članici, v kateri namerava tržiti enote ali delnice, vzpostaviti sisteme, ki bodo na voljo za vpis, izplačila imetnikom enot ali delničarjem, ponovni odkup enot ali delnic, odkup enot ali delnic in objavo podatkov, ki so jih EDIS in njihovi upravitelji dolžni zagotoviti.

2.          Organ ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov s podrobno opredelitvijo vrst in značilnosti zmogljivosti iz odstavka 1, njihovo tehnično infrastrukturo in natančno opredelitev njihovih nalog v zvezi z malimi vlagatelji.

Osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ...(27)+.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

člen 23aPostopek notranjega ocenjevanja za EDIS, ki se tržijo malim vlagateljem

1.          Upravitelj EDIS, katerega enote ali delnice so namenjene za trženje malim vlagateljem, vzpostavi in uporabi poseben interni postopek za oceno tega EDIS pred trženjem ali porazdelitvijo malim vlagateljem.

2.          V okviru internega postopka iz odstavka 1 upravitelj EDIS oceni, ali je EDIS primeren za trženje malim vlagateljem, pri čemer upošteva vsaj:

(a)    življenjsko dobo EDIS in

(b)    nameravano naložbeno strategijo EDIS.

3.          Upravitelj EDIS vsem distributerjem zagotovi vse potrebne informacije o EDIS, ki se trži malim vlagateljem, vključno z informacijami glede življenjske dobe in naložbene strategije ter o postopku notranjega ocenjevanja in o jurisdikcijah, v katere EDIS lahko vlaga.

člen 23bPosebne zahteve glede distribucije EDIS malim vlagateljem

1.          Če enote ali delnice EDIS ponudi neposredno malim vlagateljem, upravitelj EDIS pridobi potrebne informacije glede:

(a)    znanja malega vlagatelja in njegovih izkušenj na področju vlaganja, kjer deluje EDIS;

(b)    finančnega stanja te osebe, vključno z njegovo zmožnostjo kritja izgub;

(c)    ciljev njegove investicije, tudi časovnega obdobja naložbe.

Na podlagi pridobljenih informacij iz prvega pododstavka, upravitelj EIDS naložbo priporoči le, če je ustrezna za malega vlagatelja.

2.          Če je življenjska doba EDIS, ki je ponujen malim vlagateljem, daljša od desetih let, upravitelj EDIS ali distributer pripravi jasno pisno opozorilo, da je produkt EDIS lahko neustrezen za tiste male vlagatelje, ki si ne morejo privoščiti tako dolgoročne in nelikvidne obveze.

člen 23cPosebne določbe glede depozitarja EDIS, ki se trži malim vlagateljem

1.          Z odstopanjem od člena 21(3) Direktive 2011/61/EU je depozitar EDIS, ki se trži malim vlagateljem, subjekt vrste iz člena 23(2) Direktive 2009/65/ES.

2.  Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 21(13) in člena 21(14) Direktive 2011/61/EU se depozitar EDIS, ki se trži malim vlagateljem, ne more razrešiti odgovornosti v primeru izgube finančnih instrumentov, ki so v hrambi tretje osebe.

3.          Če se EDIS trži malim vlagateljem, odgovornost depozitarja iz člena 21(12) Direktive 2011/61/EU ni izključena ali omejena s sporazumom.

4.          Vsak sporazum, ki je v nasprotju z odstavkom 3, je neveljaven.

5.          Depozitar EDIS ali katera koli tretja oseba, na katero je bila prenesena funkcija hrambe, sredstev, ki jih hrani depozitar, ne sme ponovno uporabiti za lasten račun. Ponovna uporaba zajema vse transakcije s hranjenimi sredstvi, tudi in ne samo prenos, zastavitev, prodajo in posojanje.

Sredstva, ki jih hrani depozitar EDIS, se lahko ponovno uporabijo samo, če:

(a)    se to zgodi za račun EDIS;

(b)    depozitar izpolnjuje navodila upravitelja EDIS v imenu EDIS;

(c)    je ponovna uporaba v korist EDIS in v interesu delničarjev ali imetnikov enot premoženja in

(d)    je transakcija krita z visokokakovostnim in likvidnim zavarovanjem, ki ga EDIS prejme v okviru ureditve prenosa lastninskih pravic.

