Postopek : 2013/0255(APP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0055/2015

Predložena besedila :

A8-0055/2015

Razprave :

PV 28/04/2015 - 12
CRE 28/04/2015 - 12

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.64
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0173

VMESNO POROČILO     
PDF 244kWORD 232k
18.3.2015
PE 546.675v02-00 A8-0055/2015

o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva

(COM(2013)0534 – 2013/0255(APP))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Monica Macovei

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 PISMO ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva

(COM(2013)05342013/0255(APP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o predlogu Uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva(1),

–       ob upoštevanju predloga direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti(2),

–       ob upoštevanju predloga uredbe o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535),

–       ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, členov 2, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 30. novembra 2009 o načrtu za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskih postopkih,

–       ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 86, 218, 263, 265, 267, 268 in 340,

–       ob upoštevanju člena 99(3) Poslovnika,

–       ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0055/2015),

A.     ker naj bi po podatkih, ki jih je zbrala in preučila Komisija, letno zabeležili za okoli 500 milijonov EUR domnevnih primerov goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, obstajajo pa tehtni razlogi za mnenje, da bi lahko bile zaradi goljufij v nevarnosti do 3 milijarde EUR;

B.     ker je stopnja vloženih obtožnic nizka v primerjavi s številom sodnih priporočil, ki jih je OLAF podal državam članicam, približno 31 % v osmih letih (2006–2013); ker je eden izmed ciljev evropskega javnega tožilstva premostiti to vrzel;

C.     ker so določene države članice morda manj učinkovite pri odkrivanju in pregonu goljufij, ki škodijo finančnim interesom EU, kar škoduje davkoplačevalcem vseh držav članic, ki prispevajo v proračun Unije;

D.     ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 12. marca 2014 Svet pozval, naj ga v veliki meri vključi v zakonodajno delo s pomočjo stalnega toka informacij in ustreznih posvetovanj;

E.     ker različne pristojnosti, pravne tradicije, sistemi kazenskega pregona in pravosodni sistemi v državah članicah ne bi smeli ovirati ali spodkopavati boja proti goljufijam in kaznivim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije;

F.     ker organizirane kriminalne združbe tudi financirajo terorizem, sredstva pa zbirajo z goljufijami;

G.     ker člen 86 Pogodbe o delovanju Evropske unije omogoča širjenje pristojnosti evropskega javnega tožilstva na hujše oblike kriminala s čezmejno razsežnostjo; ker lahko Svet to možnost upošteva po ustanovitvi in začetku dela evropskega javnega tožilstva;

1.      potrjuje svojo resno pripravljenost, da obravnava prednostne naloge za ustanovitev evropskega javnega tožilstva ter opredeli načela in pogoje za odobritev predloga;

2.      ponavlja vsebino svojega predhodnega vmesnega poročila, ki je bil sprejet z resolucijo z dne 12. marca 2014, in izraža svojo namero, da dopolni in posodobi to vsebino glede na najnovejše razprave v Svetu;

3.      poziva Svet, naj zagotovi preglednost in demokratično legitimnost tako, da ustrezno obvešča Parlament ter se z njim redno posvetuje; poziva Svet, naj ustrezno upošteva stališča Parlamenta, saj je to predpogoj za odobritev sprejetja uredbe o evropskem javnem tožilstvu;

4.      opozarja, da bi moralo evropsko javno tožilstvo imeti pristojnosti za kazniva dejanja v zvezi z goljufijami, ki škodijo finančnim interesom Unije; v zvezi s tem opozarja, da je treba zadevna kazniva dejanja vključiti v predlagano direktivo o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (t. i. direktiva o zaščiti finančnih interesov); čeprav se zaveda napredka sozakonodajalcev v pogajanjih za sprejetje direktive o zaščiti finančnih interesov, poziva Svet, naj obnovi prizadevanja za doseganje dogovora o tej direktivi za ustanovitev evropskega javnega tožilstva;

5.      meni, da je za preiskovanje, pregon in sodno obravnavo storilcev goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, potreben inovativen pristop, da bi tako izboljšali učinkovitost boja proti goljufijam, stopnjo izterjav in zaupanje davkoplačevalcev v institucije EU;

