Postopek : 2014/2139(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0070/2015

Predložena besedila :

A8-0070/2015

Razprave :

PV 28/04/2015 - 16
CRE 28/04/2015 - 16

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.21
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0130

POROČILO     
PDF 220kWORD 135k
30.3.2015
PE 541.337v02-00 A8-0070/2015

o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2013: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor

(2014/2139(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Ryszard Czarnecki

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2013: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor

(2014/2139(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2013,

–       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–       ob upoštevanju letnih poročil(1) Računskega sodišča o zaključnem računu posameznih decentraliziranih agencij za proračunsko leto 2013,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(2),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3), zlasti člena 208,

–       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(4),

–       ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(5), zlasti člena 110,

–       ob upoštevanju člena 94 in priloge V Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0070/2015),

A.     ker ta resolucija za vsak organ iz člena 208 Uredbe (ES, Euratom) št. 966/2012 vsebuje horizontalne pripombe, ki spremljajo sklepe o razrešnici v skladu s členom 110 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 in členom 3 priloge V Poslovnika Evropskega parlamenta;

B.     ker se je število agencij v zadnjem desetletju občutno povečalo, s treh leta 2000 na 32 leta 2013,

1.      znova opozarja na pomen dela, ki ga opravljajo agencije, in njegovih neposrednih posledic za vsakodnevno življenje državljanov Unije, na samostojnost agencij, zlasti regulativnih in tistih, katerih naloga je neodvisno zbiranje informacij; spominja, da so bile agencije ustanovljene predvsem zato, da bodo izvajale neodvisne tehnične in znanstvene ocene; poudarja, da je naloga izvajalskih agencij pomagati Komisiji pri upravljanju programov Unije v imenu Unije; poziva Komisijo in mrežo agencij Unije (v nadaljevanju: mreža), naj izboljšata svojo komunikacijsko politiko, da bodo lahko agencije uspešno komunicirale z državljani ter jih obveščale o svoji storilnosti in dosežkih;

2.      priznava vlogo, ki jo imajo agencije pri podpiranju politik Unije; poziva k širši uporabi njihovega strokovnega znanja in zmogljivosti v ustreznih fazah političnega procesa evropskega semestra; poudarja, da agencije prispevajo k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

3.      priznava, da je bilo na področju svobode, varnosti in pravice ustanovljenih veliko agencij, vendar opozarja na pomen nalog, ki jih opravljajo agencije, in na njihov neposredni vpliv na vsakodnevno življenje državljanov; poudarja, da so bile vse nove agencije ustanovljene zaradi realnih potreb; ugotavlja, da so nekatere agencije s področja svobode, varnosti in pravice operativne in da je izvrševanje njihovega proračuna odvisno tudi od zunanjih dejavnikov;

4.      meni, da razprava o osnutkih delovnih programov in večletnih strategijah agencij v pristojnih odborih prispeva k temu, da ti programi in strategije ustrezajo dejanskim političnim prednostnim nalogam;

5.      iz povzetka rezultatov letnih revizij evropskih agencij in drugih organov za leto 2013, ki ga je pripravilo Računsko sodišče (v nadaljevanju: povzetek Računskega sodišča), ugotavlja, da je proračun agencij v letu 2013 znašal približno 2 milijardi EUR, kar je 25 % več kot v letu 2012 in predstavlja približno 1,4 % splošnega proračuna Unije; ugotavlja, da je to povečanje v glavnem posledica ustanavljanja novih agencij in uvajanja novih nalog za nekatere agencije; na podlagi povzetka Računskega sodišča ugotavlja, da agencije zaposlujejo približno 6500 rednih in začasnih uslužbencev, kar je 14 % vseh uradnikov Unije, ki jih dopušča splošni proračun Unije; ugotavlja še, da za agencije dela tudi približno 2900 pogodbenih in napotenih delavcev;

6.      opominja, da agencije za ugled Unije pomenijo veliko tveganje, saj močno vplivajo na oblikovanje politik in odločanje ter izvajanje programov na področjih, ki so bistvena za evropske državljane;