Tržna vrednost zavarovanja iz točke (d) drugega pododstavka je nenehno najmanj tolikšna, kot je tržna vrednost ponovno uporabljenih sredstev plus premija.

Člen 24Dodatne zahteve za trženje malim vlagateljem

1.          Enote ali delnice EDIS je mogoče tržiti malim vlagateljem pod pogojem, da upravitelj EDIS ali distributer malim vlagateljem zagotovi ustrezno svetovanje glede naložbe.

2.          Upravitelj EDIS lahko ponudi ali da na voljo enote ali delnice EDIS malim vlagateljem, le če ima dovoljenje za zagotavljanje storitev iz točk (a) in (b)(i) člena 6(4) Direktive 2011/61/EU in ko opravi test ustreznosti iz člena 23b(1) te uredbe.

3.          če portfelj finančnih instrumentov potencialnega malega vlagatelja ne presega 500 000 EUR, upravitelj EDIS ali kateri koli distributer, potem ko opravi test ustreznosti iz člena 23b(1) in zagotovi ustrezno svetovanje glede naložbe, na osnovi informacij, ki jih predloži potencialni vlagatelj, zagotovi, da potencialni vlagatelj v EDIS ne vloži skupnega zneska, ki presega 10 % njegovega portfelja finančnih instrumentov, pod pogojem da je začetni minimalni vloženi znesek v enega ali več EDIS 10 000 EUR.

Potencialni mali vlagatelj je odgovoren, da upravitelju EDIS ali distributerju zagotovi ustrezne informacije o svojem portfelju finančnih instrumentov in o svojih naložbah v EDIS, kot je določeno v prvem pododstavku.

Za namene tega odstavka portfelj finančnih instrumentov vključuje tudi gotovinske vloge in finančne instrumente, ne pa tudi finančnih instrumentov, ki so zastavljeni kot zavarovanje;

4.  pravila ali akti o ustanovitvi EDIS, ki se ga trži malim vlagateljem, zagotavljajo enako obravnavo vseh vlagateljev in da posamezni vlagatelji ali skupine vlagateljev niso deležni prednostne obravnave ali posebnih gospodarskih ugodnosti;

5.          Pravna oblika EDIS, ki se ga trži malim vlagateljem, ne pomeni dodatne odgovornosti za malega vlagatelja in ne zahteva dodatnih obvez tega vlagatelja, razen prvotnih kapitalskih obvez.

6.          Mali vlagatelji lahko med obdobjem vpisovanja in vsaj dva tedna po datumu vpisa enot ali delnic EDIS prekličejo svoj vpis, denar pa jim je vrnjen brez kazni.

7.          Upravitelj EDIS, ki se ga trži malim vlagateljem, vzpostavi ustrezne postopke in ureditev za obravnavanje pritožb vlagateljev, ki jim omogočajo, da vložijo pritožbe v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov svoje države članice.

Člen 25Trženje enot ali delnic EDIS

1.          Upravitelj EDIS mora imeti možnost tržiti enote ali delnice teh EDIS profesionalnim in malim vlagateljem v svoji matični državi po izdaji obvestila v skladu s členom 31 Direktive 2011/61/EU.

2.  Upravitelj EDIS mora imeti možnost tržiti enote ali delnice teh EDIS profesionalnim in malim vlagateljem v državah članicah, ki niso matična država upravitelja EDIS, po izdaji obvestila v skladu s členom 32 Direktive 2011/61/EU.

3.          Upravitelj EDIS mora v zvezi z vsemi EDIS, ki jih upravlja, podrobno navesti pristojnemu organu, ali jih namerava tržiti malim vlagateljem ali ne.

4.          Poleg dokumentacije in informacij, ki so zahtevane na podlagi členov 31 in 32 Direktive 2011/61/EU, mora upravitelj EDIS pristojnim organom priskrbeti vse naslednje:

(a)    prospekt EDIS;

(b)    dokument s ključnimi informacijami o EDIS, v primeru, da se ga trži malim vlagateljem, in

(c)    podatke o zmogljivostih iz člena 23.

5.  Pristojnosti in pooblastila pristojnih organov v skladu s členoma 31 in 32 Direktive 2011/61/EU morajo biti razumljena tako, da se nanašajo na trženje EDIS malim vlagateljem in da zajemajo dodatne zahteve, navedene v tej uredbi.