6.      meni, da je bistveno ustanoviti skupno, močno in neodvisno evropsko javno tožilstvo, ki bo lahko preiskovalo, preganjalo in sodno obravnavalo storilce kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, in meni, da bi bila kakršna koli šibkejša rešitev strošek za proračun EU;

Neodvisno evropsko javno tožilstvo

7.      poudarja, da bi morala biti struktura evropskega javnega tožilstva popolnoma neodvisna od nacionalnih vlad in institucij EU ter zaščitena pred političnim vplivom in pritiskom; zato poziva k odprtosti, objektivnosti in preglednosti pri izbiri in imenovanju evropskega glavnega tožilca, njegovih namestnikov, evropskih tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev; meni, da bi moralo biti zavoljo preprečevanja konfliktov interesov mesto evropskega tožilca zaposlitev za poln delovni čas;

8.      poudarja pomembnost svoje vključenosti v postopke imenovanja evropskih tožilcev in predlaga odprt razpis za kandidate, ki so neoporečni in ki imajo potrebno strokovno znanje, izkušnje in spretnosti; meni, da bi morala evropske tožilce imenovati Svet in Parlament soglasno na podlagi ožjega seznama, ki ga pripravi Komisija, po oceni neodvisne skupine strokovnjakov, izbranih izmed sodnikov, tožilcev in priznanih odvetnikov; za imenovanje evropskega glavnega tožilca bi moral biti uporabljen enak postopek, ki bi sledil predstavitvi pred Parlamentom;

9.      meni, da bi bilo treba člane kolegija razrešiti po odločitvi Sodišča Evropske unije, na zahtevo Sveta, Komisije, Parlamenta in/ali evropskega glavnega tožilca;

10.    poudarja, da morajo države članice nacionalne samoupravne pravosodne organe vključiti v postopke imenovanja evropskih delegiranih tožilcev v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso;

11.    pozdravlja določbo iz besedila Sveta o letnem poročanju institucijam EU, da bi tako zagotovili stalno ocenjevanje dejavnosti, ki jih izvaja novi organ; poziva Svet, naj zagotovi, da bo letno poročilo med drugim vsebovalo podrobnosti o pripravljenosti nacionalnih organov na sodelovanje z evropskim javnim tožilstvom;

Jasna delitev pristojnosti evropskega javnega tožilstva in nacionalnih organov

12.    meni, da bi morala biti pravila, ki določajo delitev pristojnosti med evropskim javnim tožilstvom in nacionalnimi organi, jasno opredeljena, da ne bi dopuščala negotovosti ali nepravilnih razlag v operativni fazi: evropsko javno tožilstvo bi moralo biti pristojno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki štejejo za goljufijo, ki škodi finančnim interesom Unije, v skladu z direktivo o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava; meni, da bi moralo evropsko javno tožilstvo najprej, preden nacionalni organi začnejo svojo preiskavo, odločiti, ali je pristojno, da bi se izognili vzporednim preiskavam, ki so neučinkovite;

13.    vztraja, da morajo nacionalni organi, ki izvajajo preiskave kaznivih dejanj, ki bi lahko spadala v pristojnost evropskega javnega tožilstva, le-to obvezno obvestiti o vseh takšnih preiskavah; ponovno poudarja, da mora imeti evropsko javno tožilstvo, če naj se zagotovi njegova neodvisnost in učinkovitost, pravico prevzeti tovrstno preiskavo, če presodi, da je to primerno;

14.    ponavlja, da bi morale pristojnosti evropskega javnega tožilstva poleg kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, vključevati tudi druga kazniva dejanja, vendar le, če obenem:

(a)         določeno ravnanje hkrati predstavlja kaznivo dejanje, ki škodi finančnim interesom Unije, in druga kazniva dejanja; in

(b)         so kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, glavna in so ostala kazniva dejanja le dodatna; in

(c)         drugih kaznivih dejanj ne bi bilo več mogoče preganjati in kaznovati, če ne bi bila predmet pregona in sojenja skupaj s kaznivimi dejanji, ki škodujejo finančnim interesom Unije; meni tudi, da bi moralo v primeru nesoglasja med evropskim javnim tožilstvom in nacionalnimi organi pregona glede pristojnosti za preiskavo in pregon odločati evropsko javno tožilstvo na osrednji ravni; poleg tega meni, da bi morala biti določitev pristojnosti v skladu s temi merili vedno predmet sodnega nadzora;

