Postopek : 2014/2075(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0101/2015

Predložena besedila :

A8-0101/2015

Razprave :

PV 28/04/2015 - 16
CRE 28/04/2015 - 16

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0118

POROČILO     
PDF 794kWORD 777k
30.3.2015
PE 539.748v04-00 A8-0101/2015

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalka: Ingeborg Gräßle

1.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 2.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 3.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 4.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 5.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 6.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 7.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 8.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 9.  PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

1.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija

(2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8‑0140/2014)(2),

–       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2014 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2013“ (COM(2014)0342),

–       ob upoštevanju letnega poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2014)0383) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0200, SWD(2014)0201),

–       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–       ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05303/2015 – (C8‑0053/2015),

–       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–       ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.      podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013;

2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne … o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2013(7);

3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 66, 8.3.2013.

(2)

UL C 403, 13.11.2014, str. 1.

(3)

UL C 398, 12.11.2014, str. 1.

(4)

UL C 403, 13.11.2014, str. 128.

(5)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0000.


2.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2013

(2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8‑0140/2014)(2),

–       ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2013(3),

–       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(4),

–       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti člena 14(3),

–       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2009/336/ES z dne 20. aprila 2009 o ustanovitvi "Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo" za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področjih izobraževanja, avdiovizualnih medijev in kulture z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003(10),

–       ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter razveljavitvi Sklepa 2009/336/ES(11),

–       ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 66, 8.3.2013.

(2)

UL C 403, 13.11.2014, str. 1.

(3)

UL L 408, 15.11.2014, str. 39.

(4)

UL L 442, 10.12.2014, str. 67.

(5)

UL C 403, 13.11.2014, str. 128.

(6)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(7)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(8)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(9)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(10)

UL L 101, 21.4.2009, str. 26.

(11)

UL L 343, 19.12.2013, str. 46.


3.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) za proračunsko leto 2013

(2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8‑0140/2014)(2),

–       ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) za proračunsko leto 2013(3),

–       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(4),

–       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti člena 14(3),

–       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/20/ES z dne 23. decembra 2003 o ustanovitvi izvajalske agencije "Izvajalska agencija za inteligentno energijo" za upravljanje aktivnosti Skupnosti na področju energije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003(10),

–       ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/771/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi Sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES(11),

–       ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost), Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 66, 8.3.2013.

(2)

UL C 403, 13.11.2014, str. 1.

(3)

UL C 408, 15.11.2014, str. 6.

(4)

UL C 442, 10.12.2014, str. 74.

(5)

UL C 403, 13.11.2014, str. 128.

(6)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(7)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(8)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(9)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(10)

UL L 5, 9.1.2004, str. 85.

(11)

UL L 341, 18.12.2013, str. 73.


4.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike) za proračunsko leto 2013

(2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8‑0140/2014)(2),

–       ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike) za proračunsko leto 2013(3),

–       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike) za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(4),

–       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti člena 14(3),

–       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2004/858/ES z dne 15. decembra 2004 o ustanovitvi izvajalske agencije, poimenovane "Izvajalska agencija za program javnega zdravja", za upravljanje dejavnosti Skupnosti na področju javnega zdravja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003(10),

–       ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano ter razveljavitvi Sklepa 2004/858/ES(11),

–       ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije 2014/927/EU z dne 17. decembra 2014 o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/770/EU, s katero se je Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in živila preimenovala v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in živila(12),

–       ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za zdravje in potrošnike), Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 66, 8.3.2013.

(2)

UL C 403, 13.11.2014, str. 1.

(3)

UL C 408, 15.11.2014, str. 5.

(4)

UL C 442, 10.12.2014, str. 83.

(5)

UL C 403, 13.11.2014, str. 128.

(6)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(7)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(8)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(9)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(10)

UL L 369, 16.12.2004, str. 73.

(11)

UL L 341, 18.12.2013, str. 69.

(12)

UL L 363, 18.12.2014, str. 183.


5.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2013

(2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8‑0140/2014)(2),

–       ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2013,

–       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(3),

–       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(7), zlasti člena 14(3),

–       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2008/37/ES z dne 14. decembra 2007 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za upravljanje posebnega programa Skupnosti „Zamisli“ na področju pionirskih raziskav pri uporabi Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003(9),

–       ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/779/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta ter razveljavitvi Sklepa 2008/37/ES(10),

–       ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 66, 8.3.2013.

(2)

UL C 403, 13.11.2014, str. 1.

(3)

UL C 442, 10.12.2014, str. 240.

(4)

UL C 403, 13.11.2014, str. 128.

(5)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(8)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(9)

UL L 9, 12.1.2008, str. 15.

(10)

UL L 346, 20.12.2013, str. 58.


6.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2013

(2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8‑0140/2014)(2),

–       ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2013(3),

–       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(4),

–       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti člena 14(3),

–       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2008/46/ES z dne 14. decembra 2007 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave za upravljanje nekaterih delov posebnih programov Skupnosti "Ljudje", "Zmogljivosti" in "Sodelovanje" na področju raziskav z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003(10),

–       ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/778/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave ter razveljavitvi Sklepa 2008/46/ES(11),

–       ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 66, 8.3.2013.

(2)

UL C 403, 13.11.2014, str. 1.

(3)

UL C 408, 15.11.2014, str. 40.

(4)

UL C 442, 10.12.2014, str. 351.

(5)

UL C 403, 13.11.2014, str. 128.

(6)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(7)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(8)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(9)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(10)

UL L 11, 15.1.2008, str. 9.

(11)

UL L 346, 20.12.2013, str. 54.


7.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2013

(2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8‑0140/2014)(2),

–       ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2013(3),

–       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–       ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2013 z odgovori agencije(4),

–       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(8), zlasti člena 14(3),

–       ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(9), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–       ob upoštevanju Sklepa Komisije 2007/60/CE z dne 26. oktobra 2006 o ustanovitvi Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003(10),

–       ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/801/EU z dne 23. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za inovacije in omrežja ter razveljavitvi Sklepa 2007/60/ES spremenjenega s Sklepom 2008/593/ES(11),

–       ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.     ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.      podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2013;

2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje), Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 66, 8.3.2013.

(2)

UL C 403, 13.11.2014, str. 1.

(3)

UL C 408, 15.11.2014, str. 41.

(4)

UL C 442, 10.12.2014, str. 358.

(5)

UL C 403, 13.11.2014, str. 128.

(6)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(7)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(8)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.

(9)

UL L 297, 22.9.2004, str. 6.

(10)

UL L 32, 6.2.2007, str. 88.

(11)

UL L 352, 24.12.2013, str. 65.


8.  PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaključnem računu za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija

(2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013(1),

–       ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2013 (COM(2014)0510 – C8‑0140/2014)(2),

–       ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2012 (COM(2014)0607) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0285, SWD(2014)0286),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2014 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2013“ (COM(2014)0342),

–       ob upoštevanju letnega poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2014)0383) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2014)0200, SWD(2014)0201),

–       ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2013 (COM(2014)0615), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2014)0293),

–       ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 z odgovori institucij(3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–       ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2013 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 17. februarja 2015 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2013 (05305/2015 – C8‑0048/2015),

–       ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–       ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(5),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(7), in zlasti členov 14(2) in 14(3),

–       ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

1.      odobri zaključni račun za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2013;

2.      navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije;

3.      naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter nacionalnim parlamentom in nacionalnim ter regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

UL L 66, 8.3.2013.

(2)

UL C 403, 13.11.2014, str. 1.

(3)

UL C 398, 12.11.2014, str. 1.

(4)

UL C 403, 13.11.2014, str. 128.

(5)

UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

UL L 11, 16.1.2003, str. 1.


9.  PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija,

–       ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračunov izvajalskih agencij za proračunsko leto 2013,

–       ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0101/2015),

A.     ker Računsko sodišče že dvajsetič zapored ni moglo dati pozitivne izjave o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi, kar lahko spodkoplje legitimnost porabe in politik Unije;

B.     ker sta v razmerah, v katerih primanjkuje sredstev, proračunska disciplina ter učinkovito in uspešno ravnanje s sredstvi še toliko pomembnejša;

C.     ker ima Komisija končno odgovornost za izvrševanje proračuna Unije, države članice pa morajo odkrito sodelovati z njo, da se lahko zagotovi takšna uporaba proračunskih sredstev, ki je skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja; ker imajo države članice, zlasti v okviru deljenega upravljanja sredstev, posebno odgovornost glede izvrševanja proračuna Unije;

D.     ker je v deljenem upravljanju skladov izjemno pomembno, da so podatki, ki jih sporočajo države članice v zvezi s prihodki in odhodki v okviru deljenega upravljanja skladov, odkriti in točni; ker je bistveno, da države članice razumejo svojo odgovornost o upravljanju sredstev Unije v okviru deljenega upravljanja;

E.     ker medinstitucionalni dialog, opredeljen v členu 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zagotavlja priložnost za spodbujanje nove kulture učinkovitega delovanja v Komisiji;

Deljeno upravljanje: pomanjkljivosti pri upravljanju Komisije in držav članic

Pridržki v zvezi s kmetijstvom in razvojem podeželja

1.      ne more politično zagotoviti, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij v kmetijstvu in razvoju podeželja, kakor kažejo pridržki, ki jih je v letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podal generalni direktor GD AGRI;

–       tržni ukrepi: tvegani znesek 198,3 milijonov EUR; sedem shem pomoči v devetih državah članicah z 11 pridržki; Poljska 77,6 milijona EUR, Španija 54 milijonov EUR, Francija 32,4 milijona EUR, Nizozemska 16,4 milijona EUR, ZK 8,5 milijona EUR, Italija 5 milijonov EUR, Češka 2 milijona EUR, Avstrija 1,9 milijona EUR, Švedska 0,5 milijona EUR;

–       ABB 03 – neposredna plačila: tvegani znesek 652 milijonov EUR; 20 plačilnih agencij, ki zajemajo 6 držav članic: Španija (15 od 17 plačilnih agencij) 153 milijonov EUR, Francija 203,4 milijona EUR, ZK – agencije za sporočanje cen iz Anglije 118 milijonov, Grčija 117,8 milijona EUR, Madžarska 36,6 milijona EUR, Portugalska 28 milijonov EUR;

–       ABB 04 – odhodki za razvoj podeželja: tvegani znesek 599 milijonov EUR; 31 plačilnih agencij, ki zajemajo 19 držav članic: Belgija, Bolgarija (56,8 milijona), Ciper, Nemčija (Bavarska, Brandenburg), Danska, Španija (Andaluzija, Asturija, Kastilja in Manča, Kastilja in Leon), FOGGA Galicija, Madrid), Finska, Francija (ODARC, ASP (70,3 milijona EUR)), ZK (SGRPID Škotska, RPA Anglija), Grčija, Irska, Italija (AGEA (52,6 milijona EUR), AGREA Emilja-Romanja, OPR Lombardija, OPPAB Bolzano, ARCEA Kalabrija), Luksemburg, Nizozemska, Poljska (56,7 milijona EUR), Portugalska (51,7 milijona EUR), Romunija (138,9 milijona EUR) in Švedska;

–       ABB 05: tvegani znesek 2,6 milijona EUR – odhodki IPARD za Turčijo;

Pridržki v zvezi z regionalno politiko

2.      ne more politično zagotoviti, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij v zvezi z regionalno politiko, kakor kažejo pridržki, ki jih je v letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podal generalni direktor GD REGIO; ugotavlja, da so bili za 73 od 322 programov podani pridržki zaradi delno zanesljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov (v letu 2012 so bili podani pridržki za 85 od 317 operativnih programov); ugotavlja, da vmesna plačila, opravljena s pridržkom za programe v obdobju 2007–2013, znašajo 6.035,5 milijona EUR; ugotavlja, da je Komisija ocenila, da obstaja tveganje za znesek 440,2 milijona EUR;

3.      ugotavlja, da ti pridržki sicer nakazujejo na pomanjkljivosti v kontrolnih sistemih držav članic, da pa so učinkovit instrument, ki ga Komisija uporablja za to, da pospeši ukrepe držav članic pri odpravljanju teh pomanjkljivosti in s tem ščiti proračun Unije;

Pridržki v zvezi z zaposlovanjem in socialnimi zadevami

4.      ne more politično zagotoviti, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij na področju zaposlovanja in socialnih zadev, kakor kažejo pridržki, ki jih je v letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podal generalni direktor GD EMPL; ugotavlja, da letno poročilo o dejavnostih vsebuje pridržek v zvezi s plačili za programsko obdobje 2007–2013, ki se nanaša na znesek iz leta 2013 v višini 123,2 milijona EUR, pri katerem obstaja tveganje; ugotavlja, da pridržek zajema 36 od 118 operativnih programov Evropskega socialnega sklada (ESS) (v primerjavi z letom 2012, ko je bilo zajetih 27 od 117 operativnih programov);

Izjava Računskega sodišča o zanesljivosti

Zaključni račun ter zanesljivost in pravilnost prihodkov – pozitivno mnenje          

5.      pozdravlja dejstvo, da zaključni račun Unije za proračunsko leto 2013 v vseh pomembnih vidikih odraža finančni položaj Unije z dne 31. decembra 2013, in z zadovoljstvom ugotavlja, da so z njim povezani prihodki za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, z vseh pomembnih vidikov zakoniti in pravilni;

Pridržki v zvezi s prispevki iz naslova bruto nacionalnih dohodkov (BND)

6.      podaja pridržek v zvezi z načinom izračunavanja prispevkov iz naslova BND držav članic, saj je Komisija pomanjkljivo(1) preverjala podatke(2); opominja, da Računsko sodišče ugotavlja, da preverjanje podatkov o BND, ki ga je izvajala Komisija, ni bilo dovolj strukturirano in osredotočeno;

Zakonitost in pravilnost obveznosti – pozitivno mnenje

7.      z zadovoljstvom ugotavlja, da so obveznosti, povezane z izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2013, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

Zakonitost in pravilnost plačil – negativno mnenje

8.      meni, da je nesprejemljivo, da se pri plačilih že dvajseto leto zapored pojavljajo pomembne napake;

9.      je seznanjen s tem, da negativno mnenje Računskega sodišča temelji na ugotovitvi, da so sistemi nadzora in kontrole le delno učinkoviti in da so se pri plačilih zaradi tega pojavljale napake z najverjetnejšo stopnjo 4,7 %;

10.    opozarja, da je najverjetnejša stopnja napake pri plačilih v proračunskem letu 2012 po ocenah znašala 4,9 %, v proračunskem letu 2011 3,9 %, v proračunskem letu 2010 3,7 %, v proračunskem letu 2009 3,3 %, v proračunskem letu 2008 5,2 % in v proračunskem letu 2007 6,9 %, zaradi česar je povprečna stopnja napake v obdobju prejšnjega večletnega finančnega okvira 2007–2013 približno 4,6 %; ugotavlja, da je mogoče iz letnih poročil Računskega sodišča razbrati, da se je stopnja napake leta 2013 ustalila na ravni povprečja večletnega finančnega okvira 2007–2013, kar vseeno pomeni, da se od leta 2009 stalno povečuje, pri čemer gre za negativen trend;

11.    poudarja, da imajo po navedbah Računskega sodišča v letnem poročili za leto 2013 področja skupnega upravljanja ocenjeno stopnjo napake 5,2 %; ugotavlja, da ocenjena stopnja napake za vse druge operativne odhodke (ki jih v glavnem neposredno upravlja Komisija) znaša 3,7 %; poudarja, da obe stopnji napake presegata prag pomembnosti, ki je 2 %; poudarja, da imajo področja skupnega upravljanja bistveno višjo stopnjo napake od stopnje za vse ostale operativne odhodke;

12.    ugotavlja, da je generalni direktor GD REGIO v svojem letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podal pridržke v zvezi s 73 od 322 programov za leto 2013 zaradi delno zanesljivih upravljavskih in kontrolnih sistemov, kar je manjši delež kot v letu 2012 (85 od 317 operativnih programov); ugotavlja tudi, da ocenjeni znesek, pri katerem obstaja tveganje, znaša 1.135,3 milijona EUR ter da se ti pridržki in ustrezni znesek nanašajo na dve programski obdobji, in sicer 2007–2013 ter 2000–2006;

13.    je seznanjen s tem, da je generalni direktor GD RTD v svojem letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podal en pridržek v zvezi s sedmim okvirnim programom za raziskave (FP7) in da je ocenjeni učinek v letu 2013 med 105,5 milijona EUR in 109,5 milijona EUR;

14.    ugotavlja, da je generalna direktorica GD MARE v svojem letnem poročilu o dejavnostih z dne 31. marca 2014 podala pridržek v zvezi z Evropskim skladom za ribištvo in da je znesek, pri katerem obstaja tveganje, v letu 2013 znašal 10,77 milijona EUR;

15.    opozarja, da je treba stalno izboljševati upravljavske in kontrolne sisteme v državah članicah, da bi zagotovili boljše finančno poslovodenje sredstev Unije in zmanjšali stopnjo napake v posameznih sektorjih politik med programskim obdobjem 2014–2020;

Finančni popravki in izterjave

16.    ugotavlja, da se je znesek finančnih popravkov, ki so bili sporočeni kot opravljeni v letu 2013, zmanjšal s 3,7 milijarde v letu 2012 na 2,5 milijarde v letu 2013, in opozarja, da je za visok finančni popravek v letu 2012 kriv predvsem en sam popravek v višini 1,8 milijarde EUR za Španijo, s katerim so se popravili odhodki iz strukturnih skladov za obdobje 2000–2006; ugotavlja, da je Komisija leta 2013 opravila finančne popravke in izterjave v znesku 3.362 milijonov EUR, kar je 2,3 % vseh plačil iz proračuna Unije;

17.    poudarja, da kopičenje popravkov, izvedenih ob izplačilu obračuna pri programih, predstavlja umetno kopičenje v trenutkih, ko niso pomembni, saj se pojavijo več let po izvajanju; poziva Komisijo, naj analizira, če je premik metodologije od potrjenih popravkov k izvedenim popravkom, do katerega je prišlo v letu 2012, najprimernejši za odražanje dejanskega stanja kontrolnih in upravljavskih sistemov v določenem proračunskem letu;

18.    ugotavlja, da je bilo zmanjšanje finančnih popravkov, opravljenih v letu 2013, za 34 % (s 3,7 milijarde EUR na 2,5 milijarde EUR) deloma izravnano s povečanjem števila v letu 2013 opravljenih izterjav za 27 % (z 0,7 milijarde EUR na 0,9 milijarde EUR);

19.    obžaluje, da se zaradi pravnega okvira za zaščito finančnih interesov Unije, zapletenosti s tem povezanih postopkov in števila kontrolnih ravni na mnogih področjih napake odpravijo šele več let po nastanku;

20.    poudarja, da je povprečni znesek finančnih popravkov in izterjav, izvršenih v obdobju 2009–2013, znašal 2,7 milijarde EUR, kar je 2,1 % povprečnega zneska plačil iz proračuna Unije v tem obdobju; ugotavlja, da je po mnenju Komisije zgornji trend mogoče pojasniti z zaključitvijo programskega obdobja 2000–2006(3); ugotavlja, da se, predvsem ko gre za kohezijsko politiko, štiri petine popravkov, opravljenih v letih 2007–2013, nanašajo na operativne programe za prejšnja obdobja(4); opozarja, da imajo države članice v skladu s pravnim okvirom, ki se uporablja za strukturne sklade, pravico odkrite neupravičene odhodke nadomestiti z zakonitimi in pravilnimi;