6.          Poleg pooblastil v skladu s prvim pododstavkom člena 31(3) Direktive 2011/61/EU mora pristojni organ matične države članice upravitelja EDIS tudi preprečiti trženje EDIS, če upravitelj EDIS ne izpolnjuje ali ne bo izpolnjeval zahtev te uredbe.

7.          Poleg pooblastil v skladu s prvim pododstavkom člena 32(3) Direktive 2011/61/EU mora pristojni organ matične države članice upravitelja EDIS zavrniti tudi prenos popolne dokumentacije pristojnim organom države članice, v kateri se EDIS nameravajo tržiti, če njihov upravitelj ne izpolnjuje ali ne bo izpolnjeval zahtev te uredbe.

Poglavje VINadzor

Člen 26Nadzor s strani pristojnih organov

1.          Pristojni organi morajo redno nadzirati skladnost s to uredbo.

2.          Pristojni organ EDIS je odgovoren za nadzor skladnosti s pravili, navedenimi v poglavjih II, III in IV.

3.          Pristojni organ EDIS je odgovoren za nadzor skladnosti z obveznostmi, navedenimi v pravilih sklada ali v aktih o ustanovitvi, ter obveznostmi, navedenimi v prospektu, ki morajo biti skladne s to uredbo.

4.          Pristojni organ upravitelja EDIS je odgovoren za nadzor ustreznosti ureditve in organizacijske strukture upravitelja, kar upravitelju omogoča izpolnjevanje obveznosti in pravil, ki se nanašajo na sestavo in delovanje vseh EDIS, ki jih upravlja.

Pristojni organ upravitelja EDIS je odgovoren za nadzor skladnosti upravitelja EDIS s to uredbo.

5.  Pristojni organi morajo nadzirati kolektivne naložbene podjeme, ki so ustanovljeni ali se tržijo na njihovih ozemljih, in se prepričati, da ti podjemi ne uporabljajo oznake EDIS ali se predstavljajo kot EDIS, če nimajo dovoljenja in niso skladni s to uredbo.

Člen 27Pooblastila pristojnih organov

1.          Pristojni organi dobijo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe.

2.          Pooblastila, ki so prenesena na pristojne organe v skladu z Direktivo 2011/61/EU, vključno s pooblastili glede kazni, se izvajajo v skladu s to uredbo.

2a.        Pristojni organ EDIS prepove uporabo oznake „EDIS“ ali „evropski dolgoročni investicijski sklad“, če upravitelj EDIS ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe.

Člen 28Pooblastila in pristojnosti organa ESMA

1.          Organ ESMA ima pooblastila za izvajanje nalog, ki mu jih nalaga ta uredba.

2.          Pooblastila organa ESMA v skladu z Direktivo 2011/61/EU se izvajajo tudi v skladu s to uredbo in z Uredbo (ES) št. 45/2001.

3.          Za namene Uredbe (EU) št. 1095/2010 je ta uredba razumljena kot dodaten pravno zavezujoč akt Unije, ki prenašajo naloge na organ, kot je navedeno v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 29Sodelovanje med pristojnimi organi

1.          Pristojni organ EDIS in pristojni organ upravitelja EDIS morata, če nista isti subjekt, za izpolnjevanje svojih dolžnosti v okviru te uredbe medsebojno sodelovati in si izmenjevati informacije.

1a.        Pristojni organi v skladu z Direktivo 2011/61/EU sodelujejo med seboj.

2.  Pristojni organi in organ ESMA medsebojno sodelujejo pri opravljanju svojih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

3.          Pristojni organi in organ ESMA si izmenjajo vse informacije in dokumente, potrebne za izvajanje njihovih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.

Poglavje VIIKončne določbe

Člen 29a

Obravnava vlog na Komisiji

Komisija da prednost postopkom za vloge za financiranje s strani EIB, ki jih oddajo EDIS, ter jih poenostavi. Komisija poenostavi pripravo mnenj ali prispevkov, ki so potrebni za odobritev vlog za financiranje EIB, ki se usmerja prek EDIS.