Učinkovita struktura za uspešno upravljanje primerov

15.    obžaluje, da države članice preučujejo možnost oblikovanja kolegija, ki bi nadomestil hierarhično strukturo, ki jo je sprva predlagala Evropska komisija; v zvezi s tem meni, da bi morali vse odločitve o pregonu, izbiri pristojnega sodišča, prerazporeditvi ali opustitvi primera in poravnavi sprejemati senati na osrednji ravni;

16.    poudarja, da bi morali imeti senati osrednjo vlogo v preiskavah in v pregonu, njihove dejavnosti pa ne bi smele biti omejene zgolj na usklajevanje, temveč bi morali nadzirati delo evropskih delegiranih tožilcev na terenu;

17.    je zaskrbljen zaradi samodejne povezave med evropskim tožilcem v osrednjem uradu in primeri, vloženimi v njegovi državi članici, saj bi to lahko privedlo do očitnega pomanjkanja neodvisnosti tožilcev in neenotne razporeditve primerov;

18.    zato poziva k razumni razporeditvi delovnih obremenitev v evropskem javnem tožilstvu na osrednji ravni; s tem v zvezi ugotavlja, da bi moral sistem razdeljevanja primerov med senati slediti predhodno določenim in objektivnim merilom; predlaga tudi, da bi lahko morda v kasnejši fazi predvideli tudi posebno specializacijo senatov;

19.    je prepričan, da bo potrebno znanje, izkušnje in strokovno znanje o nacionalnih sistemih kazenskega pregona zagotavljalo tudi osebje v osrednjem uradu evropskega javnega tožilstva;

Preiskovalni ukrepi in dopustnost dokazov

20.    poziva zakonodajalca, naj zagotovi poenotene postopke, s katerimi bo evropsko javno tožilstvo pridobilo pooblastilo za preiskovalne ukrepe v čezmejnih primerih, v skladu z zakonodajo držav članic, ki omenjene ukrepe zahtevajo in v katerih se bodo izvajali; ponovno opozarja na dejstvo, da sta se sozakonodajalca v Direktivi 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah dogovorila o merilih za to, da države članice zahtevajo preiskovalne ukrepe na podlagi načela vzajemnega priznavanja; meni, da bi morala enaka merila veljati tudi za preiskovalne ukrepe, ki naj jih odobri evropsko javno tožilstvo, zlasti kar zadeva razloge za njihovo zavrnitev;

21.    poziva Svet, naj zagotovi dopustnost dokazov, ki jih bo evropsko javno tožilstvo zbiralo v celotni Uniji ob popolnem spoštovanju ustrezne evropske in nacionalne zakonodaje, saj je to bistveno za učinkovitost pregona, v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji, Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

22.    ponovno poudarja, da meni, da bi moralo evropsko javno tožilstvo poskušati pridobiti vse zadevne dokaze, tako obremenilne kot razbremenilne; nadalje vztraja, da je treba osumljenim ali obdolženim osebam v vseh preiskavah, ki jih začne evropsko javno tožilstvo, zagotoviti nekatere pravice v zvezi z dokazi, zlasti naslednje:

(a)         osumljena ali obdolžena oseba bi morala imeti pravico, da evropskemu javnemu tožilstvu predloži dokaze v preučitev;

(b)         osumljena ali obdolžena oseba bi morala imeti pravico zaprositi evropsko javno tožilstvo, da pridobi vse dokaze, pomembne za preiskavo, vključno z imenovanjem izvedencev in zaslišanjem prič;

23.    glede na to, da lahko čezmejna kazniva dejanja, ki jih obravnava evropsko javno tožilstvo, sodijo v različne pristojnosti, meni, da morajo evropski tožilci, evropski delegirani tožilci in nacionalna tožilstva popolnoma spoštovati načelo ne bis in idem, ko gre za kazenski pregon kaznivih dejanj, ki so v pristojnosti evropskega javnega tožilstva;