21.    opominja, da imajo Komisija in države članice v primeru neučinkovitih kontrolnih sistemov ali nepravilnih odhodkov dolžnost uvesti popravljalne ukrepe, da bi zaščitile proračun EU; poudarja, da Komisija in države članice takšne popravljalne ukrepe tudi uporabljajo, in ugotavlja, da bi v nasprotnem primeru skupna ocenjena stopnja napake za plačila v letu 2013, ki jih je revidiralo Računsko sodišče, znašala 6,3 % namesto 4,7 %; poudarja, da so imeli po ugotovitvah Računskega sodišča organi za velik del transakcij, na katere so vplivale napake, zlasti na področjih deljenega upravljanja, dovolj podatkov, da bi te napake lahko odkrili in popravili; zato zahteva, naj Računsko sodišče v prihodnjih letnih poročilih oceni, kakšna bi bila stopnja napake, če bi bili sprejeti vsi popravljalni ukrepi;

22.    obžaluje, da imajo ti ukrepi še zmeraj omejen finančni vpliv na proračun Unije, saj pri več kot 40 % finančnih popravkov, opravljenih v letu 2013, ne gre za namenske prihodke(5), temveč jih lahko uporabi država članica, ki je povzročila popravke v kohezijski politiki, s čimer je preventivni učinek finančnih popravkov izničen;

23.    ugotavlja, da je približno 28 % finančnih popravkov v letu 2013 na področju kohezijske politike vključeval neto zmanjšanje financiranja Unije za zadevni program in državo članico;

24.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zgoraj navedeno sporočilo Komisije z dne 29. septembra 2014 ne podaja nujno zanesljivih informacij o umiku, opravljenih izterjavah in izterjavah v teku za strukturne sklade, ki so jih opravile države članice, saj Komisija navaja, da je zaradi določenih pomanjkljivosti v podatkih držav članic ubrala preudaren pristop, s čimer je želela zagotoviti, da se ne bi navajali previsoki zneski(6);

25.    poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo dobre postopke za potrjevanje časa, izvora in zneska popravnih ukrepov ter predložijo informacije, ki bodo omogočile čim tesnejšo uskladitev leta izvršenega plačila, leta odkritja s tem povezane napake in leta razkritja izterjav ali finančnih popravkov v pojasnilih k računovodskim izkazom, pri tem pa upoštevajo večletnost celotnega postopka; prav tako meni, da sta izrednega pomena zagotavljanje celovitih informacij o izterjavah in finančnih popravkih ter popolna preglednost podatkov, ki se nanašajo na sprostitev sredstev in na postopke za ugotavljanje kršitev za zadevno leto;

Zbirno poročilo in letna poročila o dejavnostih

26.    ugotavlja, da so generalni direktorji Komisije izrekli skupaj 17 količinsko opredeljenih pridržkov v zvezi z odhodki; poudarja, da manj količinsko opredeljenih pridržkov v letu 2013 (v letu 2012 jih je bilo 21) ni uspelo zmanjšati obsega tveganega zneska in da je največji skupni tvegani znesek, ki ga je v zbirnem poročilu navedla Komisija, nižji od 4.179 milijonov EUR(7), kar ustreza 2,8 % vseh izplačanih odhodkov;

27.    poziva Komisijo, naj dodatno obrazloži izračun tveganega zneska(8), pri tem pa razloži ocenjeni vpliv popravljalnih ukrepov nanj, ter v zbirnem poročilu izda ustrezno izjavo o zanesljivosti, temelječo na letnih poročilih generalnih direktorjev o dejavnostih;

28.    opozarja, da se kumulativni zneski, ki jih uporablja Komisija, nanašajo na popravljalne mehanizme, ki so jih uporabile Komisija in države članice (finančni popravki in izterjave) več let po razdelitvi sredstev (zlasti v obdobjih 1994–1999 ter 2000–2006), in ugotavlja, da v tem obdobju niti Računsko sodišče niti Komisija ni opredelila natančne stopnje napake;

Pritiski na proračun

29.    je zaskrbljen zaradi dejstva, da računovodski izkazi zaradi nesprejemljivega stališča Sveta med pogajanji o letne proračunu Unije in kljub visoki stopnji plačil kažejo, da so neporavnane finančne (neporavnane obveznosti v razdelku 1b, večinoma za regionalno politiko, so ob koncu leta 2013 po ocenah znašale 23,4 milijarde EUR, v primerjavi s 5 milijardami EUR ob koncu leta 2010, 11 milijardami EUR ob koncu leta 2011 in 16 milijardami EUR ob koncu leta 2012) in druge obveznosti v letu 2013 še naprej naraščale; ugotavlja, da so ob koncu leta znašale 322(9) milijard EUR, znesek pa se bo v letu 2014 najverjetneje še povečal;

30.    poudarja, da so bile ob koncu leta 2013 neporavnane obveznosti ocenjene na 322 milijard EUR in da naj bi se ta znesek po napovedih v letu 2014 povečal; meni, da je to v nasprotju z načelom dobrega finančnega poslovodenja, kot je opredeljeno v členu 310 PDEU, zaradi česar je vprašljiva zakonitost proračuna;

31.    poudarja, da so te presežne finančne obveznosti še posebej zaskrbljujoče, saj so zgornje meje za plačila prvič določene tako, da bodo ostale dejansko stabilne več let(10);

32.    poudarja, da so v gospodarski krizi finančna sredstva omejena; ugotavlja pa, da je za velike dele proračuna najvišja dovoljena raven odhodkov v okviru razdelkov večletnega finančnega okvira razdeljena v letne dodelitve po državah članicah; opaža, da način, na katerega države članice črpajo sredstva, pogosto postane glavni politični cilj („porabi ali izgubi”)(11); zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo premik s kulture porabe na kulturo uspešnosti, pri čemer se je treba osredotočati na dosežene rezultate na osnovi načel uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti;

33.    ugotavlja, da je bruto vnaprejšnje financiranje na koncu leta 2013 znašalo 79,4 milijarde EUR, in vztraja, da podaljševanje obdobja vnaprejšnjega financiranja lahko privede do povečanega tveganja napake ali izgube; poudarja, da je tveganje še posebej izrazito za razdelek 4 proračuna (EU kot globalni akter), pri katerem za običajno dejavnost med trenutkom, ko se prevzame obveznost, in trenutkom, ko Komisija zabeleži končne s tem povezane odhodke, pretečejo štiri leta;

34.    poziva Komisijo, naj ponovno pripravi in objavi dolgoročno napoved denarnega toka s projekcijo prihodnjih zahtev za plačilo, da bo mogoče potrebna plačila kriti iz odobrenih letnih proračunov; zahteva, naj Komisija po potrebi predlaga spremembe obstoječih uredb, če letni proračuni ne bodo zagotavljali potrebnih sredstev za plačila;

35.    znova poudarja, da je treba iskati dolgoročnejše rešitve, da bo Komisija lahko spet prevzela nadzor nad svojim proračunom; ugotavlja, da se je zlasti treba še bolj osredotočiti na odgovornost ter uspešnost in rezultate porabe; v tem smislu poudarja, da bi moral Parlament odigrati večjo vlogo pri nadzoru odhodkov in uspešnosti;

Finančni instrumenti

36.    ugotavlja, da je bilo ob koncu leta 2013 v okviru 176 operativnih programov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada v 25 državah članicah vzpostavljenih 941 instrumentov finančnega inženiringa; je še posebej zaskrbljen, da je bilo od 14,3 milijarde EUR, izplačanih za instrumente finančnega inženiringa, le 47 % (6,7 milijarde EUR) izplačanih končnim upravičencem, četudi ta znesek predstavlja povečanje v primerjavi s 4,7 milijarde EUR, izplačanih ob koncu leta 2012; ugotavlja, da povprečna stopnja izplačil v višini 47 % ob koncu leta 2013 prikriva določena odstopanja med skladi in državami članicami; ugotavlja, da se povprečna stopnja izplačil nanaša na vseh 900 skladov: tiste, ustanovljene leta 2008, pa tudi tiste, ki so bili uvedeni leta 2013 in katerih izvrševanje se je šele začelo; meni, da nekateri skladi ne delujejo uspešno, medtem ko so drugi že dosegli 100-odstotno stopnjo črpanja in so zdaj obnovljivi skladi, ki ponovno vlagajo;

37.    ugotavlja, da je bilo v državah članicah v okviru sklada za razvoj podeželja vzpostavljenih 14 instrumentov finančnega inženiringa; opaža, da je bilo do konca leta 2013 iz proračuna Unije bankam v Romuniji, Bolgariji, Grčiji, Italiji in Litvi izplačanih 443,77 milijona EUR; izraža zaskrbljenost, ker od tega zneska niti en sam euro ni dosegel končnih upravičencev; ugotavlja, da je bilo za šest instrumentov finančnega inženiringa, vzpostavljenih v okviru Evropskega sklada za ribištvo, 72,37 milijona EUR izplačanih bankam v Grčiji, Romuniji, Bolgariji, Estoniji, Latviji in na Nizozemskem; ugotavlja, da je bil zgolj v Latviji znesek v celoti izplačan končnim upravičencem, medtem ko so končni upravičenci v Romuniji prejeli le 28 % sredstev, v Bolgariji 77 %, v Estoniji 91 %, na Nizozemskem in v Grčiji pa niso prejeli ničesar(12);

38.    obžaluje tudi, da so navedeni instrumenti kompleksni in je zanje težko prevzeti odgovornost, zato je javni nadzor še toliko bolj težaven; poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost in redno poroča o učinku vzvoda, izgubah in tveganjih, kot so naložbeni baloni; poziva Komisijo, naj pripravi celoten pregled nad številom projektov, ki se financirajo iz posameznih instrumentov finančnega inženiringa, poroča o doseženih rezultatih, prav tako pa naj jasno navede, v kolikšni meri so se ti projekti instrumentov finančnega inženiringa sofinancirali z dodelitvami iz proračuna Unije, ter predstavi izčrpno analizo stroškov in koristi instrumentov finančnega inženiringa v primerjavi z bolj neposrednimi oblikami financiranja projektov;

39.    pozdravlja dejstvo, da je izvajanje finančnih instrumentov sistematično vključeno v dnevni red srečanj o letnih pregledih in da se takrat obravnavajo pomanjkljivosti ter predlagajo rešitve zanje; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile pomanjkljivosti na tem področju za obdobje 2014–2020 odpravljene – tj. plačila bodo prerazporejena v sklade, ki upravljajo finančne instrumente, šele ko bodo dejanska izplačila končnim prejemnikom dosegla določen odstotek;

40.    priporoča, da bi morala Komisija glede na pritisk na proračun v zvezi s plačili in dejstvo, da člen 140(7) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (finančna uredba) zahteva, da se je treba pri finančnih instrumentih izogibati previsokim saldom, zagotoviti, da bodo prispevki iz proračuna Unije v tovrstne instrumente odražali dejanske potrebe v zvezi z denarnim tokom;

41.    je izjemno zaskrbljen zaradi nekaterih ugotovitev Računskega sodišča v zvezi z učinkovitostjo kombiniranja regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij v podporo zunanji politiki Unije(13);

42.    poudarja, da so bili instrumenti sicer dobro oblikovani, vendar zaradi pomanjkljivosti pri upravljanju Komisije ni bilo mogoče v celoti prepoznati potencialnih prednosti kombiniranja; poziva Komisijo, naj sredstva dodeli le, če jih upravičenec dejansko potrebuje, prav tako pa naj bolje spremlja izvajanje subvencij Unije;

Odgovornosti Komisije in držav članic pri deljenem upravljanju

43.    poudarja, da je za izvrševanje proračuna Unije v skladu s členom 317 PDEU v končni fazi odgovorna Komisija; poudarja, da se v primerih, ko Komisija proračun izvaja z deljenim upravljanjem, naloge izvrševanja v skladu s členom 59 finančne uredbe (Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012) prenesejo na države članice, s čimer se sproži njihova politična in finančna odgovornost; zato ponovno poudarja, da morajo države članice ravnati strogo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ne smejo spodkopavati lastne odgovornosti glede upravljanja sredstev Unije;

44.    je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 28. oktobra 2014 o sprejetju priporočil medinstitucionalne delovne skupine za določitev in uporabo prostovoljnih nacionalnih izjav (COM(2014)0688); opozarja, da so izjave prostovoljne in zato pozdravlja, da so se za njihovo posredovanje odločile štiri države članice – Danska, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo; obžaluje pa, da se te izjave razlikujejo po obliki, obsegu, celovitosti in obdobju poročanja, in zato niso posebno koristne;

45.    poudarja, da imajo nacionalne izjave o upravljanju, ki so jih posredovale omenjene štiri države članice, po številnih navedbah Računskega sodišča zelo omejeno vrednost v revizijskih postopkih tega sodišča in jih ni mogoče obravnavati kot verodostojen vir informacij za izdajo izjave o zanesljivosti;

46.    je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 28. oktobra 2014 o sprejetju priporočil medinstitucionalne delovne skupine za določitev in uporabo prostovoljnih nacionalnih izjav (COM(2014)0688); obžaluje, da ni večjega napredka pri izboljševanju finančnega upravljanja, ki bi utegnil zaradi napačnih odločitev na politični in upravljavski ravni povzročati nenehno izgubo denarja Unije; poziva, da se uvede sistem kazni za primere, ko države članice posredujejo nepravilne informacije o programih in izjave;

47.    zato poziva Komisijo in Svet, naj naredita konkretne in koristne korake, da bi omogočila potrebni napredek pri dobrem finančnem poslovodenju, vključno s širšo uporabo nacionalnih izjav, ki v praksi ne zahtevajo veliko dodatnega truda (po poročilih manj kot en ekvivalent polnega delovnega časa letno na državo članico), in obenem ugotavlja, da je zelo pomembno, da države članice z javnim dokumentom prevzamejo politično odgovornost za uporabo sredstev Unije; poziva Komisijo in države članice, naj ne objavljajo samo nacionalnih izjav, temveč tudi letne povzetke in izjave o upravljanju, da bi omogočile boljši vpogled v finančno poslovodenje in dosegle njegove resnične izboljšave; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži priporočilo, da bi spodbudila uporabo nacionalnih izjav v skladu s priporočili medinstitucionalne delovne skupine za uvedbo in uporabo nacionalnih izjav;

Zanesljivost podatkov, ki jih sporočijo države članice

48.    ugotavlja, da pregledi na prvi stopnji, ki jih pri deljenem upravljanju izvajajo države članice, niso dovolj zanesljivi, kar spodkopava verodostojnost letnih poročil o dejavnostih, ki jih pripravijo službe Komisije, in zbirnega poročila, ki ga sprejme Komisija, saj ta poročila delno temeljijo na rezultatih pregledov, ki jih opravijo nacionalni organi; ponovno zahteva, naj Komisija oceni in po potrebi popravi podatke držav članic, da bi bilo mogoče pripraviti zanesljiva in objektivna letna poročila o dejavnostih;

49.    zahteva, naj generalni direktorji v letnih poročilih o dejavnostih natančno navedejo stopnje napak, ki so jih sporočile države članice, in popravke, ki jih je po potrebi na ravni operativnih programov izvedla Komisija;

Najmanj uspešne države članice

50.    pozdravlja pregled revizijskih rezultatov kohezijskih in kmetijskih skladov, vodenih z deljenim upravljanjem v obdobju 2009–2013, ki ga je Računsko sodišče objavilo skupaj s svojim letnim poročilom za leto 2013, s čimer je delno naslovilo zahtevo Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2012 o objavi informacij o deljenem upravljanju za posamezno državo;

51.    poudarja, da je po podatkih Računskega sodišča o zneskih in deležu tveganih skladov v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom ter Kohezijskim skladom (izvorni podatki so vključeni v letni poročili o dejavnostih GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter GD za regionalno in mestno politiko za leto 2013) najvišjo stopnjo napake mogoče najti na Slovaškem, v Združenem kraljestvu in v Španiji;

52.    poudarja, da je po podatkih Računskega sodišča o zneskih in deležu tveganih skladov v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom in Evropskim kmetijskim skladom za regionalni razvoj (izvorni podatki so vključeni v letno poročilo GD za kmetijstvo in razvoj podeželja za leto 2013) najvišjo stopnjo napake mogoče najti v Romuniji, Bolgariji in na Portugalskem;

53.    poziva Računsko sodišče, naj oblikuje lastno metodo poročanja za posamezne države in pri tem ne upošteva zgolj tveganih zneskov, pač pa tudi upravljavske in kontrolne sisteme držav članic, skupaj s korektivnimi mehanizmi, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, da bi ustrezno ocenili razvoj upravljanja v najmanj uspešnih državah članicah in priporočali najboljše rešitve;

Navzkrižja interesov

54.    obžaluje, da imajo nekatere države članice ohlapno in nezadostno zakonodajo o navzkrižju interesov poslancev parlamenta, članov vlade in članov lokalnih svetov; poziva Komisijo, naj natančno preuči trenutno stanje in predloži priporočila ali celo pravno zavezujoče rešitve, če je to potrebno; meni, da bi moralo enako veljati tudi za komisarske kandidate in komisarje;

Prihodki: lastna sredstva iz naslova BND

55.    ugotavlja, da Računsko sodišče pri reviziji (glej letno poročilo za leto 2013, točka 2.27) ni odkrilo večjih napak v izračunih prispevkov držav članic, ki jih je pripravila Komisija, in njihovih plačilih, pri čemer večina teh prispevkov temelji na napovedih podatkov o bruto nacionalnem dohodku (BND) za leto 2013;

56.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo podatki Eurostata in držav članic enaki, saj kazalnik BND ni zgolj osrednje primerjalno merilo za prihodke Unije, temveč tudi za njene odhodke;

57.    opozarja na kritike Računskega sodišča v letnem poročilu za leto 2012 glede pomanjkanja uspešnosti preverjanja, ki ga Komisija opravlja glede podatkov o BND (glej letno poročilo za leto 2012, točka 2.41); poudarja, da lahko podaljšana uporaba splošnih pridržkov in predolgo trajanje ciklusa preverjanja podatkov o BND, ki se uporabljajo za lastna sredstva, povzroči proračunsko negotovost, kot je bilo poudarjeno v razpravah med državami članicami glede predloga spremembe proračuna št. 6 k splošnemu proračunu za leto 2014(14);

58.    obžaluje, da nekatere države članice, kljub dejstvu, da so bile seznanjene, da je bila statistična metodologija za izračun prispevkov BND spremenjena spomladi 2014, niso predvidele, da bo to povzročilo povečanje njihovih proračunskih prispevkov;

59.    obžaluje, da je Komisija, kljub dejstvu, da je že od spomladi 2013 vedela, da bodo spremembe v statistični metodologiji za izračun prispevkov BND povzročile veliko povečanje prispevkov nekaterih držav članic, vztrajala, da se ta zadeva obravnava, kot da je zgolj tehnične narave(15);

60.    znova poudarja, da je Računsko sodišče v svojem mnenju št. 7/2014(16) prišlo do zaključka, da lahko predlog Komisije, na podlagi katerega se dovoli odlog plačila za davek na dodano vrednost (DDV) ter saldo in prilagoditve BND v primeru izrednih okoliščin, poveča zapletenost sistema virov lastnih sredstev in proračunsko negotovost držav članic;

61.    zlasti poudarja, da se predlog Komisije za spremembo Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (COM(2014)0704) nanaša samo na odložitev roka za države članice, da lahko zagotovijo sredstva v primeru znatnih zneskov, ki izhajajo iz pozitivnega salda in prilagoditev DDV in BND; ugotavlja, da bo morda morala Komisija zbrati dodatne dohodke s pomočjo spremembe proračuna, v kolikor imajo države članice velik negativni saldo in prilagoditve DDV in BND;