Člen 30Pregled

1.          Komisija najpozneje …(28)+ začne pregled izvajanja te uredbe. V pregledu zlasti analizira:

(a)    učinek ▌člena 16(1) ▌;

(b)    učinek uporabe minimalnega praga v višini 70 % za primerna naložbena sredstva iz člena 12(1) ▌;

(c)    obseg trženja EDIS v Uniji, vključno s tem, ali bi UAIS iz člena 3(2) Direktive 2011/61/EU imeli interes tržiti EDIS;

(ca)  v kolikšni meri bi bilo treba posodobiti seznam primernih sredstev in naložb ter pravila o diverzifikaciji, sestavo portfelja in omejitve v zvezi z denarnimi posojili.

2.  Po pregledu iz odstavka 1 in po posvetovanju z organom ESMA Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni prispevek te uredbe in EDIS k vzpostavljanju unije kapitalskih trgov in doseganju ciljev iz člena 1(1a). Poročilo se po potrebi predloži skupaj z zakonodajnim predlogom.

Člen 31Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od …(29)+.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament                                 Za Svet

Predsednik                                                    Predsednik

Or. en

(1)

še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)

besedila, sprejeta tega dne, P7_TA(2014)0448.

(3)

* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌ pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(4)

            UL C 67, 6.3.2014, str.71.

(5)

           Stališče Evropskega parlamenta z dne … (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne ...

(6)

            Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(7)

           Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

(8)

           Uredba(EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

(9)

            Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012. str. 1).

(10)

           Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(11)

           Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).

(12)

           Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1).

(13)

          Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014 str. 1).

(14)

          Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/9 2/ES in Direktive 2011/61/EU (prenovitev) (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(15)

        Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(16)

          Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(17)

           Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(18)

           Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(19)

           Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

(20)

           Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(21)

          Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1).

(22)

+            UL, prosimo, vstavite datum: tri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(23)

          Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(24)

+            UL, prosimo, vstavite datum: tri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(25)

+            UL, prosimo, vstavite datum: tri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(26)

+            UL, prosimo, vstavite datum: tri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(27)

+            UL, prosimo, vstavite datum: tri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(28)

+            UL, prosimo, vstavite datum: štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(29)

+            UL, prosimo, vstavite datum: šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.


POSTOPEK

Naslov

Evropski dolgoročni investicijski skladi

Referenčni dokumenti

COM(2013)0462 – C7-0209/2013 – 2013/0214(COD)

Datum predložitve Parlamentu

26.6.2013

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

4.7.2013

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

4.7.2013

CONT

4.7.2013

EMPL

4.7.2013

JURI

4.7.2013

Odbori, ki niso dali mnenja

       Datum sklepa

CONT

15.7.2013

EMPL

28.10.2013

JURI

11.9.2013

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Rodi Kraca Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou)

2.7.2013

 

 

 

Obravnava v odboru

5.11.2013

25.11.2013

23.1.2014

 

Datum sprejetja

10.3.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

2

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marino Baldini, Burkhard Balz, Elena Băsescu, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), George Sabin Cutaş, Leonardo Domenici, Derk Jan Eppink, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Syed Kamall, Wolf Klinz, Jürgen Klute, Rodi Kraca Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Philippe Lamberts, Werner Langen, Astrid Lulling, Ivana Maletić, Hans-Peter Martin, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Skinner, Theodor Dumitru Stolojan, Ivo Strejček, Marianne Thyssen, Ramon Tremosa i Balcells, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zdravka Bušić, Saïd El Khadraoui, Danuta Maria Hübner, Olle Ludvigsson, Gay Mitchell, Catherine Stihler


PONOVNA PREDLOŽITEV ODBORU

Datum vrnitve zadeve odboru

po členu 61(2)

17.04.2014

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Alain Lamassoure

22.7.2014

 

 

 

Obravnava v odboru

 

 

 

 

Datum sprejetja

15.12.2014

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Sven Giegold, Neena Gill, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Sampo Terho, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alain Cadec, Philippe De Backer, Mady Delvaux, Bas Eickhout, Ildikó Gáll-Pelcz, Sophia in ‘t Veld, Eva Kaili, Barbara Kappel, Jeppe Kofod, Thomas Mann, Eva Paunova, Maria João Rodrigues, Jacek Saryusz-Wolski, Catherine Stihler, Tibor Szanyi

Datum predložitve

16.02.2015

Pravno obvestilo