Dostop do sodnega nadzora

24.    ponavlja, da bi morala glede dejavnosti evropskega javnega tožilstva vedno biti na voljo pravna sredstva, obenem pa prepoznava tudi potrebo po tem, da evropsko javno tožilstvo deluje učinkovito; zato meni, da bi morale biti vse odločitve, ki jih sprejme evropsko javno tožilstvo, predmet sodnega nadzora pred pristojnim sodiščem; poudarja, da bi morale biti odločitve senatov, kot so izbira pristojnega sodišča za pregon ter odločitev, da se zadeva ali poravnava opusti ali prerazporedi, predmet sodnega nadzora pred sodišči Unije;

25.    meni, da bi se moralo evropsko javno tožilstvo za namene sodnega nadzora vseh preiskovalnih in drugih postopkovnih ukrepov, ki jih sprejme ob izvajanju svoje naloge pregona, pred pristojnimi sodišči držav članic obravnavati kot nacionalni organ;

Celovita pravna zaščita za osumljene ali obdolžene osebe

26.    opozarja, da bi moralo novo tožilstvo svoje dejavnosti izvajati s polnim spoštovanjem pravic osumljenih ali obdolženih oseb iz člena 6 PEU, člena 16 PDEU in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kot tudi iz zakonodajnih ukrepov, že sprejetih na ravni Unije, o procesnih pravicah osumljenih in obdolženih oseb v kazenskih postopkih ter o varstvu osebnih podatkov;

27.    potrjuje, da bi morala prihodnja direktiva o brezplačni pravni pomoči enako veljati za vse osumljene ali obdolžene osebe, ki so predmet preiskave ali pregona evropskega javnega tožilstva; poziva države članice, naj v času, ko še ni direktive na ravni EU, zagotovijo dejanski dostop do pravne pomoči v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo;

28.    poudarja, da imajo vse osumljene ali obdolžene osebe, ki so predmet preiskave ali pregona evropskega javnega tožilstva, pravico, da se varujejo njihovi osebni podatki; s tem v zvezi poudarja, da mora za obdelavo osebnih podatkov na evropskem javnem tožilstvu veljati Uredba (ES) št. 45/2001; poudarja, da lahko specifične določbe o varstvu podatkov iz uredbe Sveta o Evropskem javnem tožilstvu zgolj dopolnjujejo in natančneje opredeljujejo določbe iz Uredbe št. 45/2001 ter le v potrebni meri;

29.    ponovno poudarja svojo resno pripravljenost za ustanovitev evropskega javnega tožilstva in reformo Eurojusta, kot je to predvidela Komisija v obeh svojih predlogih; zahteva, da Komisija popravi ocene učinka, ki ga bo imelo oblikovanje kolegija na proračun; poziva k opredelitvi odnosov med Eurojustom, evropskim javnim tožilstvom in uradom OLAF, da bi imeli pri varovanju finančnih interesov EU jasno razdeljene vloge; poziva Svet in Komisijo, naj preučita možnost močnejšega integriranega pristopa teh agencij za večjo uspešnost preiskav;

30.    poziva Svet, naj sledi tem priporočilom, in poudarja, da so zgoraj omenjeni pogoji nujni, če naj Evropski parlament odobri predlog uredbe Sveta;

31.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

     Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0234.

(2)

     Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0444.


OBRAZLOŽITEV

Dodana vrednost evropskega javnega tožilstva bodo kazenske preiskave in pregon, ki jih bo na evropski ravni izvajal edini in neodvisen organ za primere goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, povečanje števila kazenskih pregonov in stopnje izterjav ter izboljšanje zaupanja davkoplačevalcev v evropske institucije. Trenutni sistem sicer deluje dobro v nekaterih državah članicah, a se je izkazal za razmeroma neučinkovitega za pregon in izterjavo na ravni celotne Unije.

Na splošno bi morala ustanovitev evropskega javnega tožilstva temeljiti na dejanski potrebi po tem, da se popravi trenutno stanje, ko je stopnja vloženih obtožnic na podlagi sodnih priporočil, ki jih je izdal OLAF, v povprečju 31 % v osmih letih (2006–2013). Posledično je nizka tudi izterjava denarja državljanov, kar je nesprejemljivo in zahteva obsežne spremembe.