7.      ugotavlja, da načelo stroškovne učinkovitosti velja tudi za agencije ter da bi morale dokazati, da poslujejo učinkovito, in poskrbeti, da bodo državljani dobro obveščeni o rezultatih njihovih dejavnosti; poziva mrežo, naj organ za podelitev razrešnice izčrpno obvešča o uporabi in dodani vrednosti skupnih načel in priročnikov o sistemih in okvirih za merjenje uspešnosti, večletnih in letnih programskih dokumentih, ključnih kazalnikih uspešnosti ter orodjih za poročanje in ocenjevanje;

Skupni pristop in časovni načrt Komisije

8.      spominja, da so Parlament, Svet in Komisija julija 2012 sprejeli skupni pristop za decentralizirane agencije (v nadaljevanju: skupni pristop), politični dogovor v zvezi s prihodnjim upravljanjem in reformo agencij; je seznanjen, da je Komisija odgovorna za spremljanje tega sporazuma in nadaljnje ukrepanje;

9.      pozdravlja časovni načrt Komisije za ukrepanje na osnovi skupnega pristopa za decentralizirane agencije EU (v nadaljevanju: časovni načrt), predstavljen decembra 2012, in poziva vse udeležene strani, naj še naprej uresničujejo v njem izražene zamisli; ugotavlja, da je Komisija v časovni načrt vključila podroben načrt nadaljnjega ukrepanja na osnovi skupnega pristopa in navedla 90 vprašanj, v zvezi s katerimi bi morali ukrepati vsi udeleženi akterji;

10.    je seznanjen s poročilom Komisije o napredku pri uresničevanju skupnega pristopa, njenim programom za leto 2013 in prihodnost ter njenimi prizadevanji v sodelovanju z decentraliziranimi agencijami, ki so omogočila doseženi napredek; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so bili v revidirani finančni uredbi(6) pojasnjeni načini dela in vloga služb za notranjo kontrolo in notranjo revizijo v agencijah, odobrava pa tudi smernice za strategijo agencij za preprečevanje goljufij, ki jih je pripravil Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF);

11.    je seznanjen z informacijami mreže, da so agencije precej napredovale pri izvajanju ukrepov, predvidenih v skupnem pristopu; prav tako ugotavlja, da je v skladu z anketo, ki jo je mreža izvedla med agencijami, za katere časovni načrt velja, delež dokončanih ukrepov iz časovnega načrta, ki so bili naloga agencij, znašal 96 %;

12.    je seznanjen, da so službe Komisije oblikovale standardne določbe, ki vključujejo ustrezne pravne določbe v skladu z načeli, dogovorjenimi v skupnem pristopu, pa tudi druge določbe, ki so običajno del ustanovitvenih aktov agencij; ugotavlja, da se te standardne določbe uporabljajo kot referenca pri ustanavljanju novih agencij ali reviziji obstoječih ustanovitvenih aktov;

13.    ugotavlja, da je Komisija na osnovi prispevka agencij sestavila smernice s standardnimi določbami za sporazume o sedežu med decentraliziranimi agencijami in gostiteljskimi državami članicami; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da deset agencij še vedno ni sklenilo sporazuma o sedežu; poziva agencije, naj prednostno in uspešno sklepajo sporazume o sedežih, da bi zmanjšale stroške in povečale učinkovitost; boji se, da bi neobstoj sporazumov o sedežu lahko imel resne posledice za zaposlene v agencijah, in poziva države članice, naj sporazume sklenejo pred začetkom naslednjega postopka podelitve razrešnice;

14.    meni, da je treba temeljito oceniti možnost združitve agencij, ki opravljajo podobne naloge, ne samo zato, da bi preprečili tratenje virov, temveč da bi ustvarili kritično maso, ki omogoča dejansko učinkovitost agencij;

15.    potrjuje, da je Komisija izboljšala storitve za agencije, tako v obliki splošnih kot posebnih priporočil, in sicer na osnovi informacij in predlogov mreže; ugotavlja, da so v časih, ko so finančni in kadrovski viri omejeni, te izboljšave omogočile, da se skrbno preučijo možni strukturni ukrepi za racionalizacijo delovanja agencij; poudarja, da so ti ukrepi že prinesli rezultate, na primer souporabo storitev med agencijami, in slednje spodbuja, naj ta prizadevanja nadaljujejo;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