62.    obžaluje, da Svet ni uspel doseči napredka pri reformi sistema lastnih virov na podlagi teh zakonodajnih predlogov, kljub dejstvu, da je Komisija predlagala globalno reformo sistema lastnih virov, ki jo je Evropski parlament pozdravil(17) in s katero bi postal sistem lastnih sredstev bolj pravičen, bolj razumljiv, preglednejši ter učinkovitejši, obenem pa usmerjen tudi v zmanjšanje nacionalnih prispevkov;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

63.    poziva Komisijo, naj

–       skrajša trajanje ciklusa preverjanja podatkov o BND, ki se uporabljajo za lastna sredstva, na največ štiri leta, če se to potrebuje za začetek izvajanja postopkov za ugotavljanje kršitev in/ali pri določanju strogega roka za umik pridržkov;

–       omeji uporabo splošnih pridržkov samo na izjeme primere, kadar obstaja bistveno tveganje, da finančni interesi Unije niso zaščiteni: npr. kadar država članica izvede glavno revizijo med ciklusom preverjanja ali v nerednih časovnih presledkih;

–       pripravi akcijski načrt, s katerim bo popravila pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 11/2013, in o tem poroča Parlamentu in Računskemu sodišču do konca junija 2015;

–       vzpostavi podroben akcijski načrt z jasnimi cilji za obravnavanje težav pri sestavljanju nacionalnih računov v Grčiji in ga pozorno spremlja;

–       predloži spremembo predloga (COM(2014)0704), da bi pooblastila Komisijo, da odloži vračila zneskov v primeru negativnih saldov in prilagoditev;

64.    opozarja na dejstvo, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu 02/2014 z naslovom „Se preferencialni trgovinski režimi ustrezno upravljajo?” navedlo pomanjkljivosti pri strategiji nadzora in obvladovanju tveganja v Nemčiji, Franciji in Združenem kraljestvu, ki bi utegnile povzročiti izgubo za proračun Unije; ugotavlja, da je te slabosti potrdil znesek potencialno izgubljenih prihodkov v teh treh državah članicah; opaža, da je Računsko sodišče z ekstrapoliranjem napak, ugotovljenih v svojem vzorcu iz leta 2009, ocenilo, da znaša v teh državah članicah znesek potencialno izgubljenih dajatev zaradi zastaranja 655 milijonov EUR; ugotavlja, da to predstavlja približno 6 % bruto zneska uvoznih dajatev, ki so bile zbrane v tem letu v petih izbranih državah članicah, oziroma 167 milijonov EUR v Nemčiji, 176 milijonov EUR v Franciji in 312 milijonov EUR v Združenem kraljestvu;

Kmetijstvo

Kmetijstvo: izzivi, povezani z demografsko strukturo in strukturo upravičencev

65.    poudarja, da demografske spremembe vplivajo na skupno kmetijsko politiko (SKP) bolj kot na druge politike Unije, saj je skoraj ena tretjina od 12 milijonov kmetov Unije, ki si deli več kot 45 % proračuna Unije, starejših od 65 let in samo 6 % mlajših od 35 let(18); pozdravlja program pomoči za mlade kmete, ki se je začel izvajati kot del reforme SKP;

66.    obžaluje, da ukrepi, ki jih je Komisija uvedla za kmetijsko politiko, do sedaj niso uspeli popraviti demografskega neravnovesja, in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem ponovno preuči podporo za kmetijski proračun;

67.    poudarja dejstvo, da manj kor 2 % kmetov Unije prejema 31 % neposrednih plačilih v okviru SKP; poudarja, da bi morala biti SKP usmerjena predvsem na male kmete in meni, da sedanja praksa dodatno spodkopava politično sprejemanje SKP;

68.    ponovno poudarja, da sta Parlament in Svet, da bi povečala pravičnost SKP, uvedla(19) zmanjšanje plačil nad 150.000 EUR in omogočila omejitev neposrednih plačil; zato zahteva, da Računsko sodišče pred pripravo svojih naslednjih letnih poročil opravi revizijo učinkovitosti in uspešnosti tega ukrepa;

69.    poudarja, da Češka republika, ki ji sledijo Slovaška, Madžarska, Nemčija in Bolgarija, ohranjajo najbolj neenake kmetijske sisteme(20); poziva Komisijo in države članice, naj bolje uskladijo svojo strukturo upravičencev, in zahteva, naj generalni direktor GD AGRI vsako leto k svojemu letnemu poročilu o dejavnostih priloži okvirne zneske izplačil neposredne pomoči v okviru SKP proizvajalcem, razčlenjene po državi članici in kategoriji upravičencev;

Kmetijstvo: stopnja napak v prvem stebru

70.    obžaluje, da so plačila iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) za leto 2013 vsebovala napake, pri čemer je Računsko sodišče najverjetnejšo stopnjo napake ocenilo na 3,6 % (3,8 % leta 2012)(21), in da sta od petih revidiranih kontrolnih sistemov za plačila, ki so bila pripoznana kot stroški, dva bila neučinkovita, dva delno učinkovita in samo en učinkovit;

71.    poudarja, da so pri 33 od 101 količinsko opredeljive napake, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, nacionalni organi imeli zadosti informacij za vsaj delno preprečevanje, odkrivanje in popravljanje teh napak, in če bi se vse te informacije uporabljale pravilno, bi bila najverjetnejša napaka za to področje za 1,1 % nižja in tako relativno bližja 2-odstotnemu pragu pomembnosti; poudarja, da imajo države članice pomembno odgovornost glede pravilnega in zakonitega izvrševanja proračuna Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije;

Navzkrižna skladnost

72.    spominja, da je revizija Računskega sodišča zajemala tudi zahteve za navzkrižno skladnost in da so bili primeri, ko te zahteve niso bile izpolnjene, obravnavani kot napake, če je bilo mogoče dokazati, da je do kršitve prišlo v letu, v katerem so kmetje zaprosili za pomoč; opozarja, da Računsko sodišče pomanjkljivosti na področju navzkrižne skladnosti vključuje v svoj izračun stopnje napak, in ugotavlja, da se navzkrižna skladnost s stališča Komisije ne nanaša na upravičenost do plačil, temveč privede zgolj do upravnih kazni;

Stopnja napak pri tržnih ukrepih

73.    je zaskrbljen zaradi dejstva, da stopnja napak glede ukrepov na kmetijskem trgu znaša 7,44 %, kot je izračunala Komisija; obžaluje dejstvo, da je to druga najvišja stopnja napake na področju politike za leto 2013;

74.    poudarja, da pridržki, ki jih je generalni direktor za GD AGRI vključil v svoje letno poročilo o dejavnostih za leto 2013, potrjujejo zaskrbljujoče stanje trgovinskih ukrepov, saj je bilo opredeljenih sedem shem pomoči v devetih državah članicah, zlasti v sektorju sadja in zelenjave, prestrukturiranja vinogradov, naložb v vinski sektor, izvoznih nadomestil za perutnino in sheme za mleko v šolah;

75.    opozarja, da številni manjši programi, na primer za razdeljevanje sadja in mleka v šolah, niso prijazni uporabniku, kar je mogoče delno pripisati birokraciji, zato udeležba v njih in njihovo izvajanje nista najboljša;

76.    obžaluje znatne pomanjkljivosti kontrolnih postopkov, ki se uporabljajo pri priznanju skupin proizvajalcev(22) za sadje in zelenjavo na Poljskem, v Avstriji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu, kot je odkrilo Računsko sodišče v svojem letnem poročilu za leto 2013 in je potrdil generalni direktor GD AGRI, ki je v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2013 podal pridržek na podlagi ocene, da je približno 25 % skupnih odhodkov v okviru tega ukrepa ogroženih, in sicer 102,7 milijona EUR;

77.    zlasti obžaluje pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Komisija glede ukrepov za prestrukturiranje vinogradov v Španiji, ki so upravičili pridržek, ki ga je podal generalni direktor GD AGRI na podlagi popravljene 33-odstotne stopnje napake in zneska, pri katerem obstaja tveganje, v višini 54 milijonov EUR, ter glede ukrepov za izvoz perutnine v Franciji, na podlagi popravljene 69,6-odstotne stopnje napake in zneska, pri katerem obstaja tveganje, v višini 29,3 milijona EUR;

Zanesljivost podatkov, ki jih posredujejo države članice, o neposrednih plačilih

78.    pozdravlja dejstvo, da je glede na to, da stopnje napake, ki jih države članice sporočijo v okviru svojih statističnih podatkov inšpekcijskih pregledov, ne krijejo vseh elementov stopnje preostale napake in niso vedno zanesljivi, GD AGRI na podlagi vseh razpoložljivih informacij, vključno z revizijskimi ugotovitvami Računskega sodišča, ocenil vsako plačilno agencijo posebej;

79.    ponavlja, da Računsko sodišče ugotavlja(23), da rezultati tega novega pristopa kažejo, da statistični podatki inšpekcijskih pregledov držav članic, izjave direktorjev plačilnih agencij in delo, ki ga opravijo certifikacijski organi, dajejo le omejeno zagotovilo;

80.    poudarja, da je morala kljub dejstvu, da so bile skoraj vse plačilne agencije za neposredna plačila akreditirane in so imele potrdila, ki so jih izdali organi za potrjevanje, in kljub temu, da je 79 od 82 izjav o zanesljivosti, ki so jih pripravile plačilne agencije, od certifikacijskega organa leta 2013 prejelo mnenje brez pridržka, to pa potrjuje točnost izjav o zanesljivosti, ki so jih posredovali direktorji plačilnih agencij, Komisija stopnje napake, ki jih je sporočilo 42 od 68 plačilnih agencij, popraviti navzgor s stopnjo preostale napake nad 2 %;

81.    Poudarja, da so bile plačilne agencije z najvišjo stopnjo napake:

1.        Združeno kraljestvo, RPA

5,66 % (poročanje države članice: 0,67 %)

2.        Grčija, OKEPE

5,17 % (poročanje države članice: 0,83 %)

2.        Španija, AVGA

4,71 % (poročanje države članice: 1,93 %)

4.        Portugalska, IFAP

4,37 % (poročanje države članice: 0,82 %)

5.        Romunija, PIAA

4,27 % (poročanje države članice: 1,77 %)

82.    obžaluje, da veljavni zakonodajni okvir ne določa sankcij za nepravilno oziroma napačno poročanje(24) plačilnih agencij;

83.    poziva, naj uradniki Unije pozorneje nadzirajo, spremljajo in usklajujejo državne plačilne agencije v zadevnih državah članicah z namenom odprave pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo, zlasti tiste agencije, ki v zadnjih treh letih niso poslovale uspešno, da bi upravljanje plačil postalo učinkovitejše;

Integriran administrativni in kontrolni sistem (IAKS) ter identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS)

84.    se strinja z mnenjem Komisije in Računskega sodišča, da igra integriran administrativni in kontrolni sistem (IAKS) kot celota ključno vlogo pri preprečevanju in zmanjševanju napak v zahtevkih kmetov, in poudarja, da bi njegovo pravilno delovanje moralo zagotoviti, da neposredna plačila za kmetijstvo ne vsebujejo pomembnih napak;

85.    obžaluje, da stalne slabosti pri izključevanju neupravičenih zemljišč iz identifikacijskega sistema za zemljišča (LPIS) in pri administrativni obravnavi zahtevkov kmetov bistveno prispevajo k stopnji pomembnosti napake, ki ostane v plačilih iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS);

86.    ponovno poudarja horizontalno razsežnost pomanjkljivosti, ki jih odkrije LPIS; ugotavlja, da je Računsko sodišče od leta 2007 preverjalo IAKS v 38 plačilnih agencijah v vseh 28 državah članicah, in globoko obžaluje, da je bilo samo sedem kontrolnih sistemov ocenjenih kot učinkovitih, za 22 je bilo ugotovljeno, da so delno učinkoviti, devet kontrolnih sistemov pa se je štelo za neučinkovite; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se finančna tveganja za proračun krijejo z neto finančnimi popravki;

Postopki za zagotavljanje izterjave neupravičenih plačil

87.    je zaskrbljen zaradi dejstva, o katerem je poročalo Računsko sodišče(25), da so bili zneski, ki so bili izgubljeni zaradi nepravilnosti ali malomarnosti in se nanašajo na vloge za leto 2008 oziroma prej, dolžnikom na Irskem poslani s precejšnjo zamudo ter da več let niso bili predmet kakršnega koli postopka izterjave ali izvršitve;

88.    ugotavlja, da je do konca leta 2012 od 6,7 milijonov EUR dolgov, ki so se nanašali na ta leta predložene zahtevke, 2,3 milijona EUR krila Unija na podlagi pravila o delitvi 50/50, kljub zamudi, ki jo je ugotovilo Računsko sodišče v postopku priglasitve, in kljub bojazni, da bo denar iz proračuna Unije za vedno izgubljen;

89.    je zaskrbljen tudi zaradi ugotovitev Računskega sodišča glede dejstva, da italijanski organi niso evidentirali, ali so bili dolgovi posledica nepravilnosti ali administrativnih napak, kar bi lahko pomenilo bremenitev proračuna Unije; poziva Komisijo, naj temeljito analizira položaj in o tem poroča pred koncem leta;

90.    ugotavlja, da so v skladu s podatki, ki so na voljo v letnem poročilu o dejavnostih GD AGRI(26) za leto 2013, glede izterjave neupravičenih plačil najmanj uspešne države članice Bolgarija s 4-odstotno, Grčija z 21-odstotno, Francija s 25-odstotno, Slovenija s 25-odstotno, Slovaška s 27-odstotno in Madžarska s 33-odstotno stopnjo izterjave; je zaskrbljen zaradi strašljivo nizke ravni izterjav na nekaterih področjih in poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o vzrokih in možnostih za izboljšave;

Postopek potrditve obračunov

91.    ugotavlja, da je Komisija leta 2013 sprejela štiri sklepe o skladnosti, ki so privedli do finančnih popravkov v višini 1.116,8 milijona EUR (861,9 milijona EUR v zvezi z EKJS in 236,2 milijona EUR v zvezi z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP)), kar predstavlja približno 2 % proračuna Unije za kmetijstvo in razvoj podeželja za leto 2013 (1,4 % v obdobju 2008–2012);

92.    poudarja, da se tega zneska ne da primerjati z najverjetnejšo stopnjo napake, ki jo je izdalo Računsko sodišče, saj revizije skladnosti, ki jih izvaja Komisija, zajemajo sisteme in ne preverjajo pravilnosti z izkazi povezanih transakcij, krijejo izdatke, povezane s številnimi proračunskimi leti, in vodijo do finančnih popravkov za 65 % na podlagi pavšala in posledično ne omogočajo izračuna letne stopnje napak(27);

93.    poudarja, da se povečanje iz leta 2013, ki zadeva povprečno stopnjo finančnih popravkov v primerjavi z obdobjem 2008–2012, glede na ugotovitve Računskega sodišča(28) v veliki meri lahko pojasni z zmanjšanjem zaostanka pri nezaključenih revizijskih spisih s 553 konec leta 2012 na 516 konec leta 2013, in da so bili zaključek teh spisov, ki se nanašajo na proračunska leta pred letom 2010, izvedeni finančni popravki v višini 881 milijonov EUR (79 % celotnega zneska);

94.    je zaskrbljen, da neodvisnost spravnega organa, ki lahko sodeluje v postopku potrditve skladnosti, ni zagotovljena v skladu s trenutno veljavnimi določbami(29);

Razvoj podeželja, okolje, ribištvo in zdravje

95.    ugotavlja, da so plačila za razvoj podeželja, okolje, ribištvo in zdravje za leto 2013 vsebovala hujše napake, da se je najverjetnejša stopnja napake zmanjšala na 6,7 % s 7,9 % leta 2012 in da je bilo sedem od 13 revidiranih nadzornih in kontrolnih sistemov za plačila, ki so bila pripoznana kot stroški, v državah članicah le delno učinkovitih, šest pa jih je neučinkovitih;

96.    se strinja s stališčem Računskega sodišča, da bi bila najverjetnejša stopnja napake zmanjšana na 2 %, če bi nacionalni organi uporabili vse informacije, ki jih imajo na voljo za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje napak; poudarja, da imajo države članice pomembno odgovornost glede pravilnega in zakonitega izvrševanja proračuna Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije;

97.    obžaluje dejstvo, da je povprečna stopnja napak, ki jo je izračunalo Računsko sodišče za razvoj podeželja, v zadnjih treh letih znašala 8,2 %, v letu 2013 pa 7,9 %(30); zelo obžaluje dejstvo, da je to najvišja stopnja napake na področju politike za leto 2013;

98.    ugotavlja, da je do napak, ki jih je odkrilo Računsko sodišče, prišlo predvsem zato, ker upravičenci niso upoštevali zahtev za upravičenost, pravila o javnem naročanju se niso pravilno uporabljala, kmetijsko-okoljske zaveze pa niso bile upoštevane;

99.    je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da so domnevne namerne kršitve zasebnih upravičencev prispevale k eni osmini stopnje napake na področju razvoja podeželja, in obžaluje dejstvo, da je posebni ukrep za razvoj podeželja „dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom“ v največji meri prispeval k stopnji napake za zasebne naložbe(31), zaradi česar je Računsko sodišče izrazilo resno zaskrbljenost glede „učinkovitosti in uspešnosti ukrepov pri doseganju ciljev politike“;

100.  se strinja s stališčem Računskega sodišča109, da so bile napake delno posledica zapletenosti pravil in velike raznolikosti shem pomoči v okviru programov v obdobju 2007–2013; 46 ukrepov skupaj za razvoj podeželja, od katerih ima vsak svoja pravila in zahteve;

101.  ugotavlja, da stopnja ustavitev in prekinitev plačil Komisije narašča, kar zagotavlja sistematično izvajanje popravnih ukrepov v primerih, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti;

102.  pozdravlja spremembo pristopa Komisije za izračun stopnje preostale napake, pri čemer upošteva vse ustrezne revizije in informacije, da bi popravila stopnjo napake, o kateri poročajo države članice;

103.  obžaluje nezanesljivost podatkov, ki jih sporočijo države članice, glede rezultatov njihovih pregledov; ugotavlja, da so organi za potrjevanje izdali mnenje s pridržkom, v katerem je navedena stopnja napake nad 2 % za samo devet plačilnih agencij od 74(32), Komisija pa je izdala mnenje s pridržkom za 31 agencij v 24 državah članicah(33);

104.  obžaluje pomanjkanje kakovosti popravljalnih ukrepov pri nekaterih državah članicah ter pomanjkanje sistematskega pristopa za izkoreninjenje vzrokov za napake v vseh državah članicah; poudarja, da ne obstajajo preventivni ukrepi proti zelo razširjenim pomanjkljivostim na ravni Unije;

105.  ugotavlja, da sta glavna razloga za nezadostno izvrševanje 4.300.000 EUR v poglavju 17 04 – „Varnost hrane, zdravje in dobro počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin“ naslednja: 900.000 EUR namenskih prejemkov za različne programe, ki jih je dovoljeno porabiti še v letu 2014, in 2.000.000 EUR za sklad za nujne primere; ugotavlja, da je bilo 50 % drugega zneska (1.000.000 EUR) prenesenih v leto 2014 (za boj proti bolezni modrega jezika v Nemčiji) in takrat tudi izvršenih;

Zahteve Komisiji, državam članicam in Računskemu sodišču glede kmetijstva in razvoja podeželja

106.  poziva Računsko sodišče, naj izračuna ločeno stopnjo napake za tržne ukrepe in neposredna plačila za prvi steber SKP;