Poročevalka želi pripraviti novo vmesno poročilo, v katerem bodo opisane politične prednostne naloge Evropskega parlamenta ter temeljna načela in pogoji, na podlagi katerih bi Parlament lahko odobril zakonodajalčev predlog. Od sprejetja predloga Komisije julija 2013 je Evropski parlament pokazal izjemno zanimanje in zavezanost za sodelovanje v zakonodajnem postopku. V svoji resoluciji z dne 12. marca 2014 je Parlament pozval Svet, naj ga obširno vključi v svoje delo, in podal številne politične predloge, ki se nanašajo na nekatere izmed najbolj bistvenih vidikov obravnavane zadeve: strukturo, neodvisnost, postopek odločanja, pristojnosti, preiskovalna orodja, dopustnost dokazov, sodni nadzor, pravno zaščito.

Smernice, ki so bile doslej izražene v Svetu za pravosodje in notranje zadeve, se nagibajo k oblikovanju kolegija, v katerem bo po en evropski tožilec na državo članico, vodil pa ga bo glavni tožilec, medtem ko bodo imeli novo evropsko javno tožilstvo in nacionalne službe pregona vzporedno pristojnost. Odločitve o teh vprašanjih bodo imele pozitiven ali negativen vpliv na učinkovitost dejavnosti evropskega javnega tožilstva, kot tudi na skupno dodano vrednost novega organa Unije.


MNENJE Odbora za pravne zadeve (26.2.2015)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva

(COM(2013)05342013/0255(APP))

Pripravljavec mnenja: Victor Negrescu

PA_Consent_Interim

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:

Sklicevanja

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 3. marca 2014 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva(1),

Priporočila

1.  ponavlja vsebino mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 3. marca 2014 in izraža namero, da dopolni in posodobi mnoge dodatne elemente, tudi zadevajoč najnovejše razprave v Svetu;

2.  poudarja pomen zagotavljanja neodvisnosti Evropskega javnega tožilstva, glavnega evropskega tožilca in njegovih namestnikov, evropskih tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev, zlasti pred neprimernim vplivom strankarskih, nacionalnih, upravnih in pravosodnih organov, vključno z evropskimi inštitucijami; meni, da bi moralo biti mesto evropskega tožilca zaposlitev za poln delovni čas;

3.  ponovno poudarja svojo resno pripravljenost za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva in reformo Eurojusta, kot je to predvidela Komisija v svojem predlogu uredbe o Eurojustu; vendar je prepričan, da bi bilo treba z reformo Eurojusta počakati, dokler Svet ne sprejme splošnega pristopa glede Evropskega javnega tožilstva; zaradi tesnega vzajemnega delovanja Evropskega javnega tožilstva in Eurojusta se strinja s pristopom v svežnju;

4.  meni, da bi moralo biti področje pristojnosti Evropskega javnega tožilstva nedvoumno določeno, da bi se izognili pravni negotovosti v zvezi s tem, katera kazniva dejanja spadajo v njegovo pristojnost; v zvezi s tem poziva Svet, naj pojasni pristojnosti Eurojusta, Europola in OLAF, tako da bodo imeli vsi organi, ki so pristojni za varovanje finančnih interesov EU, jasno določene in razdeljene vloge;

5.  pozdravlja predlog, da mora Evropsko javno tožilstvo institucijam EU predložiti letno poročilo, da se zagotovi preglednost in ocenijo splošne usmeritve njegovih dejavnosti, in poudarja, da to ne bi smel biti način, na katerega bi institucije EU vplivale na prihodnje delovanje Evropskega javnega tožilstva;

6.  poudarja pomembnost javnega, preglednega in neodvisnega izbirnega postopka za imenovanje evropskega javnega tožilca in njegovih namestnikov in predlaga odprt razpis za kandidate z ustreznim strokovnim znanjem, izkušnjami in spretnostmi, ki bi jih Komisija uvrstila na ožji seznam, ocenila pa bi jih neodvisna komisija strokovnjakov; predlaga, da se ožji seznam s predizborom posreduje Parlamentu in Svetu, ki se ju pooblasti za odločanje o dodatnih razgovorih s kandidati, ki so na seznamu; zato poziva k temu, da bi bil Parlament v celoti vključen v postopek izbire evropskega tožilca in njegovih namestnikov, končno odločitev o imenovanju bi sprejel Svet, Parlament pa bi to odločitev potrdil;