16.    ponavlja, da je načelo enoletnosti poleg enotnosti in ravnotežja eno od treh temeljnih računovodskih načel, ki so nujna za učinkovito izvrševanje proračuna Unije; ugotavlja, da decentralizirane agencije tega načela včasih ne spoštujejo v celoti; poziva agencije, naj omejijo napake v zvezi s tem;

17.    na osnovi povzetka Računskega sodišča ugotavlja, da je visoka stopnja prenosov proračunskih sredstev, za katera so bile obveznosti že prevzete, v naslednje leto še vedno najpogostejša težava pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju, s katero se je otepalo kar 24 agencij; priznava, da je visoka stopnja prenosov v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti;

18.    je seznanjen, da je Računsko sodišče v sedmih primerih vseeno zasledilo, da je bil velik del sredstev, prenesenih v naslednje leto, storniran; ugotavlja, da je to dokaz, da so bila odobrena sredstva prenesena v naslednje leto zaradi previsoko ocenjenih potreb ali da niso bila upravičena iz kakega drugega razloga; poziva mrežo, naj naredi vse, kar je v njeni moči, da bi preprečila nadaljnje prenose, pri tem pa se osredotoči zlasti na agencije, ki so sredstva, prenesena iz prejšnjega leta, stornirale;

19.    je seznanjen, da je Komisija 30. septembra 2013 sprejela novo okvirno finančno uredbo, da bi poenostavila pravila, ki se uporabljajo za agencije;

20.    ugotavlja, da Komisija sodeluje z agencijami pri pripravi smernic za programski dokument, ki vsebuje letni in večletni sestavni del, pa tudi pri pripravi predloge za konsolidirana letna poročila o dejavnostih, prilagojena zahtevam nove okvirne finančne uredbe, da bi zagotovila večjo skladnost in primerljivost dokumentacije, ki jo sestavijo agencije;

21.    ugotavlja, da okvirna finančna uredba določa, da je treba konsolidirano letno poročilo o dejavnostih do 1. julija poslati Komisiji, Računskemu sodišču in organu za podelitev razrešnice, ki združi informacije iz tega poročila, poročil o notranji in zunanji reviziji ter finančnih poročil, kot je zahtevala prejšnja okvirna finančna uredba; ugotavlja, da se poročila o razrešnici še vedno pripravljajo ločeno zaradi njihove posebne narave in naslovnikov začasnih računovodskih izkazov;

22.    obžaluje, da je moralo Računsko sodišče za Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) ter agencijo Frontex izdati mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi; je zaskrbljen zaradi velikega števila pripomb (97) Računskega sodišča, ki se nanašajo na 35 agencij; poziva mrežo, naj poskrbi, da bodo agencije na osnovi ugotovitev Računskega sodišča sprejele vse potrebne ukrepe;

Sodelovanje med agencijami – skupne storitve in sinergije

23.    izraža dvome o lokaciji agencij, saj so številne oddaljene od drugih evropskih institucij; meni, da geografska razdalja ni potrebna za ohranjanje neodvisnosti agencij, prav tako ne preprečuje neželenih vplivov Komisije in držav članic, v vseh primerih pa povzroča dodatne potne stroške in otežuje izkoriščanje sinergij, kot bi bila na primer centralizirana uprava in finančne službe za več agencij;

24.    ugotavlja, da so vse agencije pregledale svoje notranje upravne postopke v skladu s prejšnjimi priporočili organa za podelitev razrešnice; ugotavlja tudi, da je več agencij že izvedlo oceno rednih postopkov v skladu s standardom ISO (ISO 9001), njihovi oddelki za kakovost in notranjo revizijo pa so izvedli revizije; je seznanjen, da so nekatere agencije že najele svetovalce, da bi ocenili njihove notranje upravne postopke;

25.    pozdravlja dejstvo, da okvirna finančna uredba omogoča skupno rabo ali selitev storitve, če je mogoče s tem zmanjšati stroške; spominja, da agencije že iščejo sinergije, da izmenjujejo najboljšo prakso in souporabljajo službe, da bi poslovale čim bolj učinkovito in čim bolje izkoristile svoje vire; ugotavlja, da je sodelovanje med agencijami že tesnejše in da se bo v prihodnjih letih še poglabljalo, kar jim bo omogočilo, da bodo še naprej uresničevale svoje cilje; je seznanjen, da jih je 82 % že podpisalo memorandum o soglasju z drugimi agencijami; poziva jih, naj še krepijo že uveljavljeno sodelovanje in skupne storitve; poziva agencije, naj proaktivno iščejo načine za tesnejše medsebojno sodelovanje, da bi povečale uspešnost in učinkovitost svojega dela;