107.  priporoča, naj Komisija dejavno spremlja uporabo popravljalnih ukrepov v zvezi s pomanjkljivostmi kontrolnega sistema, ki se uporablja za pomoč Unije za skupine proizvajalcev sadja in zelenjave na Poljskem, v Avstriji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu;

108.  poziva Komisijo, naj dokaže dodano vrednost Unije pri ukrepih na kmetijskem trgu ter pri tem upošteva nevarnost morebitnih izgub za proračun Unije; prav tako jo poziva, naj razmisli o ukinitvi teh ukrepov, če je tveganje previsoko; poziva Komisijo, naj poroča v okviru nadaljnjih ukrepov v zvezi z razrešnico Komisije za leto 2013 o ukrepih, ki jih je sprejel Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) zaradi revizijske misije za izvozna nadomestila za perutnino v Franciji;

109.  poziva Komisijo, naj pripravi predloge za sankcioniranje napačnega ali nepravilnega poročanja plačilnih agencij, ki naj vsebuje tri razsežnosti, in sicer statistične podatke inšpekcijskih pregledov, izjave plačilnih agencij in delo, ki ga opravijo certifikacijski organi; zahteva, da se Komisijo pooblasti za preklic akreditacije plačilnih agencij v primerih resnih napačnih prikazovanj;

110.  poziva generalnega direktorja GD AGRI, naj razmisli o dejanski dodani vrednosti tega, da se vsako leto zamuja s pridržki in se to upraviči s pomanjkljivostmi v LPIS, saj imajo te pomanjkljivosti jasno horizontalno razsežnost;

111.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje izkoriščanja IAKS v celoti, in še zlasti zagotovijo, da države članice pravilno ocenijo in evidentirajo upravičenost in velikost kmetijskih parcel, in da države članice, v katerih je bilo ugotovljeno, da na IAKS vplivajo sistemske napake, sprejmejo takojšnje popravljalne ukrepe;

112.  poziva Komisijo, naj razišče dejstva, o katerih je poročalo Računsko sodišče na Irskem in v Italiji v točkah 3.24 in 3.25 svojega letnega poročila za leto 2013 glede nepravilnosti pri izterjavi neupravičeno izplačanih zneskov, in sprejme potrebne popravljalne ukrepe ter o njih poroča Parlamentu do junija 2015;

113.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za nadaljnje zmanjšanje zaostankov pri nezaključenih revizijskih spisih v okviru potrjevanja obračunov, da se lahko vse revizije, ki so bile opravljene pred letom 2012, zaključijo do konca leta 2015;

114.  zahteva zlasti, da se mandat članov spravnega organa, ki sodelujejo pri postopku potrditve obračunov, časovno omeji na začetno triletno obdobje z možnostjo podaljšanja za največ eno leto; poleg tega zahteva, da se pri obravnavanju teh dokumentov preprečijo morebitna navzkrižja interesov in da države članice niso zastopane v spravnem odbori, kadar jih finančni popravki neposredno zadevajo;

115.  poziva Komisijo, naj Parlamentu natančno poroča o izvajanju omejitve neposrednih plačil SKP v posameznih državah članicah;

116.  poziva k manj birokratski skupni kmetijski politiki, da se zmanjšajo stopnje napak; zato pozdravlja zavezo, ki jo je sprejela Komisija, da bosta poenostavitev in subsidiarnost ena glavnih prednostnih nalog v naslednjih petih letih; poziva, da se plačilnim agencijam, katerih uspešnost je vedno podpovprečna, v skrajnih primerih odvzame akreditacija;

117.  poziva Komisijo, naj pravočasno predstavi podroben načrt za zmanjšanje birokracije pri skupni kmetijski politiki za 25 % v naslednjih petih letih;

118.  poziva Računsko sodišče, naj preuči politiko na področju razvoja podeželja v ločenem poglavju letnega poročila ali vsaj ločeno izračuna stopnjo napake za področje politike za razvoj podeželja, ribiško politiko in program LIFE+;

119.  priporoča, naj Komisija zagotovi, da se akcijski načrti držav članic za razvoj podeželja dokončajo tako, da zajamejo vse regije in vse ukrepe, zlasti naložbene, ter upoštevajo revizijske ugotovitve Komisije in Računskega sodišča;

120.  poziva Komisijo, naj poroča o nadaljnjih ukrepih v primerih domnevnih namernih kršitev, o katerih je poročalo Računsko sodišče uradu OLAF, zlasti glede ukrepov za razvoj podeželja „dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom“, ter naj v celoti preuči zasnovo teh ukrepov zaradi kritičnih pripomb Računskega sodišča glede njihove učinkovitosti in uspešnosti v poročilu o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico Komisije za proračunsko leto 2013;

121.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje programov razvoja podeželja ter naj v svojih revizijah skladnosti upošteva veljavna pravila, tudi tista, ki so bila sprejeta na nacionalni ravni, kjer je to ustrezno, da se zmanjša tveganje ponavljanja slabosti in napak, do katerih je prišlo v programskem obdobju 2007–2013;

Ribištvo

122.  je seznanjen s pridržkom GD MARE glede stopnje napake, ki je višja od 2 % pri odhodkih, ki so jih prijavile nekatere države članice, ter glede nezanesljivega in manjkajočega poročila v primeru ene države članice; obžaluje situacijo v zvezi s to državo članico; vseeno ugotavlja, da so se razmere izboljšale po navodilih Komisije za to državo članico;

123.  ne glede na te pripombe obžaluje, da Računsko sodišče ni natančneje navedlo podrobnosti rezultatov svojih revizij za specifično področje ribištva in pomorskih zadev; poziva, da se zaradi preglednosti te informacije objavijo;

124.  je seznanjen s tem, da je bilo 92,31 % plačil GD MARE izvršenih pravočasno; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je število plačil z zamudo v primerjavi s predhodnim proračunskim letom povečalo; z zadovoljstvom ugotavlja, da so se obresti za zamude, plačane leta 2013, zmanjšale, in zato spodbuja GD MARE, naj ohrani rok za plačila v skladu z regulativnimi zahtevami;

Regionalna politika, promet in energetika

EU 2020

125.  poudarja, da je bilo od skupnega zneska plačil, opravljenih v letu 2013 v okviru te skupine politik (45.311 milijonov EUR), 96 % (43.494 milijonov EUR) namenjenih za regionalno politiko, ki se izvaja predvsem prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS), 1.059 milijonov EUR za mobilnost in transport ter 758 milijonov EUR za energijo;

126.  priznava, da ima regionalna politika Unije odločilno vlogo pri zmanjševanju regionalnih razlik ter spodbujanju gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije med regijami držav članic in med državami članicami; priznava, da je ta politika osrednja vseevropska dolgoročna naložbena politika v realnem gospodarstvu, ki v letu 2013 zajema 29 % vseh odhodkov iz proračuna Unije, in da gre za preverjeno orodje za ustvarjanje rasti in delovnih mest v Uniji, s čimer se podpira uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020;

127.  priznava, kako pomembno vlogo imata prometna in energetska politika pri vzpostavljanju varnih, trajnostnih in konkurenčnih prometnih in energetskih sistemov ter storitev za državljane in podjetja Unije, in poudarja prispevek teh politik pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

128.  pozdravlja dejstvo, da Komisija preverja učinkovitost, uspešnost, skladnost in evropsko dodano vrednost regionalne politike prek naknadnih ocen; pričakuje, da bo redno prejemal najnovejše različice ocen Komisije;

129.  poudarja, da bi morala Komisija poskrbeti za to, da bo od držav članic prejemala dosledne in zanesljive informacije o uporabi sredstev ESRR; meni, da bi morale te informacije opisovati napredek operativnih programov, ne le v finančnem smislu, temveč tudi v smislu uspešnosti(34);

130.  opozarja na večletnost sistema za upravljanje kohezijske politike ter poudarja, da bo končno oceno nepravilnosti, povezanih z izvajanjem politike, mogoče podati šele ob koncu programskega obdobja;

Napake

131.  ugotavlja, da sta med 180 transakcijami, ki jih je revidiralo Sodišče, 102 (57 %) vsebovali napake; je seznanjen, da Sodišče s 95-odstotno stopnjo zaupanja ugotavlja, da je stopnja napake v populaciji med 3,7 % in 10,1 % (spodnja ozirom zgornja meja napake), in da na podlagi 40 napak, ki jih je količinsko opredelilo, ocenjuje, da je najverjetnejša napaka 6,9 % (2012: 6,8%);

132.  poudarja, da so imeli nacionalni organi v 17 primerih napak končnih upravičencev, ki jih je bilo mogoče količinsko opredeliti, dovolj informacij, da bi preprečili, odkrili in popravili napake, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji; ugotavlja, da bi bila v primeru uporabe vseh teh informacij za popravo napak, ocena najverjetnejše stopnje napake za to poglavje za tri odstotne točke nižja; poudarja, da imajo države članice pomembno odgovornost glede pravilnega in zakonitega izvrševanja proračuna Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije;

133.  poudarja, da glavna tveganja neskladnosti pri odhodkih iz ESRR in kohezijskih skladov zadevajo: napake pri javnih naročilih (39 %), neupravičeni projekti/dejavnosti ali upravičenci (22 %), neupravičeni stroški, vključeni v izjave o odhodkih, (21 %) in neupoštevanje pravil o državni pomoči;

Zanesljivost poročanja držav članic

134.  ugotavlja, da so organi držav članic posredovali 322 nacionalnih revizijskih mnenj o svojih operativnih programih in da so revizijska mnenja v 209 primerih (65 %) navedla stopnjo napake pod 2 %; ugotavlja, da je Komisija pri preverjanju podatkov za 78 nacionalnih revizijskih mnenj lahko le potrdila izjave o stopnjah napak držav članic; ugotavlja, da je morala Komisija popraviti 244 revizijskih mnenj(35); prosi Komisijo, naj v prihodnosti poroča o vseh podrobnostih pri spremembah stopenj napak GD REGIO;

135.  opaža, da je Komisija za vse nacionalne revizije stopenj napak v poročilih Slovaške menila, da so nezanesljive, tako kot za 10 od 15 stopenj napak v poročilih Madžarske, dve od sedmih v poročilih Bolgarije in eno od štirih v poročilih Belgije; poziva Komisijo, naj pokaže, če in kako so njenih pavšalni popravki, namenjeni zaščiti proračuna Unije (25 % za en program ter 10 % za devet programov na Slovaškem, dva v bolgariji in Italiji ter enega v Belgiji(36)), izboljšali položaj;

136.  poudarja, da je bilo poročanje o napakah pri naslednjih operativnih programih še posebej nezanesljivo:

Država članica

Program

Naslov

Sprejeti znesek v milijonih EUR

DČ ­ stopnja napake v letnih poročilih o nadzoru

COM ­ napaka/pavšal

BE

2007BE162PO001

Bruselj, Regionalna konkurenčnost

56,93

6,23 %

10 %

BG

2007BG161PO002

Tehnična pomoč

1 466,43

4,10 %

10 %

DE

2007DE162PO006

ESRR Bremen

142,01

0,31 %

5 %

DE

2007DE161PO003

ESRR Mecklenburg - Zahodna Pomeranija

1 252,42

0,81 %

5 %

DE

2007DE162PO005

ESRR Hesse

263,45

0,04 %

5 %

ETC

2007CB063PO052

INTERREG IV Italija/Avstrija

60,07

2,77 %

10 %

ETC

2007CG163PO030

Slovaška/Češka

92,74

0,96 %

10 %

ETC

2007CB163PO019

Mecklenburg /WP - Poljska

132,81

0,02 %

5 %

HU

2007HU161PO001

Gospodarski razvoj

2 858,82

0,71 %

5 %

HU

2007HU161PO007

Promet

5 684,24

0,54 %

5 %

HU

2007HU161PO003

Zahodna Panonija

463,75

1,30 %

5 %

HU

2007HU161PO004

Južna velika nižina

748,71

1,30 %

5 %

HU

2007HU161PO005

Osrednje Zadonavje

507,92

130 %

5 %

HU

2007HU161PO006

Severna Madžarska

903,72

1,30 %

5 %

HU

2007HU161PO009

Severna velika nižina

975,07

1,30 %

5%

HU

2007HU161PO011

Južno Zadonavje

705,14

1,30 %

5 %

HU

2007HU161PO001

Osrednja Madžarska

1 467,20

0,10 %

5 %

IT

2007IT161PO007

Razvoj - Mezzogiorno

579,04

0,63 %

10 %

IT

2007IT161PO008

Kalabrija

1 499,12

2,45 %

10 %

SL

2007SL161PO001

Regionalni razvojni potencial

1 783,29

2,80 %

5 %

SL

2007SL161PO002

Infrastruktura

1 562,06

2,80 %

5 %

SK

2007SK161PO006

Konkurenčnost in gospodarski razvoj

968,25

0 %

25 %

SK

2007SK161PO005

Zdravje

250,00

1,79 %

25 %

SK

2007SK161PO001

Informacijska družba

843,60

1,79 %

10 %

SK

2007SK16UPO001

Raziskave in razvoj

1 209,42

1,30 %

10 %

SK

2007SK161PO002

Okolje

1 820,00

0,33 %

10 %

SK

2007SK161PO004

Promet

3 160,15

0,74 %

10 %

SK

2007SK161PO003

Regionalni OP

1 554,50

0,32 %

10 %

SK

2007SK161PO007

Tehnična pomoč

97,60

1,79 %

10 %

SK

2007SK162PO001

Bratislava

95,21

1,79 %

10 %

UK

2007UK162PO001

Škotska nižina in višavje

375,96

5,98 %

8,42 %

UK

2007UK161PO002

Zahodni Wales in The Valleys

1 250,38

036 %

5 %

UK

2007UK162PO012

Vzhodni Wales

72,45

0,36 %

5 %

137.  prosi Komisijo, naj v prihodnosti poroča o stopnjah napak po programih, kot jih sporočijo države članice in sprejme/popravi Komisija v letnih poročilih o dejavnostih;

138.  je seznanjen, da je Komisija na podlagi svojega pregleda menila, da je delo 40 nacionalnih revizijskih organov, pristojnih za revizijo 90 % dodeljenih sredstev iz ESRR/KS v programskem obdobju 2007-2013, na splošno zanesljivo;

Upravljavski in kontrolni sistemi (UKS)

139.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi dodatne smernice in tehnično pomoč; od Komisije in držav članic zahteva, da posebno pozornost namenijo poenostavitvi postopkov, tudi tistih za upravičence, kar bi lahko prineslo koristi za revizijo in zmanjšanje stopnje napak, sočasno pa naj povečajo učinkovitost sistema upravljanja in nadzora;

140.  pozdravlja izboljšanje upravljanja skladov po letu 2011 v Avstriji, na Češkem in v Romuniji; je zaskrbljen zaradi slabašnja upravljanja ESRR na Slovaškem, v Španiji, na Nizozemskem in v Združenem kraljestvu(37);

141.  v celoti podpira politiko Komisije glede prekinitev in začasnih ustavitev plačil;

142.  je seznanjen z določbami novega regulativnega okvira za programsko obdobje 2014-2020, ki določajo, da bodo resne pomanjkljivosti v smislu Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014(38), ki jih odkrije Komisija ali Računsko sodišče po predložitvi računovodskih izkazov, privedle do neto finančnih popravkov za zadevne programe; poziva Komisijo, naj seznam teh primerov predloži pravočasno za postopek podelitve razrešnice Komisiji za leto 2014;

143.  pozdravlja izboljšane kontrolne in revizijske postopke, predvidene v regulativnem okviru za programsko obdobje 2014–2020, zlasti v zvezi z upravnim preverjanjem in kontrolami letnih računovodskih izkazov programov in izjavami o upravljanju, ki jih organi upravljanja predložijo Komisiji; ugotavlja, da so bile možnosti Komisije za popravne ukrepe še izboljšane, potem ko je bila odpravljena možnost, da države članice znova uporabijo sredstva, kar je privedlo do neto finančnih popravkov; odobrava ustanovitev strokovnega središča za gradnjo upravnih zmogljivosti pri upravljanju strukturnih in investicijskih skladov; podpira čedalje večjo usmerjenost v rezultate in tematsko osredotočenost kohezijske politike, saj bi moralo to zagotoviti premik od merila, pri katerem se upošteva samo črpanje sredstev, h kakovosti porabe in visoki dodani vrednosti sofinanciranih dejavnosti;

144.  opozarja, na odstavek 165 svoje resolucije, priložene sklepu o podelitvi razrešnice Komisiji za leto 2012, v katerem je Parlament pozval k harmonizaciji obravnave napak pri javnih naročilih v deljenem upravljanju; pozdravlja harmonizacijo, ki jo je Komisija začela s svojim Sklepom C(2013)9527 z dne 19. decembra 2013 o opredelitvi in odobritvi smernic za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, financiranih s strani Unije v okviru deljenega upravljanja, ki jih izvede Komisija zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih; poudarja, da morajo države članice do 18. aprila 2016 izvajati Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta(39); meni, da bo to privedlo do občutnih sprememb v postopkih javnih naročil in da utegnejo biti zaradi tega potrebne dodatne metodološke spremembe;

145.  je seznanjen, da mora biti metodologija Računskega sodišča dosledna in da jo je treba uporabljati za vsa področja upravljanja; razume, da bi utegnilo nadaljnje usklajevanje privesti do nedoslednosti v opredelitvah Računskega sodišča o nezakoniti transakciji v neposrednem in deljenem upravljanju;

Finančni popravki

146.  ugotavlja, da se je Komisija leta 2013 odločila za finančne popravke v višini 912.371.222 EUR za operativne programe držav članic, in sicer 239,50 milijonov EUR za Češko, 147,21 milijonov EUR za Madžarsko in 95,47 milijonov EUR za Grčijo;

147.  poziva Komisijo, naj med izvajanjem projektov, ki jih države članice predložijo za financiranje iz strukturnih skladov, in po njihovi zaključitvi progresivno oceni njihovo uspešnost, da bi povečali učinkovitost projektov in okrepili nadzor nad uporabo javnih sredstev, s čimer bi odkrili primere zlorabe in goljufij, do katerih prihaja med izvajanjem projektov;

148.  poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem za izmenjavo informacij med nacionalnimi revizijskimi organi, da bo mogoče navzkrižno preveriti računovodske vnose za transakcije med dvema ali več državami članicami, s čimer bi napovedali boj čezmejnim goljufijam, ki vplivajo na strukturne sklade, in z ozirom na novo ureditev, ki bo začela veljati v okviru večletnega finančnega okvira 2014–2020, skladov ESI (Evropskega socialnega sklada), kohezijskih skladov, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo kot celote, da bi sprejeli celovit pristop k zaščiti finančnih interesov Unije;

149.  nadalje ugotavlja, da je bilo v programskem obdobju 2007-2013 šest držav članic (Češka, Grčija, Španija, Madžarska, Poljska in Romunija) odgovornih za 75 % (1.342 milijonov EUR) potrjenih finančnih popravkov ESRR/KS in ESS;

Razveljavitev obveznosti

150.  obžaluje, da je bilo treba v letu 2013 razveljaviti obveznosti v višini 397,8 milijona EUR, od tega 296,7 milijona EUR samo za Češko; meni, da razveljavitve obveznosti niso skladne z dobrim finančnim poslovodenjem; je zaskrbljen nad tem, da nekatere regije že dlje časa niso zmožne črpati razpoložljivih sredstev, zato poziva Komisijo, naj odkrije temeljne vzroke za to stanje v navedenih regijah; prav tako poziva Komisijo, naj oblikuje in predloži natančen načrt za izboljšanje sposobnosti črpanja regij, kjer je trenutno stanje na tem področju izjemno slabo;