7.  priporoča, naj Evropsko javno tožilstvo nameni posebno pozornost imenovanju evropskih tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev, izpolnjevanju meril glede kvalifikacij, strokovnih izkušenj in neodvisnosti ter zagotavljanju uravnotežene geografske zastopanosti;

8.  poudarja, da mora Evropsko javno tožilstvo enako dosledno preučiti in preiskati primere težjih kaznivih dejanj zoper finančne interese EU iz vseh sodelujočih držav članic, ne glede na geografske pomisleke, pretekle primere ali raziskave, ter sprejeti kvalitativen pristop na podlagi nepristranskih meril;

9.  poudarja, da je treba pojasniti, kako bo Evropsko javno tožilstvo uspešno sodelovalo z vsemi državami članicami;

10. priporoča, naj se Evropsko javno tožilstvo posebej posveti čezmejni kriminaliteti zoper finančne interese EU, tako zaradi zapletenosti vprašanja kot zaradi velike nevarnosti in škode, ki ju povzroča; vendar zatrjuje, da bi bilo treba natančno opredeliti področje pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, s čimer se bo omogočila vnaprejšnja opredelitev vrst kaznivih dejanj, ki sodijo na to področje, ter jasno razločevanje pristojnosti Evropskega javnega tožilstva in državnih tožilcev; v zvezi s tem predlaga natančen pregled opredelitev iz člena 13 predloga Komisije o pomožni pristojnosti, v izogib podvajanju pregona kaznivih dejanj ali pravnim vrzelim; nadalje predlaga, da je treba zagotoviti, da bodo preiskovalna orodja in ukrepi, ki bodo na razpolago Evropskemu javnemu tožilstvu, usklajeni, natančno opredeljeni in združljivi z vsemi pravnimi sistemi držav članic, s čimer bi zagotovili izključitev izbiranja najugodnejšega sodišča;

11. opominja, da morajo biti ukrepi in preiskave, ki jih izvajajo vsi tožilci in uslužbenci Evropskega javnega tožilstva, izvajani popolnoma v skladu s pravnimi načeli, s poudarkom na pravicah osumljenih ali obdolženih oseb, kot je spoštovanje domneve nedolžnosti do pravnomočne in dokončne sodne odločbe, pravice do poštenega sojenja, pravice do molka, pravice do zagovornika in pravne pomoči ter načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari; poziva države članice, naj zagotovijo sprejetje harmoniziranih ukrepov glede priznavanja in dopustnosti dokazov, ki jih predloži Evropsko javno tožilstvo; meni zlasti, da bi morali v pogojih za dopustnost dokazov upoštevati vse pravice, zagotovljene z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, kot se tolmači v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, in v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji; meni, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo poskušati pridobiti vse zadevne dokaze, tako obremenilne kot razbremenilne;

12. obžaluje, da je v sedanjem predlogu o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva področje pristojnosti omejeno na goljufije; zato poziva Komisijo, naj po ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva predlaga razširitev njegovega mandata, da bo pristojno tudi za nekatere kategorije težjih čezmejnih kaznivih dejanj, kot sta organizirani kriminal in terorizem;

13. poziva Svet, naj zagotovi podrobne podatke o vplivu, ki ga bo imela predlagana struktura kolegija na proračun EU; meni, da bi morali v vsakem primeru vse odločitve – o izbiri pristojnega sodišča, pregonu, opustitvi ali prerazporeditvi primera in poravnavi – sprejemati na osrednji ravni;