26.    je seznanjen s trditvijo agencij, da je bilo ustvarjeno orodje za spletno komunikacijo, ki služi kot platforma za izmenjavo informacij, znanja in primerov najboljše prakse med agencijami, vsebuje podatkovno zbirko skupnih storitev na različnih področjih in navaja nove pobude; je seznanjen, da je sodelovanje med agencijami na njihovih specializiranih področjih vse tesnejše in da naj bi jih v bližnji prihodnosti 65 % uresničilo nove pobude in podpisalo memorandume o soglasju z drugimi agencijami;

Smotrnost

27.    pozdravlja dejstvo, da je bil dosežen dogovor o skupnih načelih za uspešno in učinkovito v rezultate usmerjeno upravljanje, pa tudi o skupnih smernicah za sisteme merjenja uspešnosti, večletne in letne programske dokumente ter orodja za poročanje in ocenjevanje; poudarja, da je pomembno, da mreža postane članica nove medinstitucionalne delovne skupine za uspešnost, da se bo zavzemala za enotno razlago koncepta dobre in izboljšane uspešnosti;poziva Računsko sodišče, naj oceno uspešnosti in rezultatov agencij pripravi še pravočasno za pregled večletnega finančnega okvira v letu 2016;

28.    meni, da je vse večja osredotočenost poročil na uspešnost in dosežene rezultate pozitivna; poziva k nadaljnjim izboljšavam sistema poročanja, da bi povečali demokratično odgovornost agencij;

Upravljanje človeških virov

29.    je seznanjen, da je Komisija julija 2013 sprejela sporočilo(7) o uvedbi načrtovanja človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020, da bi bili viri usklajeni z omejitvami, ki jih v zvezi s tem postavlja večletni finančni okvir 2014–2020;

30.    je seznanjen z navedbo mreže, da je večina agencij v svojih večletnih načrtih kadrovske politike predvidela zahtevano zmanjšanje števila zaposlenih za 5 %, in jo poziva, naj poskrbi, da bodo tudi agencije, ki tega še niso storile, brez nadaljnjega odlašanja sprejele potrebne ukrepe za kadrovske reze; pozdravlja dejstvo, da je Komisija ustvarila dodatno rezervo za prerazporeditev, kamor je uvrstila 5 % vseh delovnih mest, in mrežo poziva, naj v zvezi s tem polno sodeluje s Komisijo;

31.    na splošno meni, da je treba uvesti izboljšave pri postopkih zaposlovanja, med drugim glede njihove preglednosti;

32.    ugotavlja, da se je mreža dogovorila o ustanovitvi medagencijske skupine preiskovalcev, ki bodo izvajali disciplinske preiskave; je seznanjen, da bodo kandidati, ki jih bodo predlagale agencije, sodelovali v posebnem usposabljanju v ta namen, ki ga bo izvajal preiskovalni in disciplinski urad Komisije;

33.    poziva agencije, naj poskrbijo za boljše ravnovesje pri geografski zastopanosti zaposlenih; poziva agencije, naj objavijo svoj dejanski ekvivalent polnega delovnega časa, ne samo za začasne in pogodbene delavce, temveč tudi za zunanje izvajalce;

Sodelovanje mreže s Parlamentom

34.    je zadovoljen s sodelovanjem mreže s pristojnim parlamentarnim odborom in ugotavlja, da so bili direktorji agencij, s katerimi je odbor v okviru postopka podelitve razrešnice navezal stike, na voljo in pripravljeni sodelovati; poziva mrežo in posamezne agencije, naj pogosteje komunicirajo in tesneje sodelujejo s Parlamentom, ne samo med postopkom razrešnice;