151.  poudarja, da je bilo v uredbo za programsko obdobje 2014–2020 vključeno obdobje upravičenosti, da bi določili časovno obdobje za opravljanje naložb in spodbudili programske organe, da opravijo pravočasne naložbe za delovna mesta in rast v Uniji, saj se bo s tem zmanjšalo tveganje neuporabe v določenem obdobju upravičenosti in s tem razveljavitve obveznosti;

Instrumenti finančnega inženiringa

152.  ugotavlja, da so upravni organi držav članic poročali o skupaj 941 instrumentih finančnega inženiringa ob koncu leta 2013 v 25 državah članicah: 91 % je bilo instrumentov finančnega inženiringa za podjetja, 6 % za projekte razvoja mest in 3 % za sklade za energetsko učinkovitost/obnovljive vire energije; ugotavlja, da bila skupna vrednost prispevkov za operativne programe, izplačanih v instrumente finančnega inženiringa, znašala 14.278,20 milijona EUR, vključno z 9.597,62 milijona EUR iz strukturnih skladov; ugotavlja, da je bilo le dve leti pred zaključkom samo 47 % prispevkov za operativne programe – 6.678,20 milijona EUR – izplačano končnim prejemnikom;

153.  je zaskrbljen, ker je Komisija v svojem konsolidiranem letnem poročilu za leto 2013 o izvajanju instrumentov finančnega inženiringa – v skladu s točko (j) člena 67(2) Uredbe Sveta (EC) št. 1083/2006(40) – ugotovila, da upravni organi držav članic niso zagotovili vseh informacij o izvajanju teh instrumentov ter da so nekateri podatki kazali na „netočnosti“ v zvezi s podatki o instrumentih finančnega inženiringa na Madžarskem in v Italiji;

Grčija

154.  je zaskrbljen glede izvajanja prednostnih projektov v Grčiji, s katerimi upravlja projektna skupina; ugotavlja, da je bilo treba pospešiti 48 prednostnih projektov; ugotavlja, da so po mnenju Komisije poglavitne težave naslednje: (a) zamude v končni fazi, (b) zamude pri izdaji dovoljenj, (c) razveljavitve pogodb zaradi nelikvidnosti pogodbenikov (d), dolgotrajne pritožbe na sodiščih med postopki oddaje naročil; zato poziva Komisijo, naj za poročilo o nadaljnjih ukrepih za leto 2013 zagotovi najnovejše podatke o prednostnih projektih;

Trasimensko jezero

155.  ugotavlja, da je OLAF decembra 2014 izvedel misijo za ugotavljanje dejstev, da bi obravnaval morebitne nepravilnosti pri pomoči Unije za kolesarsko stezo okrog Trasimenskega jezera v Italiji; poziva Komisijo, naj Parlament v poročilu o razrešnici za leto 2013 obvesti o razvoju dogodkov;

Privatizacija infrastrukturnih projektov, ki so se financirali iz skladov Unije

156.  ugotavlja, da je Unija prispevala 1,1 milijona EUR za financiranje posodobitve omrežja za oskrbo z vodo v Skorkovu (CZ); je zaskrbljen, ker so občinske oblasti izkoriščanje sistema za oskrbo z vodo prepustile podjetju, ki že upravlja lokalni kanalizacijski sistem; ugotavlja, da je bil slednji tudi sofinanciran iz skladov Unije, in sicer v višini 1,4 milijona EUR, ter da se je cena za oskrbo s pitno vodo dvignila za 45 %; meni, da je pitje vode javno dobro in da morajo imeti vsi državljani dostop do pitne vode visoke kakovosti za razumno ceno;

157.  poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o vseh primerih, ko so bili projekti, v katerih je bil delež Unije vsaj 30 %, naknadno privatizirani;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

158.  poziva Komisijo, naj pravočasno pred postopkom podelitve razrešnice za leto 2014 podrobno poroča o napredku glede upravljavskih in kontrolnih sistemov, ki se štejejo kot delno učinkoviti(41);

159.  poziva Komisijo, naj v skladu s priporočilom Računskega sodišča oceni preglede na prvi stopnji, opravljene v programskem obdobju 2007–2013 v skladu s členom 32(5) finančne uredbe; poziva Komisijo, naj letnemu poročilu o dejavnostih GD REGIO doda oceno o zanesljivosti informacij, ki jih posredujejo organi za potrjevanje v državah članicah; pozdravlja ocene, opravljene od leta 2010 s ciljno usmerjenimi revizijami programov z visokim tveganjem v okviru revizijske poizvedbe „premoščanje vrzeli v zagotovilu“;

160.  poziva Računsko sodišče, naj Parlamentu predloži podrobno poročilo o razvoju stopnje napake (za vsako leto, za vsako sektorsko politiko in za vsako državo članico) v celotnem obdobju prejšnjega večletnega finančnega okvira (2007–2013);

161.  poziva Komisijo, naj zahteva, da revizijs ki organi potrdijo točnost podatkov o finančnih popravkih, ki jih v povezavi z vsakim operativnim programom sporočijo organi za potrjevanje; meni, da bi bilo treba te podrobne informacije objaviti v prilogi letnega poročila o dejavnostih GD REGIO;

162.  poziva Komisijo, naj v svojem letnem poročilu o dejavnostih dosledno razkriva vzroke za to, da niso bili izrečeni pridržki (ali so bili izrečeni pridržki z nižjim finančnim učinkom), kadar je to posledica izjem od veljavnih navodil Komisije ali odobrenih revizijskih strategij;

163.  podpira priporočilo Računskega sodišča, da bi morala Komisija od držav članic zahtevati, naj v svojih izjavah o upravljanju (v skladu s členom 59(5)(a) finančne uredbe) izrecno potrdijo uspešnost pregledov na prvi stopnji, ki jih opravijo organi upravljanja in organi za potrjevanje;

164.  poziva Komisijo, naj nacionalne organe zaprosi za povratne informacije o tem, ali so bili doseženi cilji projektov na področju ESRR/KS in ESS; meni, da bi bilo treba to storiti na način, ki bi omogočal primerljivost evidentiranih podatkov na ravni Unije; meni, da bi morali imeti državljani, ki jih uresničitev ciljev projektov zadeva, možnost oceniti projekt, po tem, ko je ta dokončan;

165.  poziva Komisijo, naj pojasni „netočnosti“, povezane z instrumenti finančnega inženiringa, in v letnem poročilu o dejavnostih GD REGIO za leto 2014 podrobno oceni rezultate;

166.  priznava prizadevanja Komisije za prehod na kulturo smotrnosti poslovanja; zato poziva Komisijo (GD REGIO), naj v načrt upravljanja in letno poročilo o dejavnostih vključi oceno svojega dela v zvezi s povečevanjem učinkovitosti ter uspešnostjo in učinkom kohezijske politike; poziva Komisijo, naj poleg pristopa k izvrševanju proračuna preveri uspešnost pri uresničevanju ciljev in koristneje uporablja ocene, države članice in njihove organe upravljanja pa podpre, da bodo lahko povečali kakovost ocenjevalnih poročil; v zvezi s tem poudarja, da je treba v prihodnje upoštevati in ocenjevati rezultate projektov, donosnost naložb in dejansko dodano vrednost za gospodarstvo, zaposlovanje in regionalni razvoj;

Zaposlovanje in socialne zadeve

Strategija EU 2020

167.  poudarja, da sredstva ESS v veliki meri prispevajo k doseganju ciljev na področju zaposlovanja in socialne politike; ugotavlja, da so bila za leto poročanja v te namene zagotovljena plačila v višini 14,1 milijarde EUR, od tega je bilo 98 % plačil opravljenih preko ESS; kljub temu meni, da bi bilo treba oceniti uspešnost sklada, ne toliko zaradi stopnje črpanja, pač pa zaradi učinkovitosti pri ustvarjanju delovnih mest in vračanju brezposelnih na trg dela; poziva, da se do konca leta opravi in predloži natančna analiza uspešnosti sklada, od katere bi bila odvisna politična ocena Parlamenta;

168.  pozdravlja prispevek k uresničitvi navedenih ciljev, k čemur niso pripomogli zgolj projekti, financirani iz Evropskega socialnega sklada, pač pa tudi določitev priporočil za posamezno državo v letnem skupnem poročilu o zaposlovanju, pripravljenem v okviru procesa evropskega semestra;

169.  poudarja, da v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 sredstev Evropskega socialnega sklada ni dovoljeno uporabljati za selitev delovnih mest iz ene države članice v drugo; vztraja, da morajo Komisija in države članice izvajati ustrezen nadzor in skrbeti, da se sredstva Unije ne bodo zlorabljala na ta način;

170.  ugotavlja, da bi moral biti cilj držav članic pri črpanju sredstev EU doseganje rezultatov in uresničevanje ciljev Evropskega socialnega sklada in da dosledno izvajanje učinkovitega nadzora ne bi smelo biti ogroženo, zlasti proti koncu obdobja upravičenosti, saj to lahko vodi h kršitvi pravil s posledičnim financiranjem projektov, ki so predragi, slabo izpeljani oziroma ne dosežejo pričakovanih rezultatov;

171.  poudarja, da je še posebej nujno zmanjšanje brezposelnosti mladih; pozdravlja, da je bilo več kot 12,4 milijarde EUR iz ESS in iz pobude za zaposlovanje mladih namenjenih za boj proti brezposelnosti mladih v novem programskem obdobju; poziva Komisijo, naj podpira države članice pri izvajanju skladov Unije in zagotovi, da se bo ta denar porabil za navedene namene; poziva Komisijo, naj za programsko obdobje 2014-2020 vzpostavi sistem, ki bo omogočal poročanje o napredku pri vključevanju prikrajšanih oseb ali skupin (npr. mladih, starejših, dolgotrajno brezposelnih, Romov) v zaposlovanje;

Romi

172.  poudarja, da sredstva, ki so bila na voljo za vključevanje Romov, niso bila vedno porabljena za ta namen; je zaskrbljen, ker se številni Romi soočajo z diskriminacijo in družbeno izključenostjo ter živijo v zelo slabih družbeno-ekonomskih pogojih; še posebej je zaskrbljen tudi zaradi informacij iz raziskave, ki jo je Agencija Evropske unije za temeljne pravice opravila leta 2012(42), po katerih je v 90 % romskih gospodinjstev povprečen dohodek nižji od nacionalne meje revščine in da v povprečju 45 % Romov živi v hudo prikrajšanih pogojih bivanja;

173.  poziva Komisijo, naj podpre učinkovito izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov na lokalni in regionalni ravni ter zagotovi, da bo proračunska poraba namenjena ciljem glavnih politik;

Napake

174.  ugotavlja, da je napake vsebovalo 50 od 182 transakcij (27 %), ki jih je revidiralo Računsko sodišče; ugotavlja, da je Sodišče na podlagi 30 napak, ki jih je količinsko opredelilo, ocenilo, da je najverjetnejša stopnja napake znašala 3,1 % (3,2 % leta 2012); ugotavlja, da so imeli nacionalni organi v 13 primerih napak končnih upravičencev, ki jih je bilo mogoče količinsko opredeliti, dovolj informacij, da bi preprečili, odkrili in popravili napake, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji; meni, da bi bila ocena najverjetnejše stopnje napake za to poglavje za 1,3 odstotne točke nižja, če bi vse te informacije uporabili za popravo napak; poudarja, da imajo države članice pomembno odgovornost glede pravilnega in zakonitega izvrševanja proračuna Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije;

175.  je seznanjen z ugotovitvijo iz letnega poročila Računska sodišča, da se je ocenjena stopnja napake za področje zaposlovanja in socialnih zadev v letu 2013 v primerjavi z letom prej rahlo zmanjšala, in sicer s 3,2 % na 3,1 %; ugotavlja, da je bila ta stopnja vseeno druga najnižja med vsemi področji politik, in pričakuje, da se bo v prihodnjih letih še naprej zmanjševala;

176.  ugotavlja, da so napake na tem političnem področju kot v preteklih letih zadevale neupravičene odhodke (93 % je zadevalo previsoko obračunane režijske stroške, prijavo previsokih stroškov dela in napačno izračunane stroške) in neupoštevanje pravil za javna naročila (7 %);

177.  je seznanjen s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala Komisija z državami članicami sprejeti nadaljnje ukrepe v zvezi s slabostmi, ugotovljenimi v tematski reviziji upravnega preverjanja na podlagi tveganja, ki jo je opravil GD EMPL, in pozdravlja nove smernice, ki jih je razvila Komisija, da bi dodatno okrepila zanesljivost upravnega preverjanja v programskem obdobju 2014–2020; ugotavlja, da so bile te smernice, ki temeljijo na spoznanjih iz prejšnjega programskega obdobja, predstavljene državam članicam in bodo objavljene v prvi polovici leta 2015; poudarja, da je zelo pomembno, da organi v državah članicah uporabijo informacije, ki jih imajo na voljo, da ugotovijo in popravijo napake, preden od Komisije zahtevajo povračilo, kar bo znatno zmanjšalo stopnjo napake na področju zaposlovanja in socialnih zadev;

178.  spodbuja GD EMPL, naj še naprej uresničuje svoj cilj glede Evropskega socialnega sklada in doseže, da napak ne bo več treba popravljati, temveč se jim bo mogoče izogniti; podpira prizadevanja GD EMPL za pomoč državam članicam z najvišjimi stopnjami napak pri izvrševanju tega sklada, da bodo lahko s sledenjem praktičnim zgledom izboljšale svoje sisteme; glede tega ugotavlja, da bi morali upravna zmogljivost in organizacija GD EMPL ustrezati njegovemu delu in odgovornostim do držav članic.

Zanesljivost poročanja držav članic

179.  obžaluje, da glavni vir napak ostajajo pomanjkljiva preverjanja na prvi stopnji, ki jih opravijo nacionalni upravljavski in kontrolni sistemi; je globoko zaskrbljen zaradi dejstva, da so države članice manj skrbne pri trošenju sredstev Unije kot pri trošenju sredstev iz svojih nacionalnih proračunov, pri čemer imajo pomembno odgovornost pri pravilnem in zakonitem izvrševanju proračuna Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije; ugotavlja, da je bilo pri naslednjih programih moč zaslediti izrazite sistemske slabosti: Poljska, Španija (Kastilja in Leon), Romunija, Portugalska, Italija (Sicilija), Nemčija (Bund), Nemčija (Turingija), Češka in Madžarska; poleg tega opaža, da so tematske revizije Komisije razkrile slabosti upravljavskih in kontrolnih sistemov operativnih programov za Irsko (Human Investment Capital), Slovaško (izobraževanje) in Španijo (avtonomna skupnost Valencia);

180.  poudarja, da je Komisija pri pregledu stopenj napak, ki jih v svojih letnih poročilih o nadzoru (ACR) sporočijo države članice, povišala stopnjo napake za več kot 2 % pri naslednjih operativnih programih:

Država članica

Številka OP

 

Vmesna plačila 2013 v EUR

DČ - ACR stopnja napake

COM - popravek

Razlika

IT

2007IT052PO009

Bolzano

934 530

4,95%

7,11 %

2,16 %

CZ

2007CZ052PO001

Praha Adapabilita

 

3,58%

6,45 %

2,87 %

SK

2007SK05UPO002

OP zaposlovanje in socialno vključevanje

86 718 231

1,65%

4,66 %

3,01 %

UK

2007UK052PO002

Škotska nižina in višavje

74 251 497

1,95%

10,59 %

8,64 %

IT

2007IT052PO001

Abruci

 

0,2%

15,9 %

15,88 %

ES

2007ES052PO011

La Rioja

 

0,38%

37,76 %

37,38 %

Poleg tega je Komisija menila, da so letna poročila o nadzoru (ACR) za naslednje operativne programe povsem nezanesljiva, zaradi česar je bil uporabljen pavšalni popravek:

Država članica

Številka OP

 

Vmesna plačila 2013 v EUR

DČ - ACR stopnja napake

COM - pavšalni popravek

Razlika

LU

2007LU052PO001

Operativni program ESS

4 285 659

0,46%

2,0 %

1,54 %

IT

2007IT051PO001

Kampanja

77 486 332

0,38%

2,0 %

1,62 %

BE

2007BE052PO001

Nemško govoreča skupnost

 

0,0%

2,0 %

2 %

ES

2007ES052PO002

Kastilja in Leon

10 607 012

0,0%

2,0 %

2,0 %

BE

2007BE052PO003

Zvezna država

 

3,66%

5,0 %

1,34 %

IT

2007IT051PO007

Pon istruzione

78 589 393

0,4%

5,0 %

4,6 %

BE

2007BE052PO005

Flandrija

118 201 220

1,61%

10,0 %

8,39 %

UK

2007UK051PO002

Zahodni Wales in The Valleys

149 600 091

0,36%

10,0 %

9,64 %

UK

2007UK052PO001

Vzhodni Wales

9 476 602

0,36%

10,0 %

9,64 %

IT

2007IT052PO012

Toskana

61.978.561

1,11

25 %

23,89 %

IT

2007IT052PO016

Sardinija

23.478.530

0,13

25 %

24,87 %

181.  v zvezi s tem pozdravlja posebne olajševalne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, tako preventivne kot korektivne, ter revizije na podlagi tveganja, ki jih izvaja GD EMPL;

182.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v letu 2013 nadaljevala s strogo politiko prekinitev in začasnih ustavitev plačil; v zvezi s tem šteje za omembe vredno, da je Komisija v letu 2013 izvedla finančne popravke v višini 842 milijonov EUR, in sicer 153 milijonov za obdobje 1994-1999, 472 milijonov za obdobje 2000-2006 in 217 milijonov za obdobje 2007-2013; v treh programskih obdobjih so najvišje finančne popravke prikazale naslednje države članice:

Država članica

Skupni sprejeti/določeni finančni popravek (milijoni EUR)

Skupni izvedeni finančni popravek (milijoni EUR)

Italija

497,7

497,7

Romunija

312,1

299,1

Španija

1 070,1

1 064,3

183.  poleg tega opaža, da letno poročilo o dejavnostih GD EMPL vsebuje pridržek, povezan s plačili za programsko obdobje 2007-2013 v tveganem znesku 123,2 milijona EUR v letu 2013; opaža, da ta pridržek zajema 36 od 118 operativnih programov ESS (v primerjavi z letom 2012, ko je bilo zajetih 27 od 117 operativnih programov):