14. ponavlja, da bi morala glede dejavnosti Evropskega javnega tožilstva vedno veljati pravica do pravnega sredstva; zato meni, da bi morale biti vse odločitve, ki jih sprejme Evropsko javno tožilstvo, predmet sodnega nadzora pred pristojnim sodiščem; v zvezi s tem vztraja, da bi bile odločitve, ki jih sprejme evropski javni tožilec pred sojenjem ali neodvisno od njega, kot so recimo odločitev, da se začne preiskava, izbira pristojnega sodišča za pregon ter odločitev, da se zadeva ali poravnava opusti, predmet sodnega nadzora pred sodišči Unije; poudarja, da bi moralo Evropsko javno tožilstvo poskrbeti za vso škodo, storjeno zaradi nezakonitega ali nepravilnega pregona, glede na nacionalno pravo;

15. meni, da bi morala uredba poleg letnega poročila Evropskega javnega tožilstva o dejavnostih na splošno vsebovati tudi klavzulo o pregledu, da bi cilje, določene ob ustanovitvi tožilstva, primerjali z doseženimi rezultati, da bi lahko opredelili vrzeli in luknje, ki jih je treba obravnavati.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.2.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

3

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Andrzej Duda, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Mary Honeyball, Sajjad Karim, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Durand, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Victor Negrescu, Viktor Uspaskich

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Krisztina Morvai

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0234.


PISMO ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR

 

Odbor za proračunski nadzor

Predsednica

IPOL-COM-CONT D(2015)3294

Claude Moraes

predsednik

Odbor za državljanske svoboščine,

pravosodje in notranje zadeve

ASP 13G205

Evropski parlament

Zadeva: Dopolnjeno vmesno poročilo o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)534 – 2013/0255(APP))

Spoštovani g. Moraes!

Pišem vam v zvezi z vašo ponudbo, da bi Odbor za proračunski nadzor (CONT) sodeloval pri dopolnjenem vmesnem poročilu o predlogu za evropsko javno tožilstvo, v zvezi s katerim vaš odbor pripravlja stališče Parlamenta v odziv na zadnje razprave držav članic. Rada bi se vam zahvalila za dobro trajno sodelovanje v tej zadevi.

Kot je bilo poudarjeno v resoluciji EP z dne 12. marca 2014, je ustanovitev evropskega javnega tožilstva nadaljnji korak k vzpostavitvi evropskega območja kazenskega prava ter prispeva h krepitvi orodij, ki se uporabljajo pri varstvu finančnih interesov EU in pri boju proti goljufijam, s čimer se povečuje zaupanje davkoplačevalcev v EU. Ker je evropsko javno tožilstvo v izključni zakonodajni pristojnosti Sveta, odbor CONT poziva Svet, naj obširno vključi Evropski parlament v svoje zakonodajno delo.

Po mnenju odbora CONT je treba zagotoviti, da evropsko javno tožilstvo pri svojem delu v celoti spoštuje in upošteva temeljne pravice, vendar pa mora biti tudi prilagodljivo, enostavno, učinkovito in sposobno dosegati najboljše rezultate. Evropsko javno tožilstvo bi moralo biti popolnoma neodvisno od nacionalnih vlad in institucij EU ter zaščiteno pred političnim pritiskom in/ali vplivom. Poleg tega bi moralo biti področje pristojnosti evropskega javnega tožilstva nedvoumno določeno, da bi se izognili pravni negotovosti v zvezi s tem, katera kazniva dejanja spadajo v njegovo pristojnost. Zato je zelo pomembno, da Svet pojasni pristojnosti Eurojusta in urada OLAF, tako da imajo vsi trije organi, ki so pristojni za varovanje finančnih interesov EU, jasno določene in razdeljene vloge.

Poleg tega zahtevamo, da morajo biti preiskovalna orodja in preiskovalni ukrepi, ki bodo na razpolago evropskemu javnemu tožilstvu, usklajeni, natančno opredeljeni in združljivi s pravnimi sistemi držav članic, v katerih se bodo izvajali. Pravila o dopustnosti dokazov in njihovo presojanje v skladu s členom 30 predloga Komisije morajo biti jasna in se usklajeno izvajati v vseh jurisdikcijah, ki spadajo pod evropsko javno tožilstvo, ter morajo biti v celoti usklajena s procesnimi jamstvi.

Nadalje bi moral po mnenju odbora CONT imeti organizacijski model evropskega javnega tožilstva na osrednji ravni ustrezne veščine, izkušnje in znanje, tako da bi imelo osebje, ki izvaja preiskave, ustrezne veščine in znanje za opravljanje takšnih preiskav v pravnih sistemih zadevnih držav članic.