Navzkrižja interesov in preglednost

35.    ugotavlja, da je Komisija v skladu s časovnim načrtom decembra 2013 objavila smernice za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov v decentraliziranih agencijah EU (v nadaljevanju: smernice); je seznanjen, da te smernice vsebujejo določbe o objavi izjav o interesih članov upravnega odbora, izvršnih direktorjev, strokovnjakov v znanstvenih odborih in drugih podobnih organih ter zaposlenih; ugotavlja še, da so smernice jasen zgled za pravilnike, ki jih sprejemajo agencije; je seznanjen, da je več agencij izdalo ali posodobilo pravilnike o preprečevanju in obvladovanju navzkrižij interesov, da bi se uskladile s smernicami;

36.    ugotavlja, da smernice za agencije niso pravno zavezujoče, in poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče z njimi skleniti bolj zavezujoče sporazume, da bi prispevali k preglednosti in preprečili navzkrižje interesov;

37.    je seznanjen s trditvijo agencij, da je zaupanje državljanov Unije v evropske institucije, agencije in organe zanje izjemno pomembno; ugotavlja, da so uvedle številne konkretne ukrepe in orodja, da bi ustrezno obravnavale tveganje dejanskih in domnevnih navzkrižij interesov; ugotavlja, da je 88 % agencij že sprejelo ustrezne pravilnike za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov, v preostalih 12 % pa postopek še poteka; ugotavlja, da pravilniki 81 % agencij veljajo tudi za napotene nacionalne strokovnjake ter zunanje sodelavce in začasne uslužbence;

38.    vseeno ugotavlja, da imajo številne agencije še vedno težave pri izvajanju svoje politike neodvisnosti, zlasti kar zadeva imenovanje članov strokovnih skupin ter znanstvenih komisij in odborov; agencijam priporoča, da to vprašanje rešujejo skupaj s Komisijo, pri tem pa upoštevajo tudi priporočila evropske varuhinje človekovih pravic iz preiskave na lastno pobudo (OI/6/2014/NF), ki se je začela 12. maja 2014, predstavljena v pismu Komisiji v zvezi s sestavo njenih strokovnih skupin;

39.     je seznanjen, da je 61 % agencij na svojih spletnih mestih že objavilo življenjepise in izjave o interesih članov upravnega odbora, vodstvenih kadrov ter zunanjih in internih strokovnjakov; ugotavlja, da so preostale agencije potrdile, da bodo te informacije objavile po sprejetju popravljenih pravilnikov, in pričakuje, da bodo da bodo obe nalogi opravile brez nepotrebnega odlašanja;

40.    ugotavlja, da napoteni nacionalni strokovnjaki ter zunanji in interni uslužbenci v smernicah niso izrecno omenjeni in da so zlasti v zvezi s tako imenovanimi neodvisnimi strokovnjaki – na primer akademiki, ki izvajajo tudi raziskave za posamezna podjetja ali celotno poslovno skupnost – mogoče različne razlage; poziva mrežo, naj poskrbi za usklajen pristop v zvezi s tem, da bo tako preprečila tudi posredno navzkrižje interesov;

41.    je seznanjen, da je urad OLAF za agencije pripravil smernice proti goljufijam in da je pri tem upošteval prispevke agencij; ugotavlja, da je OLAF agencijam ponudil podporo, da bi jim olajšal izvajanje teh smernic;

42.    poziva Računsko sodišče, naj spremlja ukrepe na osnovi svojega posebnega poročila št. 15/2012 o obvladovanju navzkrižja interesov v agencijah EU;

43.    spodbuja Komisijo, naj redno ocenjuje preglednost in integriteto agencij ter objavlja rezultate teh ocen;

Prepoznavnost

44.    obžaluje nezadostno preglednost in demokratično odgovornost agencij, saj jih državljani v splošnem ne poznajo dovolj dobro in so izpostavljene zunanjim vplivom specializiranih lobistov, zlasti tistih, ki zastopajo velika podjetja;

45.    ugotavlja, da so v letu 2014 skoraj vse agencije na svojih spletnih mestih objavile izjavo, da so agencije Unije; poziva preostale agencije, naj to izjavo nemudoma objavijo, in poskrbijo, da bo povezava med njimi in njihovim delom ter Unijo jasna;

46.    pozdravlja pobudo nekaterih agencij, da začnejo javne posvete o nekaterih svojih politikah; poziva jih, naj to prakso nadaljujejo;