Programsko obdobje 2007-2013

Član

Država

Številka OP

Ime

Pridržek

BELGIJA

2007BE051PO001

Konvergenca Hainaut

v celoti

2007BE052PO002

Troika Wallonie-Bruxelles

v celoti

2007BE052PO003

Zvezna država

ugled

2007BE052PO004

Bruxelles-Capitale : Emploi et cohésion sociale

ugled

2007BE052PO005

Flandrija

v celoti

ČEŠKA

2007CZ052PO001

Praha Adaptabilita

ugled

2007CZ05UPO001

Lidské zdroje a zaměstnanost

ugled-delno

FRANCIJA

2007FR052PO001

Programme opérationnel national FSE

delno

NEMČIJA

2007DE051PO002

Mecklemburg-Vorpommern

v celoti

2007DE052PO003

Berlin

v celoti

IRSKA

2007IE052PO001

Human Capital investment

ugled-delno

ITALIJA

2007IT051PO001

Kampanja

v celoti

2007IT051PO007

PON Istruzione

v celoti

2007IT052PO001

Abruci

ugled-delno

2007IT052PO009

Bolzano

v celoti

2007IT052PO012

Toskana

v celoti

2007IT052PO016

Sardinija

v celoti

POLJSKA

2007PL051PO001

Program Operacyjny Kapitał Ludzki

delno

ROMUNIJA

2007RO051PO001

Razvoj človeških virov

v celoti

SLOVAŠKA

2007SK05UPO001

OP Izobraževanje

delno

2007SK05UPO002

OP Zaposlovanje in družbeno vključevanje

ugled-delno

ŠPANIJA

2007ES051PO003

Extremadura

delno

2007ES051PO005

Andaluzija

v celoti

2007ES052PO003

Avtonomna skupnost Valencia

ugled

2007ES052PO004

Aragon

v celoti

2007ES052PO005

Baleari

v celoti

2007ES052PO007

Katalonija

ugled

2007ES052PO008

Madrid

ugled-delno

2007ES052PO011

La Rioja

ugled

2007ES05UPO001

Adaptabilidad Y Empleo

delno

2007ES05UPO002

Boj proti diskriminaciji

delno

2007ES05UPO003

Tehnična podpora

delno

ZDRUŽENO

KRALJESTVO

2007UK051PO002

Zahodni Wales in The Valleys

v celoti

2007UK052PO001

Vzhodni Wales

v celoti

2007UK052PO002

Škotsko višavje in nižina

v celoti

2007UK052PO003

Severna Irska

delno

Programsko obdobje 2000-2006

Član

Država

Številka OP

Ime

Pridržek

FRANCIJA

1999FR053DO001

Objectif 3 national

ugled

2000FR162DO021

Nord-Pas-de-Calais

ITALIJA

1999IT161PO006

Kalabrija

ŠVEDSKA

1999SE161DO001

Norbotten & Vasterbotten

ZDRUŽENO

KRALJESTVO

1999GB161DO005

Škotsko višavje in otoki

2000GB162DO013

Zahodna Škotska

184.  poudarja, da pridržki vplivajo na vmesna plačila za operativne programe iz obdobja 2007-2013 v višini 2.159,4 milijona EUR; ugotavlja, da je Komisija višino tveganega zneska leta 2013 ocenila na 123,3 milijona EUR;

185.  podpira Računsko sodišče, ko poziva Komisijo, naj v svojem letnem poročilu o dejavnostih dosledno razkriva vzroke za to, da niso bili izrečeni pridržki (ali so bili izrečeni pridržki z nižjim finančnim učinkom), kadar je to posledica izjem od veljavnih navodil Komisije ali odobrenih revizijskih strategij;

186.  ostaja zaskrbljen zaradi sistematičnih slabosti španskega in italijanskega upravljavskega in kontrolnega sistema, kar je še bolj izrazito zaradi državnih struktur, ki so decentralizirane oziroma so njihove pristojnosti prenesene na nižje ravni;

187.  poziva GD EMPL, naj v svoje letno poročilo o dejavnostih vključi preglednico o letnih poročilih o nadzoru, ki jo je posredoval kot odgovor na vprašanje 19 iz vprašalnika za razrešnico;

188.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalni organi, pristojni za upravljanje strukturnih skladov, rešili problem zaračunavanja stroškov dela za evropske projekte po višjih stopnjah kot za projekte, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi;

189.  je ustrezno seznanjen z letnim poročilom Računskega sodišča o izvrševanju proračuna, zlasti glede zaposlovanja in socialnih vprašanj, vendar obžaluje, da so v letošnjih posebnih poročilih Računskega sodišča navedbe o enakosti spolov na tem področju pomanjkljive in da so ta poročila premalo osredotočena na zaposlovanje, socialno solidarnost in enakost spolov;

190.  ponovno izraža svojo zahtevo, da je treba nadgraditi kazalce in podatke za posamezen spol, da bi lahko splošni proračun Unije ocenili z vidika spolov in spremljali prizadevanja za vključevanje načela enakosti spolov pri načrtovanju proračuna;

Razveljavitev obveznosti

191.  je zaskrbljen, ker utegnejo biti do konca leta 2014 razveljavljene obveznosti v višini 129 milijonov EUR v šestih državah članicah (BE, CZ, DE, ES, IT and UK);

Mikrofinančni instrument Progress

192.  opaža, da je Unija prispevala 100 milijonov EUR za mikrofinančni instrument Progress; opozarja, da je Evropski investicijski sklad, ki v imenu Komisije in Evropske investicijske banke izvaja mikrofinančni instrument Progress, poročal, da je 52 ponudnikov mikrokreditov v 20 državah članicah podpisalo pogodbe v okviru mikrofinančnega instrumenta Progress in da je bilo mikropodjetnikom izplačanih že 31.895 mikroposojil v skupnem znesku 260,78 milijonov EUR; v zvezi s tem je zaskrbljen, ker se pri oblikovanju finančnih instrumentov premalo pozornosti namenja vprašanju demokratične odgovornosti;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

193.  poziva Komisijo, naj pri odobritvi operativnih programov za novo programsko obdobje zagotovi, da države članice upoštevajo vse možnosti poenostavitve, ki jih omogočajo uredbe o evropskih strukturnih in naložbenih skladih za obdobje 2014–2020;

194.  poziva Komisijo, naj poroča o napredku pri upravljanju omenjenih operativnih programov, za katere je bil izražen pridržek, in o odpravljanju ugotovljenih slabosti v svojem poročilu o nadaljnjih ukrepih v zvezi z razrešnico za leto 2013;

195.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo organi držav članic, pristojni za upravljanje strukturnih skladov, obravnavali vprašanje zaračunavanja stroškov dela za projekte Unije po višjih stopnjah kot za projekte, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi;

196.  poziva Komisijo, naj poskuša vplivati na države članice in jih pozove k izvajanju strategije za Rome ter naj zagotovi romsko usmerjeno izvajanje skladov Unije;

197.  poziva Komisijo, naj poskuša vplivati na države članice in jih pozove, naj se dejavno in konkretno borijo proti brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih;

Zunanji odnosi

Pritiski na proračun

198.    odobrava, da je postopek razrešnice bolj osredotočen na večjo uspešnost, saj bo mogoče tako z denarjem davkoplačevalcev Unije doseči čim boljše rezultate; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj okrepi prizadevanja ter izboljša zbiranje povratnih informacij v ocenjevalnem ciklu, da bodo lahko praktične izkušnje in priporočila iz ocen v čim večji meri prispevala k sprejemanju boljših odločitev ter boljšemu načrtovanju in izvajanju pomoči Unije;

199.    je zelo zaskrbljen, ker je v proračunu za leto 2013, ki ga upravlja generalni direktorat Komisije za razvoj in sodelovanje (GD DEVCO), zmanjkalo za 293 milijonov EUR sredstev za plačila in ker je bil ta primanjkljaj zaradi prepozne odobritve dodatnih sredstev prenesen v naslednje leto, tako da se je proračunska situacija na področju plačil v letu 2014 še zaostrila;

200.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je neskladje med mednarodnimi zavezami Unije, njenim velikopoteznim političnim okvirom in novimi orodji (kot so razvojni program po letu 2015 in instrumenti za zunanje financiranje za obdobje 2014–2020) na eni strani ter na drugi strani njeno nezmožnostjo, da bi zlasti na področju humanitarne pomoči izpolnila svoje obveznosti do svetovnih partnerjev in drugih organov, saj primanjkuje sredstev za plačila, vse večje;

201.    meni, da to ne prinaša samo zelo velikega političnega tveganja in tveganja za ugled in verodostojnost Unije kot najpomembnejše svetovne donatorke, temveč utegne ogroziti tudi javnofinančno stabilnost partnerskih držav, saj bo povzročilo velik finančni primanjkljaj v njihovih proračunih; se boji, da utegne to neskladje postati zelo očitno v letu 2015, ko raven uradne razvojne pomoči še zdaleč ne bo dosegla skupnega cilja, ki znaša 0,7 % BND Unije do konca leta;

202.  poudarja, da je bilo leto 2013 že drugo zaporedno leto, ko je humanitarna pomoč iz proračuna Unije zaradi velikega števila humanitarnih kriz, ki so povzročile hudo človeško trpljenje, presegla 1,3 milijarde EUR v obveznostih; obžaluje posledice, ki jih je pomanjkanje denarja za plačila v tem kriznem letu imelo za dejavnosti GD ECHO, saj slednjih ne bi bilo mogoče izvajati, če urniki izplačil ne bi bili prilagojeni, zaradi česar je bilo ob koncu leta v naslednje proračunsko leto prenesenih za 160 milijonov EUR zaostalih plačil; poziva Svet, naj se drži načrta plačil, o katerem se je dogovoril s Parlamentom;

203.    obžaluje škodo, ki jo je ugled Unije že utrpel zaradi teh priložnostnih ukrepov, in opozarja na paradoks, da se je po eni strani število humanitarnih kriz po svetu v zadnjih letih povečalo in da je Unija sprejela operativne ukrepe za učinkovito ukrepanje ob nenadnih izbruhih kriz (kot je odprtje koordinacijskega središča za odzivanje v izrednih razmerah maja 2013), po drugi strani pa primanjkuje sredstev za plačila; je zaskrbljen, da se utegne položaj še zaostriti, če proračun ne bo ustrezno povečan;

Stopnje napak

204.  je seznanjen s tem, da je najverjetnejša stopnja napake Računskega sodišča 2,6 % in da je stopnja preostale napake, kot je bila ugotovljena z drugo študijo, ki jo je opravil EuropeAid, ocenjena na 3,35 %; obžaluje, da so sistemi, ki sta jih preučila Računsko sodišče in EuropeAid, ocenjeni kot delno učinkoviti;

205.  je seznanjen s tem, da narava instrumentov in plačilnih pogojev pri proračunski podpori in prispevkih Unije za projekte, ki jih financira več donatorjev, izvajajo pa mednarodne organizacije, omejuje nagnjenost transakcij k napakam;

206.  poziva Komisijo, naj predloži poročilo o dodani vrednosti proračunske podpore in zlasti o tem, kako je državam v razvoju pomagala izpolniti razvojne cilje tisočletja; v zvezi s tem zahteva raziskavo o ukrepih, sprejetih za preprečitev, da se del financiranja zapravi zaradi korupcije in goljufij, ter o učinkovitosti sistemov finančnega poslovodenja v zvezi s tem;

207.  se strinja s kritiko, ki jo je izrazilo Računsko sodišče v zvezi s tako imenovanim hipotetičnim pristopom v primeru projektov z več donatorji, in poziva Komisijo, naj preuči možnost, da sama predstavi analizo teh projektov kot celote, namesto da se omeji na premislek o tem, ali združeni znesek zajema dovolj upravičenih odhodkov za pokritje prispevka EU;

208.  poziva Računsko sodišče, naj izračuna ločeno stopnjo napak v zunanjih odnosih za odhodke, ki niso vključeni v proračunsko podporo ali prispevke Unije za projekte, ki jih financira več donatorjev, izvajajo pa mednarodne organizacije;

Letna poročila o dejavnostih

209.  obžaluje dejstvo, da je Komisija za devet transakcij, povezanih z nacionalnimi predpristopnimi programi, uporabila računovodski postopek, da je potrdila znesek v višini 150 milijonov EUR, ki temelji na ocenah, ne pa na podlagi nastalih, plačanih in sprejetih stroškov, dokazanih z dokazili; poudarja, da ta sistematična praksa GD za širitev ni v skladu s členom 88 finančne uredbe in členom 100 pravil uporabe; poudarja, da ta dolgotrajni postopek že več let vpliva na izjave o zanesljivosti generalnemu direktoratu za širitev, kar pomeni, da je v letu 2013 20 % vseh odhodkov tega generalnega direktorata temeljilo na ocenah; pozdravlja dejstvo, da je Komisija leta 2014 vzpostavila sistem za zagotovitev, da bo do obračuna predhodnega financiranja v prihodnje prihajalo na podlagi pravilno nastalih in sporočenih stroškov, in ga začela nemudoma izvajati; ugotavlja, da je Komisija dosledno poudarjala, da nekdanji GD za širitev v postopku potrditve obračunov ni uradno potrdil in sprejel nobenih odhodkov, zato ni mogoče predvidevati nobenega sporočila upravičencu, ki bi nakazoval strinjanje;

210.  opominja, da je generalni direktor EuropeAid v svoji izjavi o zanesljivosti(43) navedel, da obstoječi kontrolni postopki dajejo potrebno zagotovilo v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo z izkazi povezanih transakcij; kljub temu meni, da tej izjavi nasprotuje dejstvo, da je izdal splošni pridržek v zvezi s stopnjo napake, ki je presegla 2 %, kar dokazuje, da kontrolni postopki ne preprečujejo, zaznavajo ali popravljajo pomembnih napak;

211.  poziva Komisijo, naj pojasni stalna navodila generalnega sekretariata Komisije, da bo mogoče podati negativno mnenje, kadar finančni vpliv preseže prag pomembnosti za celotni proračun, za katerega je odgovoren posamezen GD;

212.  poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi mehanizma za sankcioniranje v primeru namerne nepravilne izjave o zanesljivosti, ki jo poda odredbodajalec v letnem poročilu o dejavnostih iz člena 66(9) finančne uredbe;

Mednarodna trgovina

213.  poziva Komisijo, naj kadrovske vire iz drugih generalnih direktoratov prerazporedi v GD za trgovino, da bi zagotovila, da bo lahko ta izpolnil upravičeno zahtevo državljanov Unije in Parlamenta za večjo preglednost in dostop do informacij v okviru potekajočih trgovinskih pogajanj Unije in prihajajočega procesa ratifikacije, zlasti v zvezi s sporazumi TTIP, CETA in TISA, na uspešen, učinkovit in pravočasen način, ne da bi morala Komisija zanemariti ostale pomembne naloge, za katere je zadolžena;

214.  opozarja, da je treba poskrbeti za ustrezne kontrole in revizije makrofinančne pomoči Unije;

215.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da GSP še ni uspel v celoti uresničiti predvidenih ciljev, čeprav je bilo mogoče opaziti tudi pozitiven razvoj dogodkov; ugotavlja tudi, da je sistem v veljavi šele nekaj časa;

216.  poudarja, da ocenjevanje in nadzor trgovinskih sporazumov ni zgolj proračunsko vprašanje, temveč je bistvenega pomena tudi v primerih, ko je treba partnerje spomniti na zaveze, ki so jih sprejeli v zvezi s standardi na področju človekovih pravic, dela in okolja;

217.  poziva, naj se zagotovi zadosten nadzor nad dejavnostmi za internacionalizacijo malih in srednjih podjetij Unije, pa tudi za njihov dostop do tretjih trgov; spominja, da je treba oceniti učinkovitost usklajevanja med poslovnimi središči v Uniji in posameznih državah ter trgovinskimi zbornicami v tretjih državah, zlasti v Aziji, in poiskati načine, kako bi bilo mogoče to usklajevanje izboljšati;

Haiti

218.    se strinja s priporočili iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 13/2014 o podpori EU za sanacijo po potresu na Haitiju, predvsem s sprejetjem skupne strategije DEVCO-ECHO, s katero bi okrepili povezanost in sinergije med njunimi dejavnostmi, in poziva Komisijo, naj ta priporočila začne izvajati pri vseh tekočih in prihodnjih dejavnostih v okviru obnove po nesreči ali nestabilnih razmer; poziva Komisijo, naj sozakonodajalce obvesti o proračunskih ali pravnih omejitvah, ki so po potresu ovirale učinkovito izvajanje podpore Unije za sanacijo na Haitiju;

Kombinirano financiranje

219.    zaskrbljeno ugotavlja, da se kombiniranje v energetskem sektorju osredotoča predvsem na velike projekte, manj poudarka pa namenja lokalnim energetskim rešitvam; poziva Unijo, naj pri vzpostavitvi energetske infrastrukture, s katero bi do leta 2030 vsem zagotovili splošni dostop do energije, ne uporablja pristopa od zgoraj navzdol, temveč naj upošteva, da obsežne infrastrukture morda niso primerne za gospodarsko in socialno strukturo vseh držav in revnim ne zagotavljajo dostopa do energije ter da so v tem primeru običajno primernejši in učinkovitejši manjši, decentralizirani in od omrežja ločeni energetski viri;

Skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

220.  pozdravlja napredek Komisije pri akreditaciji vseh misij skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v skladu s „šeststeberno oceno“ in njeno napoved, da bodo štiri največje misije kmalu izpolnjevale zahteve; poudarja, da mora Komisija akreditirati vse misije v skladu s priporočili Računskega sodišča;

221.  je zelo zaskrbljen zaradi resnih sumov korupcije v okviru misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX Kosovo), ki bodo, če se potrdijo, ogrozili ugled Evropske unije in pomoč, ki jo zagotavlja državam, ki izvajajo reforme na področju pravne države; je zlasti zaskrbljen tudi zaradi načina obravnave sumov korupcije in počasnega odziva Evropske službe za zunanje delovanje; je seznanjen, da se je začela preiskava misije EULEX Kosovo; pričakuje, da bo čim prej obveščen o rezultatih preiskave, in poudarja, da je treba voditi politiko ničelne strpnosti do korupcije in uporabiti pridobljene izkušnje;

222.  obžaluje precejšnje zamude pri nabavi nujne opreme im storitev za misije skupne obrambne in varnostne politike ter negativne posledice, ki so jih te zamude imele za izvajanje misij; spominja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 18/2012 o podpori Evropske unije za Kosovo v zvezi z načeli pravne države izrazilo kritiko na račun te neučinkovitosti in ugotovilo, da pravila javnega naročanja iz finančne uredbe „niso zasnovana za misije skupne varnostne in obrambne politike, kjer je včasih potrebno hitro in prožno odzivanje“; poziva Komisijo, naj razmisli o popravku teh pravil:

Poročilo o upravljanju zunanje pomoči

223.  je seznanjen s tem, da večina delegacij Unije ni dosegla meril, ki jih je pripravila Komisija, za ključne kazalnike uspešnosti(44), vključene v 119 poročil o upravljanju zunanje pomoči, ki se nanašajo na finančno načrtovanje in dodeljevanje virov, finančno upravljanje in revizijo;

224.  ugotavlja, da sta glede na ključne kazalnike uspešnosti, ki jih je pripravila Komisija, delegaciji Unije z največjo uspešnostjo tisti v Nepalu in v Namibiji, saj sta izpolnili merila, ki jih je pripravila Komisija, za 23 od 26 ključnih kazalnikov uspešnosti; obžaluje, da je delegacija Unije z najmanjšo uspešnostjo delegacija v Libiji, ki je merila izpolnila samo za tri od 26 ključnih kazalnikov uspešnosti, podobno neuspešna pa je bila delegacija v Srednjeafriški republiki, ki je izpolnila samo štiri merila;

225.  obžaluje, da delegacije, ki jih nadzoruje GD za širitev, in sicer v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Turčiji, na Kosovu in v Srbiji, posredujejo zelo malo ustreznih podatkov in informacij v okviru poročila EAMR;

226.  obžaluje, da se rezultati, izložki ali učinki ukrepov služb delegacij Unije ne merijo ustrezno v okviru obstoječih ključnih kazalnikov uspešnosti in da ti kazalniki ponujajo zelo omejeno jasnost glede količine in zlasti uspešnosti delegacij ter stopnje „zadovoljstva deležnikov“ glede storitev, ki jih delegacije Unije zagotavljajo v teh državah;

227.  poziva Komisijo, naj

–       Parlamentu predstavi ukrepe, sprejete za povečanje uspešnosti delegacij Unije v zvezi s finančnim načrtovanjem in dodeljevanjem virov, finančnim upravljanjem in revizijo, zlasti v zvezi z delegacijami z najmanjšo usp ešnostjo;

–       vsako leto bolje dokumentira zaključke, do katerih je prišla na podlagi poročila EAMR in ključnih kazalnikov uspešnosti, in naj te zaključke skupaj s poročili EAMR posreduje Parlamentu;