Ugotavljamo, da v Svetu večina držav članic meni, da bi bil kolegij evropskih tožilcev najprimernejša struktura za zagotavljanje, da je za opravljanje preiskav na voljo ustrezna raven veščin in izkušenj. Vendar sumimo, da bi ta struktura lahko vodila do izgube samostojnosti ali do neučinkovitosti v evropskem javnem tožilstvu, zato z zaskrbljenostjo spremljamo razprave v Svetu o strukturi in pristojnostih novega tožilstva.

Pozdravljamo namero Sveta, da evropskemu javnemu tožilstvu in državam članicami podeli vzporedno pristojnost za preiskovanje kaznivih dejanj proti finančnim interesom EU, kar bo pomagalo zagotoviti, da se preiskave izvajajo na primerni ravni.

Odbor CONT poziva odbor LIBE, naj Svet spodbudi k spoštovanju naslednjih načel:

 odprt in pregleden izbirni postopek za imenovanje evropskih tožilcev, pri čemer bi bil Parlament v celoti vključen v postopek izbire evropskega glavnega tožilca in njegovih namestnikov, da bi tožilstvo postalo resnično evropski organ in da bi zagotovili njegovo neodvisnost od nacionalnih vlad;

 dodelitev zadev tožilcem glede na njihovo strokovno znanje;

 vzpostavitev decentralizirane strukture, kot je predlagala Komisija, ki evropskim delegiranim tožilcem omogoča začetek in vodenje preiskav tako v svoji kot v drugih državah članicah, kar bi omogočilo, da preiskave ostanejo v okviru nacionalnih sistemov pregona, obenem pa bi tožilec obvestil evropsko javno tožilstvo vsakič, ko bi bila začeta nova preiskava; s tem bi preprečili probleme, s katerimi se sedaj sooča OLAF, saj se mora zanašati na organe držav članic, ki morajo nuditi določeno število informacij za to, da organ lahko opravlja svojo funkcijo;

 na koncu je treba izpostaviti še naslednje: da bi zagotovili učinkovitost evropskega javnega tožilstva, morajo biti dokazi, ki jih zbere tožilstvo, dopustni pred sodišči držav članic in v celoti usklajeni s pravom države članice, v kateri je potekala preiskava, ter s svojimi lastnimi pravili, določenimi v uredbi.

Obžalujemo, da predloga o evropskem javnem tožilstvu ne spremlja predlog o ustanovitvi Evropskega kazenskega sodišča kot specializiranega sodišča, pridruženega Splošnemu sodišču, v skladu s členom 257 PDEU, niti predlog o evropskem okviru procesnega prava. Odbor, kateremu predsedujem, poziva Svet, naj preuči te predloge.

Nadalje odbor CONT zahteva, da se uradniki EU z ustreznimi spremembami člena 11(a) Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije in člena 19 Kadrovskih predpisov EU izenačijo z drugimi državljani EU ter se tako omogoči neposredno ukrepanje evropskega javnega tožilstva.

Prav tako odbor CONT zahteva, da se predlog o evropskem javnem tožilstvu v celoti uskladi s trenutnim zakonodajnim predlogom, ki določa skupna minimalna pravila o pravici do začasne brezplačne pravne pomoči za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih (2013/0409(COD)).

Še naprej bomo podrobno spremljali pogajanja Sveta in upamo, da boste lahko pri vašem delu na osnutku vmesnega poročila upoštevali naše zahteve.

Lep pozdrav,

dr. Inge Gräßle


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

13

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Martina Anderson, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Lorenzo Fontana, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Ana Gomes, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Iliana Iotova, Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Barbara Matera, Roberta Metsola, Louis Michel, Claude Moraes, József Nagy, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Harald Vilimsky, Udo Voigt, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Janice Atkinson, Hugues Bayet, Carlos Coelho, Pál Csáky, Dennis de Jong, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Gilles Lebreton, Angelika Mlinar, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Barbara Spinelli, Josep-Maria Terricabras, Axel Voss

Pravno obvestilo