47.    v zvezi z družbeno odgovornostjo ugotavlja, da vse pogodbe o zunanjih storitvah, ki jih podpišejo agencije, izvajalce zavezujejo k spoštovanju lokalne delovne in davčne zakonodaje; potrjuje, da so agencije uvedle še druge ukrepe za spodbujanje družbene odgovornosti, ali zaradi socialnega profila svojih nalog ali pa v povezavi z lokalnimi skupnostmi, kjer imajo sedež;

48.    želi opozoriti zlasti na naslednje ukrepe:

-  Evropska agencija za zdravila je večino svojih dosežkov objavila na svojem spletnem mestu, da bi izboljšala informacije za javnost in obveščenost državljanov,

-  Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja dejavno podpira občino Solun pri iskanju možnosti za popisovanje veščin in njihovo usklajevanje s potrebami na trgu dela na lokalni in regionalni ravni, pa tudi z darovanjem odpisane opreme IT lokalnim šolam in dobrodelnim organizacijam v skladu s preglednim postopkom prošenj za dodelitev,

-  inovativni program dejavnosti v družbenih medijih, ki ga je Evropska fundacija za usposabljanje izvajala v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti 2010, je prejel mednarodne nagrade in ta participativni pristop je bil nadalje uporabljen v drugih dejavnostih fundacije;

49.    ugotavlja, da samo ena agencija, Prevajalski center za organe Evropske unije (CdT), objavlja letno poročilo o dejavnostih v vseh uradnih jezikih Unije, tri agencije pa povzetke teh poročil prevajajo v 23 uradnih jezikov, z izjemo irščine;

50.    je seznanjen, da je mreža pod vodstvom CdT izvedla anketo o pristopih agencij do večjezičnosti; ugotavlja, da je ta anketa pokazala, da se ti pristopi močno razlikujejo in da ima vsaka agencija drugačno ciljno občinstvo, da so zahteve deležnikov različne, prav tako pa tudi proračuni in obseg dejavnosti agencij, zato ne more biti ene same jezikovne politike, ki bi ustrezala vsem;

51.    se vseeno zaveda, da si vse agencije prizadevajo za večjezičnost v spletu in skušajo na svojih spletnih mestih ponuditi vsaj kak razdelek ali dokument z osnovnimi informacijami o agenciji v vseh uradnih jezikih Unije; poudarja, da večjezični pristop sicer zahteva precejšnja finančna sredstva, vendar morajo agencije nemudoma ukrepati na tem področju;

52.    je seznanjen, da so rezultati dela agencij javni, saj te na svojih spletnih mestih objavljajo letna poročila o dejavnostih; ugotavlja še, da ta poročila vsebujejo preproste opise, kako so bila sredstva Unije porabljena v proračunih agencij; ugotavlja, da večina agencij pripravlja poročila o učinkih svojih posebnih nalog za državljane Unije, s pojasnili, zakaj je njihovo delo pomembno;

53.    ugotavlja, da so številne agencije izboljšale svoja spletna mesta in se potrudile za večjo prepoznavnost, in pozdravlja proaktivni pristop v zvezi s tem; poziva jih še, naj svojo prepoznavnost povečajo tudi z drugimi orodji, kot so družbena omrežja, dnevi odprtih vrat, udeležba na sejmih in podobno, da bodo evropski državljani dovolj dobro in na pregleden način obveščeni o njihovem delu;

Notranje kontrole

54.    ugotavlja, da je deset agencij prejelo skupaj 17 pripomb o notranjih kontrolah, kar je napredek v primerjavi z letom 2012, ko je 22 agencij prejelo 34 pripomb o istem vprašanju; ugotavlja, da so se v štirih primerih te pripombe nanašale na upoštevanje standardov notranjih kontrol, ki ob koncu leta še niso bili sprejeti ali pa so bili sprejeti, vendar le delno uresničeni, oziroma so se zanje še izvajali popravljalni ukrepi; ugotavlja, da se je število pripomb o upravljanju osnovnih sredstev in nepovratnih sredstev v primerjavi z letom 2012 zmanjšalo;

55.    je seznanjen, da okvirna finančna uredba podrobneje pojasnjuje vlogo službe Komisije za notranjo revizijo in oddelkov agencij za notranjo revizijo, saj določa izhodišča za tesnejše usklajevanje dela, izmenjavo informacij in splošne sinergije med njimi; ugotavlja, da ta uredba agencijam omogoča, da imajo skupne oddelke za notranjo revizijo, in jih celo poziva, naj jih uvedejo, če je le mogoče;

56.    na splošno poziva Računsko sodišče, naj se dodatno osredotoči na revizijo dobrega finančnega poslovodenja agencij, in sicer gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti, s katerimi so agencije uporabljale sredstva za izvajanje svojih nalog.

Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev

57.    znova opozarja, da bi morali organi Unije, za katere se finančna pravila iz okvirne finančne uredbe ne uporabljajo, zaradi skladnosti sprejeti podobna pravila, kjer je to primerno(8); poudarja, da je treba vprašanje presežkov rešiti čim prej in razmisliti o možnosti, da se ta denar vrne v proračun Unije; prosi medinstitucionalno delovno skupino za uspešnost, naj obravnava to zadevo;

Druge pripombe

58.    pozdravlja prizadevanje agencij za stroškovno učinkovitost in ekološkost delovnega okolja; spodbuja jih, naj še naprej iščejo stroškovno učinkovite in ekološke rešitve pri delu in upravljanju stavb ter pogosteje uporabljajo digitalne možnosti, kot so videokonference, da bi zmanjšale potne in druge stroške;

0

0         0

59.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje agencijam, ki so vključene v ta postopek podelitve razrešnice, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

30.1.2015

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2013: uspešnost, finančno upravljanje in nadzor agencij Evropske unije

(2014/2139(DEC))

Pripravljavka mnenja: Marian Harkin

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      priznava vlogo, ki jo imajo agencije pri podpiranju politik Unije; poziva k širši uporabi njihovega strokovnega znanja in zmogljivosti v ustreznih fazah političnega procesa evropskega semestra; poudarja, da agencije prispevajo k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

2.      meni, da razprava o osnutkih delovnih programov in večletnih strategijah agencij v pristojnih odborih prispeva k temu, da ti programi in strategije ustrezajo dejanskim političnim prednostnim nalogam;

3.      je seznanjen z izjavo o decentraliziranih agencijah EU(9) in povezanim časovnim načrtom(10) iz poročila Komisije o napredku pri izvajanju skupnega pristopa(11); pozdravlja napredek na številnih področjih, med drugim pri skupnem priročniku o dobri praksi, smernicah s standardnimi določbami za sporazume o sedežu decentraliziranih agencij EU, smernicah za pripravo proračuna na osnovi uspešnosti in decentralizirane agencije, smernicah za preprečevanje in obvladovanje navzkrižja interesov, pripravi prilagojenih kazalnikov uspešnosti za ocenjevanje rezultatov, ki jih dosežejo direktorji agencij, ter pri strukturni reformi predlagane spojitve Cepola in Europola;

4.      ugotavlja, da bi Komisija morala tudi v prihodnje ocenjevati možnosti za združitev obstoječih agencij na osnovi skrbnih ocen učinka, zlasti na področju upravnega in finančnega poslovodenja; pozdravlja zmanjšanje stroškov, ki bi ga lahko s tem dosegli, in Komisijo poziva, naj bo še posebej pozorna na to, da racionalizacija ne bo ogrozila dragocenega prispevka agencij k političnim odločitvam, zlasti tistim v zvezi z izzivi strategije Evropa 2020. meni, da bi morala obstoječa dobra praksa sinergij med agencijami čim bolj podpreti namen medsebojnega dopolnjevanja;

5.      pozdravlja napredek pri izvajanju časovnega načrta, ki naj bi poenostavil delovanje agencij v bolje usklajenem in učinkovitem okviru, da bi povečali njihovo uspešnost, stroškovno učinkovitost in odgovornost. v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so bili v revidirani finančni uredbi pojasnjeni načini dela in vloga služb za notranjo kontrolo in notranjo revizijo v agencijah, odobrava pa tudi smernice za strategijo agencij za preprečevanje goljufij, ki jih je pripravil Evropski urad za boj proti goljufijam.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