–       v poročilo EAMR vključi bilanco stanja z računovodskimi podatki delegacije;

–       poveča kakovost in izčrpnost podatkov, vključenih v poročilo EAMR, ter relevantnost samih poročil, zlasti v zvezi z delegacijami, ki jih nadzoruje GD za širitev; ter

       začne pogojevati zunanjo pomoč s prizadevanji, ki se izvajajo za boj proti korupciji;

Organizacija International Management Group

228.  je seznanjen s tem, da je bila različica končnega poročila urada OLAF o organizaciji IMG, ki je prišla v javnost, objavljena; poziva Komisijo in nadzorni odbor urada OLAF, naj preiščeta, zakaj in kako je poročilo urada OLAF prišlo v javnost ter kdo ga je posredoval, pri čemer organizacija IMG še vedno ni obveščena o vsebini tega poročila;

229.  ugotavlja, da je organizacija od svoje ustanovitve leta 1994 od Komisije v okviru skupnega upravljanja posredno ali neposredno prejela več kot 130 milijonov EUR; ugotavlja, da je IMG zaradi prekinitev plačil Komisije zadevo predal sodišču, status te organizacije pa je predmet pravnega spora; poziva Komisijo, naj sprejme jasno odločitev v zvezi s tem, in jo poziva še, naj Parlament obvešča o nadaljnjih ukrepih v zvezi s preiskavo, ki jo je OLAF začel leta 2011; poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje seznam vseh organizacij, podjetij, drugih organov ali oseb, katerim je Komisija dodelila naročila brez razpisa za zbiranje predlogov, na njem pa opredeli njihov pravni status;

Ukrajina

230.  je seznanjen s tem, da so leta 2013 plačila za dvostransko pomoč Ukrajini, ki se financira iz proračuna Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, znašala 152,8 milijona EUR; ugotavlja, da je 42,5 % teh plačil (64,9 milijona EUR) povezanih s pogodbami, s katerimi neposredno upravlja delegacija Unije v Ukrajini; je seznanjen s tem, da je bilo preostalih 57,5 % (87,9 milijonov EUR) sredstev izplačanih v obliki proračunske podpore;

231.  poudarja, da so izplačila za proračunsko podporo odvisna od doseganja skupno dogovorjenih rezultatov in meril; je seznanjen s tem, da se vlada upravičenka tem rezultatom in merilom zaveže s podpisom dvostranskega sporazuma o financiranju, če pa rezultati in merila niso doseženi, sredstva niso izplačana;

232.  je seznanjen s tem, da je Ukrajina trenutno v zelo težavnem položaju, vendar vztraja da se tega ne sme uporabiti kot izgovor za neupoštevanje pogojev, pod katerimi se nameni proračunska pomoč, zlasti v zvezi s tem, da se ne obravnava razširjena korupcija v tej državi;

233.  zato poziva Komisijo in delegacijo Unije v Ukrajini, naj bosta zelo pozorni pri izplačilu sredstev in naj se prepričata, da se sredstva vlagajo v projekte, katerim so namenjena;

Administrativni stroški zagotavljanja pomoči

234.  je zaskrbljen zaradi visokih administrativnih stroškov zagotavljanja pomoči osrednji Aziji, kot jih je izračunalo Računsko sodišče; poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o administrativnih stroških zagotavljanja zunanje pomoči, kadar presegajo 10 % predvidenega proračuna;

Morebitna poneverba sredstev humanitarne in razvojne pomoči Unije

235.  je seznanjen s tem, da je urad OLAF pripravil poročilo o humanitarni pomoči, namenjeni zahodnosaharskemu begunskemu taborišču Tindouf v Alžiriji (OF 2003/526); poziva Komisijo, naj pojasni ukrepe, sprejete kot odziv na ugotovitve iz tega poročila; ugotavlja, da poročilo o preiskavi UNHCR(45) navaja, da neregistracija begunske populacije tudi po tako dolgem času (tj. skoraj 30 let po njihovem prihodu) predstavlja „nenormalen in edinstven položaj v zgodovini UNHCR“; poziva Komisijo, naj zagotovi, da alžirski ali zahodnosaharski posamezniki, ki so bili obdolženi v poročilu urada OLAF, ne bodo imeli več dostopa do pomoči, ki jo financirajo davkoplačevalci Unije; poziva Komisijo, naj ponovno oceni pomoč Unije in jo prilagodi dejanskim potrebam prebivalstva, prav tako pa naj zagotovi, da interesi in potrebe beguncev ne bodo ogrožene, saj je ta skupina najbolj ranljiva za morebitne nepravilnosti;

236.  je zaskrbljen zaradi primera goljufij pri osebnih dohodkih v javnem sektorju v Gani, v katerem niti Svetovna banka niti Združeno kraljestvo kot projektna partnerja nista opozorila Komisije na resne pomisleke glede pomanjkljivosti v kontrolah in posledičnega tveganja za računovodske napake in goljufije;

Raziskave in druge notranje politike

Strategija EU 2020

237.  poudarja, da je bil sedmi okvirni program najpomembnejši program, ki ga je financirala Komisija; je seznanjen s tem, da je bilo podpisanih 809 sporazumov o nepovratnih sredstvih, ki vključujejo 10.345 udeležencev, v skupnem znesku 3.439 milijonov EUR v prispevkih Unije; ugotavlja, da sedmi okvirni program prispeva k prizadevanjem Unije, da bi vlagala v trajnostno konkurenčnost, vendar poudarja, da je Unija kot celota še vedno daleč od svojega cilja, da bi vsaj 3 % svojega BDP porabila za raziskave in razvoj; ugotavlja, da je bil dosežen zmeren napredek pri izpolnjevanju ključnih kazalnikov uspešnosti (bruto odhodki za raziskave in razvoj, delež javnih odhodkov za raziskave in razvoj, napredek pri izvajanju Unije inovacij, delež finančnih prispevkov Unije malim in srednjim podjetjem, skrajšanje časa do dodelitve nepovratnih sredstev);

Napake

238.  je seznanjen s tem, da je Računsko sodišče revidiralo 150 transakcij, in sicer 89 transakcij v zvezi z raziskavami (86 za sedmi okvirni program in tri za šesti okvirni program), 25 transakcij za programa Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji ter 36 transakcij za druge programe; obžaluje, da je Računsko sodišče ocenilo, da je najverjetnejša stopnja napake 4,6 % (leta 2012: 3,9%);

239.  je seznanjen s tem, da je poraba v tej skupini politik zajemala mnogo različnih ciljev politike, kot so raziskave in inovacije, izobraževanje, varnost, migracije in ukrepi za blažitev posledic finančne krize; ugotavlja, da je Komisija več kot 50 % (5.771 milijonov EUR) razpoložljivega zneska porabila za raziskave; ugotavlja, da so več kot 45 % proračuna Komisije za raziskave izvršili organi (tj. agencije, skupna podjetja) zunaj generalnega direktorata; je seznanjen s tem, da je bilo 90 % porabe nepovratnih sredstev za upravičence, ki so sodelovali pri projektih, in da je Komisija sklenila 809 sporazumov o nepovratnih sredstvih;

240.  je seznanjen s tem, da je glavno tveganje v zvezi s pravilnostjo ostalo to, da bi upravičenci v svoje izkaze stroškov vključili neupravičene ali neutemeljene stroške, ki jih kontrolni sistemi Komisije ali držav članic ne bi niti ugotovili niti popravili;

241.  obžaluje, da je 35 % ocenjene napake posledica napačno izračunanih ali neupravičenih stroškov dela; ugotavlja, da med te napake spada prijava proračunskih in ne dejanskih stroškov dela ter zaračunavanje časa, ki ni bil porabljen za projekt;

242.  obžaluje, da je ocenjena stopnja napake v 23 % posledica posrednih neupravičenih stroškov, v 25 % posledica drugih neposrednih neupravičenih stroškov (DDV, potni stroški itd.), v 17 % pa nespoštovanja pravil javnih naročil;

243.  opaža, da je profil tveganja/napake neznan pri večini tistih, ki prvič zaprosijo, zlasti pri MSP; poziva Komisijo, naj ne izničuje prizadevanj, ki so bila vložena v spodbujanje teh udeležencev k sodelovnju v programu, s sistematičnim povečevanjem ravni njihovega nadzora ali njihovih upravnih bremen;

Upravljavski in kontrolni sistemi

244.  je osupel, da je Računsko sodišče v devetih od 32 izkazov stroškov, ki so jih potrdili neodvisni revizorji, odkrilo bistveno stopnjo napake; meni, da takšna stopnja napake ni dopustna, saj revizorji delujejo na področju svojega strokovnega znanja;

245.  poziva Komisijo, naj izboljša ozaveščenost revizorjev glede opravljanja njihove vloge;

246.  je seznanjen z dejstvom, da je Komisija leta 2013 opravila 500 naknadnih revizij ter s tem povezane izterjave in popravne ukrepe, pa tudi predhodne preglede na podlagi tveganja;

247.  podpira priporočilo Računskega sodišča, ki ga je Komisija sprejela, in sicer da bi morala kontrole za to skupino politik v večji meri opreti na analize tveganja in se osredotočiti na najbolj tvegane upravičence (na primer subjekte, ki imajo manj izkušenj s financiranjem Unije), breme kontrole manj tveganih upravičencev pa zmanjšati;

248.  znova izraža, da je treba vzpostaviti pravo ravnovesje med manjšim upravnim bremenom in učinkovitim finančnim nadzorom;

249.  pozdravlja, da se je leta 2014 časovno obdobje časa do dodelitve nepovratnih sredstev za 94 % sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev zmanjšalo z 249 dni na 209 dni;

250.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija nadaljevala s svojo kampanjo za obveščanje na podlagi dokumenta, v katerem je bilo navedenih 10 najpogostejših vzrokov napak in ki je bil posredovan vsem udeležencem v programih leta 2012;

251.  ugotavlja, da so ob koncu leta 2013 izterjani neupravičeno zahtevani zneski znašali 29,6 milijona EUR, pri čemer so se povečali neizterjani zneski, z 12 milijonov EUR ob koncu leta 2012 na skoraj 17 milijonov EUR;

252.  je seznanjen s tem, da so deležniki projekta (organizacija ITER in nacionalne agencije – vključno s Fuzijo za Evropo) ugotovili, da sedanji časovni načrt in proračun nista realistična, kar so potrdile številne neodvisne ocene v zadnjih dveh letih (2013–2014); želi prejeti izvoda spremenjenega časovnega načrta in proračuna, ki bosta svetu ITER predložena junija 2015; je zaskrbljen zaradi stalnih zamud programa ITER, zaradi katerih dvomi v njegovo učinkovitost in uspešnost; je zelo zaskrbljen zaradi prevelikih stroškov, ki zmanjšujejo stroškovno učinkovitost programa in ogrožajo druge evropske programe, zlasti na področju politike raziskav;

253.  pozdravlja dejstvo, da je sklad za zunanje meje prispeval k finančni solidarnosti; kljub temu obžaluje, da je bila dodana vrednost Unije omejena, skupnega rezultata pa zaradi slabosti v spremljanju s strani odgovornih organov ter hudih pomanjkljivosti pri naknadnih ocenah Komisije in držav članic ni bilo mogoče izmeriti.

Galileo

254.  je seznanjen z odgovori Komisije o napredku pri izvajanju projekta Galileo: štirje sateliti Galileo za validacijo v orbiti so bili uspešno izstreljeni v letih 2011 in 2012, faza validacije sistema Galileo v orbiti je bila uspešno zaključena leta 2014, zasnova sistema, cilji glede uspešnosti in osnova za delovanje sistema so bili uspešno potrjeni, zemeljska infrastruktura s številnimi zemeljskimi postajami po vsem svetu je bila dokončana za začetne operacije, zmogljivost sistema Galileo za iskanje in reševanje satelitov za validacijo v orbiti je bila uspešno predstavljena, dva satelitov (št. 5 in 6), ki sta bila izstreljena 22. avgusta 2014, sta dosegla nepravilno orbito, od decembra 2014 pa sta bila postopoma prestavljena v ugodnejšo orbito, ki bo omogočala najboljšo možno uporabo teh satelitov, testiranje navigacijskega tovora satelitov pa še poteka; pričakuje, da bo obveščen o dodatnih stroških za te nepredvidene ukrepe;

255.    ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2013 revidiralo osem transakcij v prometnem sektorju in pri petih ugotovilo eno ali več napak; opominja na povečanje deleža transakcij z napakami v letu 2013 (62 %) v primerjavi z letom 2012 (49 %) in je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče tako kot v prejšnjih letih ugotovilo številne napake v zvezi z neupoštevanjem pravil Unije in nacionalnih pravil glede naročanja za preučene projekte TEN-T; je seznanjen s tem, da GD MOVE v letu 2013 tako kot v letu 2012 spet ni izdal pridržka v zvezi z napakami pri javnem naročanju; zato vztraja, da Komisija sprejme potrebne ukrepe, da bi v prihodnje preprečila takšne napake; ugotavlja, da je izjemno pomembno razširiti predhodne in naknadne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev in financiranja Komisije, da bo mogoče preprečiti zlorabe denarja, ki ga dodeli Unija, in zagotoviti preverjanje uspešnosti; poudarja, da je sicer obdobje financiranja 2007–2013 uradno končano, vendar se bodo številni projekti zaradi načela N+2 za financiranje na področju kohezije izvajali še do konca tega leta;

256.    poziva Komisijo, naj zaradi preglednosti vsako leto objavi lahko dostopen seznam prometnih projektov, ki jih sofinancira Unija, vključno z zneski, ki so jih posamezni projekti prejeli; ugotavlja, da bi moral ta seznam vsebovati vse vire finančnih sredstev EU, kot so TEN-T, Obzorje 2020 ter kohezijski in regionalni skladi;

257.    poziva Komisijo, naj vsako leto poroča o tem, kako so bile upoštevane pripombe v ustreznih proračunskih vrsticah;

258.    spominja, da se bodo prometni projekti v obdobju 2014–2020 podobno kot v obdobju 2007–2013 financirali iz več virov, med drugim instrumenta za povezovanje Evrope, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj; poziva Komisijo, naj poišče več sinergij med različnimi viri financiranja, da se bodo sredstva Unije dodeljevala učinkoviteje;

Okolje in javno zdravje

259.  meni, da je splošna stopnja izvrševanja proračunskih postavk za okolje, podnebne ukrepe, javno zdravje in varnost hrane v letu 2013 zadovoljiva; znova opozarja, da je tem instrumentom politike namenjenih manj kot 0,5 % proračuna Unije, čeprav je dodana vrednost Unije na teh področjih nedvoumna in čeprav državljani Unije podpirajo okoljske in podnebne politike Unije, pa tudi javno zdravje in varnost hrane; znova opozarja, da je tem instrumentom politike namenjenih manj kot 0,5 % proračuna Unije, čeprav je dodana vrednost Unije na teh področjih nedvoumna in čeprav državljani Unije podpirajo okoljske in podnebne politike Unije, pa tudi javno zdravje in varnost hrane;

260.  je seznanjen s predstavitvijo okoljske in zdravstvene politike v letnem poročilu Računskega sodišča o proračunskem letu 2013; je zaskrbljen, ker sta obe politiki znova del poglavja, ki je posvečeno tudi razvoju podeželja in ribištvu; znova izraža kritiko takšne razčlenitve politik in poziva Računsko sodišče, naj v naslednjem letnem poročilu svoj pristop spremeni; v zvezi s tem se sklicuje na poročilo Računskega sodišča št. 12/2014 z naslovom "Ali je ESRR uspešen pri financiranju projektov, ki neposredno spodbujajo biotsko raznovrstnost v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020?", v katerem se poudarja, da mora Komisija natančno beležiti neposredno in posredno porabo za biotsko raznovrstnost, vključno s programom Natura 2000; poziva države članice, naj olajšajo ta proces, tako da zagotovijo natančne podatke;

261.  priznava, da Računsko sodišče zelo sistematično izvaja naključna preverjanja v državah članicah in stopnjo napak določa na podlagi teh preverjanj; ugotavlja, da Računsko sodišče ne navaja, v katerih državah članicah oziroma na katerih področjih prihaja do največjih težav; zato poudarja potrebo po jasni verigi odgovornosti in v zvezi s tem pripisuje velik pomen kakovosti kontrolnih sistemov v državah članicah;

262.  meni, da je napredek pri izvajanju štirinajstih pilotnih projektov in šestih pripravljalnih ukrepov v skupnem znesku 5.983.607 EUR zadovoljiv; spodbuja Komisijo, naj še naprej izvaja pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki jih predlaga Parlament;

263.  ugotavlja, da je bil GD SANCO v letu 2013 odgovoren za izvrševanje 233.928.461 EUR v proračunskih vrsticah za javno zdravje in da so bile za 98,1 % tega zneska ustrezno sprejete obveznosti; se zaveda, da se približno 77 % tega proračuna neposredno nakaže trem decentraliziranih agencijam (Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska agencija za zdravila (EMA)) in da je stopnja izvrševanja za vsa sredstva znašala 100 %, z izjemo EMA in EFSA, kjer je bilo izvrševanje obveznosti slabše zaradi realizacije v letu 2012;

Kultura

264.  pozdravlja dejstvo, da je stopnja izvrševanja proračuna za programsko obdobje 2007–2013, zlasti za programe vseživljenjskega učenja, „Kultura“, MEDIA in „Mladi v akciji“, znašala 100 %; poziva k okrepitvi in povečanju proračuna v okviru izobraževalnih in kulturnih programov za obdobje 2014–2020; je še posebej zaskrbljen nad tem, da je zaradi neusklajenosti prevzetih obveznosti in plačil ob koncu leta primanjkovalo sredstev za plačila (na primer pri programu Erasmus + je to povzročilo dolg v višini 202 milijona EUR), kar je imelo hude negativne posledice v naslednjem letu; je zaskrbljen in obžaluje, da bi utegnilo do podobnih razmer priti tudi v okviru novih programov, zlasti Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, kar bi povzročilo nevarno izgubo verodostojnosti Unije, spodkopalo zaupanje državljanov v institucije Unije, udeležencem programov pa prineslo katastrofalne posledice;

265.  pozdravlja dejstvo, da je program Erasmus od začetka delovanja leta 1987 dosegel in presegel mejo 3 milijonov študentov; ugotavlja, da ima ta paradni program Unije že od samega začetka stalen uspeh in da je prispeval k evropskemu povezovanju in ozaveščanju ter občutenju skupnega evropskega državljanstva;

266.  je zaskrbljen, ker se po podatkih posebnega poročila 399 Eurobarometra iz leta 2013 o dostopu do kulture in udejstvovanju javni proračun, namenjen varovanju in spodbujanju kulturne dediščine, vidno zmanjšuje, prav tako pa tudi sodelovanje v tradicionalnih kulturnih dejavnostih; zato meni, da je treba okrepiti nove instrumente Unije, ki podpirajo evropsko agendo za kulturo, na primer programa Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020, ali kulturno platformo Europeana;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

267.  je seznanjen, da je generalni direktor generalnega direktorata za raziskave in inovacije v letnem poročilu generalnega direktorata o dejavnostih izrekel splošni pridržek v zvezi z natančnostjo zahtevkov za povračilo stroškov (3.664 milijonov EUR) za sedmi okvirni program, čeprav sam pričakuje, da bo „neto finančni vpliv napak“ na podlagi 1552 zaključenih projektov okoli 2,09 %, kar je blizu praga pomembnosti; meni, da je zaradi takšnih pridržkov „dobro finančno poslovodenje“ nesmiselno; zato poziva generalnega direktorja, naj pridržke v prihodnje uporabi bolj specifično in bolj ciljno usmerjeno;