29.1.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

9

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Jane Collins, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Tania González Peñas, Richard Howitt, Paloma López Bermejo, António Marinho e Pinto, Edouard Martin, Helga Stevens, Monika Vana

6.2.2015

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2013: uspešnost, finančno upravljanje in nadzor

(2014/2139(DEC))

Pripravljavka mnenja: Sylvie Guillaume

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Organi in uradi Unije v območju svobode, varnosti in pravice

1.      priznava, da je bilo na področju svobode, varnosti in pravice ustanovljenih veliko agencij, vendar opozarja na pomen nalog, ki jih opravljajo agencije, in na njihov neposredni vpliv na vsakodnevno življenje državljanov; poudarja, da so bile vse nove agencije ustanovljene zaradi realnih potreb; je prepričan, da imajo vse agencije na tem področju delovanja različno in potrebno vlogo, ki prinaša dodano evropsko vrednost;

2.      spodbuja vse agencije, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, za odgovorno izvrševanje proračuna in zlasti zahteva izboljšave v zvezi s proračunskim načrtovanjem, pri katerem ne bi smeli precenjevati potreb in bi morali spoštovati načelo enoletnosti; poziva agencije, naj zagotovijo najvišjo raven preglednosti; izraža pohvalo agencijam, ki so si že začele prizadevati za racionalizacijo svojega poslovanja in čim boljšo uporabo svojega proračuna;

3.      obžaluje, da nekaterim državam članicam ni uspelo skleniti sporazumov o sedežu; boji se, da bi to lahko imelo resne posledice za osebje teh agencij in poziva države članice, naj sporazume sklenejo pred začetkom naslednjega postopka podelitve razrešnice;

4.      pri sistemu priprave poročil ocenjuje pozitivno razvoj v smeri poudarka na uspešnosti in doseženih rezultatih; zahteva dodatno izboljšanje tega sistema, da bi povečali demokratično odgovornost agencij;

5.      na splošno meni, da je treba uvesti izboljšave pri postopkih zaposlovanja, med drugim glede njihove preglednosti;

6.      želi, da bi bila vsaj letna poročila o dejavnostih agencij objavljena ne samo v angleščini, ampak tudi v vseh uradnih jezikih Evropske unije, na začetku vsaj v nemščini in francoščini;

7.      ugotavlja, da so nekatere agencije s področja svobode, varnosti in pravice operativne in da je izvrševanje njihovega proračuna odvisno tudi od zunanjih dejavnikov;

8.      na splošno poziva Računsko sodišče, naj se še naprej osredotoča na preverjanje dobrega finančnega poslovodenja agencij, in sicer gospodarnost, uspešnost in učinkovitost, s katerimi so agencije porabile sredstva za izvajanje svojih pristojnosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.2.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

7

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Heinz K. Becker, Bodil Ceballos, Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Lorenzo Fontana, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Vicky Maeijer, Claude Moraes, József Nagy, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Andrea Bocskor, Pál Csáky, Daniel Dalton, Dennis de Jong, Petra Kammerevert, Ska Keller, Andrejs Mamikins, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Jaromír Štětina, Kazimierz Michał Ujazdowski, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eugen Freund, Elisabetta Gardini, Charles Tannock

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Bernd Kölmel, Bogusław Liberadzki, Verónica Lope Fontagné, Monica Macovei, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Michael Theurer, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Caterina Chinnici, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Benedek Jávor, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Julia Pitera, Miroslav Poche

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Laura Ferrara

(1)

UL C 442, 10.12.2014.

(2)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(3)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(4)

UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(5)

UL L 328, 7.12.2013, str. 42.

(6)

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013.

(7)

COM(2013)0519 z dne 12. februarja 2014.

(8)

Trenutno Urad Skupnosti za sorte rastlin (CPVO) v Angersu in Urad za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM) v Alicanteju.

(9)

http://europa.eu/agencies/documents/joint_statement_and_common_approach_2012_en.pdf

(10)

http://europa.eu/agencies/documents/2012-12-18_roadmap_on_the_follow_up_to_the_common_approach_on_eu_decentralised_agencies_en.pdf

(11)

http://europa.eu/agencies/documents/2013-12-10_progress_report_on_the_implementation_of_the_common_approach_en.pdf

Pravno obvestilo