268.  poziva Komisijo, naj pravočasno za poročilo o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2013 posreduje informacije o povprečni dolžini kontradiktornih postopkov pred izterjavo v tej skupini politik;

269.  obžaluje, da Komisija še vedno ni posredovala seznama upravičencev po državah; pričakuje, da bo odgovor prejel v poročilu o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2013;

270.  pozdravlja, da je Komisija poročevalcu končno odobrila dostop do revizijskega poročila o operativnih stroških za dva programa (Vseživljenjsko učenje v znesku 6,9 milijona EUR, Mladi v akciji v znesku 1,65 milijona EUR), ki sta se v letih 2012 in 2013 izvajala v Turčiji; ugotavlja, da je bilo to poročilo posredovano v skladu z okvirnim sporazumom; je zaskrbljen zaradi večjih pomanjkljivosti, a pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejele turške oblasti, da bi popravile stanje; poziva Komisijo, naj oceni, ali bo treba izvesti finančne popravke;

271.  poziva Komisijo, naj pravočasno za poročilo o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2013 posreduje dodatne informacije o porabi za podporni program za politiko informacijskih in komunikacijskih tehnologij; je seznanjen s tem, da bi lahko bil za ta program znesek plačil, pri katerih obstaja tveganje, do 3,4 milijona EUR za leto 2013, kar pomeni stopnjo preostale napake 2,8 %; ugotavlja, da generalni direktor generalnega direktorata za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo kljub temu ni izrekel pridržka;

272.  poziva Komisijo, naj pravočasno za postopek podelitve razrešnice za leto 2014 celovito poroča o povečanju politične usmeritve generalnega direktorata za raziskave in inovacije, do katere je prišlo zaradi prenosa upravljanja dveh tretjin operativnih stroškov sedmega okvirnega programa na organe, ki niso del Komisije;

273.  poziva Komisijo, naj pravočasno za postopek podelitve razrešnice za leto 2014 predloži pregled z navedbo napredka pri politiki med sedmim okvirnim programom in programom Obzorje 2020 za raziskovalce in MSP;

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

274.  pozdravlja razpravo med uradom OLAF in nadzornim odborom urada OLAF o reviziji delovnih dogovorov ter ju spodbuja, naj dosežeta medsebojni dogovor, ki bo zadovoljiv; je seznanjen s prizadevanji urada OLAF, da bi izvajal delovne dogovore; poudarja, da ta prizadevanja ne bi smela biti nesorazmerna glede na omejene vire urada;

275.  poudarja, da Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(46), ki velja 1. oktobra 2013, urad OLAF zavezuje k zagotavljanju neodvisnega delovanja sekretariata nadzornega odbora (OLAF-SC) (uvodna izjava 40 Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013); v tej fazi ni seznanjen z ukrepi, sprejetimi za izvajanje te pravne obveznosti; poziva Komisijo, naj sprejme takojšnje ukrepe za odpravo te situacije;

276.  poziva urad OLAF, naj se pravočasno posvetuje s svojim nadzornim odborom, preden spremeni navodila osebju za preiskovalne postopke in preden določi prednostne naloge politike preiskav;

277.  obžaluje, da urad OLAF ne izvaja vedno priporočil svojega nadzornega odbora, včasih celo brez utemeljitve; poziva generalnega direktorja, naj izboljša svoje sodelovanje v zvezi s tem;

278.  opominja, da je urad OLAF 31. januarja 2012 začel 423 preiskav; je zaskrbljen zaradi zakonitosti takšnega postopka; poziva nadzorni odbor urada OLAF, naj oceni zakonitost 423 preiskav, začetih nenadoma, in izidov teh preiskav; prav tako poziva nadzorni odbor urada OLAF, naj oceni statistiko o času trajanja preiskav, analizira delovanje sistema vodenja primerov ter o rezultatih poroča Parlamentu;

279.   poziva nadzorni odbor urada OLAF, naj oceni tudi statistične podatke o času trajanja preiskav, analizira delovanje sistema vodenja primerov ter o rezultatih poroča pristojnemu odboru Parlamenta;

280.  prosi urad OLAF, naj v svojem letnem poročilu zagotovi podrobnejše statistične podatke o tem, kako pogosti so začetki in zaključki preiskav;

281.  prosi urad OLAF, naj Parlamentu zagotovi več informacij o praktičnih vidikih postopka izbire zadev, o trajanju in internih smernicah postopka;

Uprava

282.  poudarja, da je bilo v zadnjih štirih letih (2011–2014) prejetih 336.145 prijav za vse postopke izbora, ki jih je začel Evropski urad za izbor osebja, da je povprečen strošek obdelave ene prijave ocenjen na 238 EUR in da je manj kot 10 % teh kandidatov uvrščenih na rezervni seznam; zahteva, da se prihrani denar davkoplačevalcev Unije, tako da se zmanjša birokracija in podaljša veljavnost rezervnih seznamov na vsaj dve leti; zahteva, da Komisija do junija 2015 poroča o tem;

283.  prosi Komisijo, naj Parlamentu posreduje informacije o najvišji pokojnini, ki je bila izplačana za uradnike Komisije v letu 2013;

284.  je zaskrbljen, da je Računsko sodišče ugotovilo, da se določbe za obravnavanje manj uspešnega osebja redko uporabijo; poziva Komisijo, naj v celoti uveljavlja kadrovske predpise;

285.  prosi za informacije o osebju zunaj kadrovskega načrta in o stroških za osebje, ki se financirajo iz naslovov, ki niso „uprava“; obžaluje, da proračunski organ ne prejme konsolidiranih informacij niti o skupnem številu takšnega osebja niti o s tem povezanih odhodkih za osebje v Komisiji;

286.  opominja, da je Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004(47) v prilogi 1.A uvedla dva nova plačilna razreda AD13 in AD14, dostopna tudi osebju brez odgovornosti vodstvenega osebja, kar je bilo pred tem omejeno na A4 (kar je enakovredno AD12); poziva Komisijo, naj posodobi poročilo za leto 2011 o enakovrednosti kariere in poročilo o odhodkih za osebje, ki jih je v letu 2013 ustvarilo nevodstveno osebje AD13 in AD14;

287.  poziva Komisijo, naj predloži informacije o financiranju vseh družbenih, športnih in kulturnih ukrepov za svoje osebje, vključno s koristmi, ki so jih ukrepi imeli pri uspešnosti in vključevanju izseljencev in njihovih družin;

288.  prosi Komisijo, naj poroča o uporabi prožnega delovnega časa v poročilu o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2013;

289.  je zaskrbljen zaradi bistvenega povečanja števila visokih uradnikov v plačilnih razredih od AD 13 do AD 16; meni, da je prisotno tveganje za ugled Unije, saj je težko razložiti, da nadure niso vključene v tako visoke plače;

290.  opaža, da razlike v ravni plač uradnikov, ki delajo v institucijah Unije, in tistih, ki delajo v javnih upravah držav članic, ostajajo zelo visoke, kar med drugim povzroča premajhno mobilnost med zaposlenimi na ravni Unije in na nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj opravi poglobljeno študijo o razlogih za te razlike in razvije dolgoročno strategijo za njihovo zmanjšanje, obenem pa posebno pozornost nameni različnim nadomestilom (družinskemu, za bivanje v tujini, za nastanitev in selitev ob nastopu ali prenehanju dela), letnim dopustom, dnevom potovanja in plačilu nadur;

291.  opozarja na obvestilo, ki ga je izdal generalni sekretariat Komisije, o omejitvi dolžine odgovorov na parlamentarna vprašanja na 20 vrstic; poziva komisarje, naj se zavedajo svoje politične odgovornosti in ne dovolijo, da bi jim generalni sekretariat omejeval dolžino odgovorov;

292.  je zaskrbljen zaradi zaščite, ki se zagotavlja prijaviteljem nepravilnosti, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo njihove pravice v celoti spoštovale;

293.  poudarja, da so nevladne organizacije v letu 2013 od GD za okolje prejele skoraj 9 milijonov EUR, od GD za zdravje in potrošnike skoraj 4 milijone EUR in od GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje 5,7 milijonov EUR; je seznanjen s tem, da se naloge Komisije predajajo v delo zunanjim izvajalcem; prosi Komisijo, naj Evropskemu parlamentu predstavi dodano vrednost, ki jo Uniji prinaša denar, ki se steka prek teh nevladnih organizacij;

294.  poziva Komisijo, naj komisarjem, ki so na položaju manj kot dve leti, prehodno nadomestilo izplačuje za obdobje, ki ni daljše od obdobja, v katerem opravljajo naloge komisarja;

295.  meni, da je treba v času krize in splošnih proračunskih rezov stroške sej zunaj uradnih prostorov za osebje institucij Unije zmanjšati in da bi morale te dejavnosti v čim večji meri potekati na krajih dela institucij, saj njihova dodana vrednost ne opravičuje tako visokih stroškov;

296.  je zaskrbljen, ker na odgovornih položajih v Komisiji primanjkuje žensk; poziva Komisijo, naj uvede načrt enakih možnosti, s katerim bi čim prej odpravila to neravnovesje, zlasti na vodstvenih položajih;

Proračun Unije in doseganje rezultatov

297.  obžaluje, da kljub določenemu napredku, ki ga je ugotovilo Računsko sodišče(48), četrto finančno poročilo iz člena 318 PDEU še ne koristi postopku podelitve razrešnice, čeprav bi moralo biti v skladu s PDEU del dokazil, na podlagi katerih Parlament vsako leto podeli razrešnico Komisiji v zvezi z izvrševanjem proračuna; je zaskrbljen, ker dejstvo, da ni osredotočen na uspešnost, predstavlja veliko težavo za proračun Unije;

298.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu za leto 2013 ugotovilo, da so se države članice pri izboru projektov v deljenem upravljanju osredotočale predvsem na to, da je treba porabiti razpoložljiv denar Unije, ne pa na njihovo pričakovano uspešnost. zahteva, da se za spremembo takšnih spodbud in preusmeritev v kulturo uspešnosti skliče neodvisna delovna skupina na visoki ravni (ki vključuje akademike) za uspešnost proračuna Unije, ki bo podajala predloge za strukturni premik spodbud s porabe sredstev na uspešnost, in sicer na temelju ocene evropske dodane vrednosti ob upoštevanju pravil; meni, da bi morale biti ugotovitve te delovne skupine na visoki ravni na voljo pravočasno pred vmesnim pregledom sedanjega večletnega finančnega okvira in služiti za podlago novemu programskemu obdobju večletnega finančnega okvira;

299.  ponovno izraža zahtevo, da generalni direktorati Komisije v svojih načrtih upravljanja opredelijo omejeno število preprostih ciljev, ki bodo izpolnjevali zahteve Računskega sodišča v zvezi s pomembnostjo, primerljivostjo in zanesljivostjo ter bodo povezani z glavnimi cilji strategije Evropa 2020, da v svojih letnih poročilih o dejavnostih v poglavju z naslovom Dosežki politik poročajo o njihovem izpolnjevanju in da Komisija na podlagi tega sprejme finančno poročilo Unije, kot določa člen 318 PDEU;

300.  zahteva, da Komisija v prihodnja finančna poročila iz člena 318 PDEU vključi analizo učinkovitosti, uspešnosti in rezultatov, ki jih bo naložbeni načrt v višini 315 milijard EUR, ki ga je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker napovedal 26. novembra 2014 na plenarnem zasedanju v Parlamentu, dosegel v zvezi z rastjo in ustvarjanjem delovnih mest;

301.  zahteva, da Komisija v naslednje finančno poročilo iz člena 318 PDEU vključi analizo, opravljeno skupaj z Evropsko investicijsko banko, o učinkovitosti, uspešnosti in rezultatih, ki jih je dosegel načrt za rast in delovna mesta v višini 120 milijard EUR, ki ga je na svojem srečanju 28. in 29. junija 2012 sprejel Evropski svet;

302.  vztraja, da bi morala notranja organizacija Komisije, ki ji predseduje Jean-Claude Juncker, upoštevati dejstvo, da strategija Unije za rast in delovna mesta ne temelji na dejavnostih, ki jih izvaja vsak posamezen GD, ampak vključuje sedem medsektorskih vodilnih pobud, ki jih vsakič izvajajo številni generalni direktorati; vztraja, da usklajevanje in sodelovanje, ki sta zaradi tega potrebna v Komisiji, ne bi smela ustvarjati novih oblik birokracije;

303.  poziva Komisijo, naj svoj proračun upravlja tako, da se tematske politike ne bodo prekrivale in da ne bo podvajanja med njenimi raznimi generalnimi direktorati s podobnimi ali skoraj enakimi pristojnostmi;

304.  meni, da bi bilo treba koncept/zamisel o študijah o oceni učinka na trajnostni razvoj uporabljati za vse vrste finančne podpore, torej ne zgolj za odhodke Komisije, temveč vseh institucij, organov in agencij Unije; meni, da odhodki, ki niso skladni s študijo/analizo o oceni učinka, ne smejo biti dovoljeni in odobreni;

305.  zahteva, naj Komisija pristojnemu odboru Parlamenta do septembra 2015 predloži celovito poročilo o svojih dejavnostih, s katerimi spodbuja širšo javnost k prijavljanju nepravilnosti;

Izvajalske agencije

306.  obžaluje, da glede na revizijsko poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje(49) ta ne izvaja zadovoljivih predhodnih preverjanj stroškov za svoje prostore, ki jih zaračunava upravnik stavbe, zaradi česar je prišlo do neupravičenega plačila DDV v znesku 113.513 EUR, ki ga izvajalska agencija v letu 2013 ni izterjala; ugotavlja, da večina s tem povezanih pogodb, računov in potrdil o plačilu ni bila na voljo izvajalski agenciji; opozarja na visoko stopnjo prenosov za naslov II (27 % oziroma 666.119 EUR), kar zbuja dvom o dobrem finančnem poslovodenju te izvajalske agencije;

Tihotapljenje tobaka

307.  opominja, da je Parlament v resoluciji, priloženi k razrešnici Komisiji za leto 2012, zahteval, da se ovrednotijo veljavni sporazumi s štirimi tobačnimi koncerni (Philip Morris International Corporation Inc. (PMI), Japan Tobacco International Corporation, British American Tobacco Corporation in Imperial Tobacco Corporation); opozarja, da se je Komisija med predstavitvijo brez navzočnosti javnosti zavezala, da bo do maja 2015 predstavila oceno izkušenj, pridobljenih v povezavi s sporazumom s PMI, katerega veljavnost se kmalu izteče.

10.2.2015

MNENJE Odbora za zunanje zadeve

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavka mnenja: Anneli Jäätteenmäki

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      pozdravlja znatno zmanjšanje stopnje pomembnih napak v razdelku 4 za proračunsko leto 2013; podpira vsa priporočila za razdelek 4, ki jih je podalo Evropsko računsko sodišče (Računsko sodišče) v svojem letnem poročilu; je še vedno zaskrbljen, ker je bila pri potrjenih odhodkih ponovno ugotovljena pomembna stopnja napake; ugotavlja pa, da se je kljub povečanju odhodkov, pri katerih je možnost napake največja, zmanjšala splošna stopnja pomembnih napak v celotnem proračunu Unije;

2.      poziva k učinkoviti uporabi vseh razpoložljivih ukrepov iz sporazumov s tretjimi državami, da se bo mogoče boriti proti goljufijam in oškodovanju finančnih interesov Unije, pa tudi k uvedbi učinkovitejših ukrepov, če so potrebni;

3.      poziva k oblikovanju učinkovitih mehanizmov za predhodno in naknadno ocenjevanje učinkov sporazumov, ki jih Unija sklene s tretjimi državami;

4.      je zaskrbljen zaradi ugotovitve Računskega sodišča, da je Komisija brez ustreznih dokazil potrdila velike odhodke za instrument za predpristopno pomoč; se strinja s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala Komisija in GD ELARG, da bi se v prihodnje izognila tovrstnim napakam, zagotoviti vzpostavitev novega sistema za obračunavanje odhodkov, pri čemer bi obračunavanje potekalo na podlagi nastalih stroškov, kakor je že splošna praksa v drugih institucijah;

5.      opaža samo delno učinkovitost revizije in ocene, ki ju je Računsko sodišče opravilo oz. podalo v povezavi s sistemi EuropeAid; poziva EuropeAid, naj izboljša kakovost svojih sistemov v skladu s priporočili Računskega sodišča; kljub temu ugotavlja, da je stopnja pomembnih napak pri EuropeAid nižja kot leta 2012;

6.      pozdravlja napredek Komisije pri akreditaciji vseh misij skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) v skladu s „šeststeberno oceno“ in njeno napoved, da bodo štiri največje misije kmalu izpolnjevale zahteve; poudarja, da mora Komisija akreditirati vse misije v skladu s priporočili Računskega sodišča;

7.      je zelo zaskrbljen zaradi resnih sumov korupcije v okviru misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX Kosovo), ki bodo, če se potrdijo, ogrozili ugled Evropske unije in pomoč, ki jo zagotavlja državam, ki izvajajo reforme na področju pravne države, ter je zlasti zaskrbljen tudi zaradi načina obravnave sumov korupcije in počasnega odziva Evropske službe za zunanje delovanje; je seznanjen, da se je začela preiskava misije EULEX; pričakuje, da bo čim prej obveščen o rezultatih preiskave, in poudarja, da je treba voditi politiko ničelne strpnosti do korupcije in uporabiti pridobljene izkušnje;

8.      obžaluje precejšnje zamude pri nabavi nujne opreme im storitev za misije skupne obrambne in varnostne politike ter negativne posledice, ki so jih te zamude imele za izvajanje misij; spominja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu o podpori EU za Kosovo v letu 2012 izrazilo kritiko na račun te neučinkovitosti in ugotovilo, da pravila javnega naročanja iz finančne uredbe niso zasnovana za misije skupne varnostne in obrambne politike, „kjer je včasih potrebno hitro in prožno odzivanje“; poziva Komisijo, naj razmisli o popravku teh pravil:

9.      meni, da bi morala Komisija z delegiranimi akti in v skladu s členom 210 finančne uredbe uvesti posebna pravila javnega naročanja za ukrepe kriznega upravljanja v okviru skupne obrambne in varnostne politike, da bo omogočila hitro in prožno izvajanje operacij; spominja, da člen 190(4) finančne uredbe za humanitarno pomoč že dopušča odstopanje od pravil javnega naročanja na področju zunanjega delovanja.

(1)

   Glej Posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2013, točke 93 do 97.

(2)

   Glej posebna poročila Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2013, Del I (2014/2140(DEC)).

(3)

   Glej sporočilo o zaščiti proračuna EU do konca leta 2013, COM(2014)618, str. 11.

(4)

   Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 1.14.

(5)

   Glej sporočilo Komisije COM(2014)0618, preglednica 5.2: umiki za kohezijsko politiko (775 milijonov EUR), izterjave za razvoj podeželja (129 milijonov EUR) in finančni popravki, izvedeni s sprostitvijo prevzetih obveznosti/odbitkom ob zaključku programa (494 milijonov EUR) oz. na drugih področjih politike, ki ni kmetijstvo in kohezijska politika (1 milijon EUR).

(6)

   Glej sporočilo Komisije COM(2014)0618, preglednica 7.2.

(7)

   Sporočilo Komisije z dne 11.6.2014 z naslovom Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2013 (COM(2014)0324), str. 14: največji skupni tvegani znesek za vse odhodke za leto 2013 (proračun EU in ERS).

(8)

   Priloga I k zbirnemu poročilu razlaga znesek, pri katerem obstaja tveganje, kot vrednost deleža transakcij, za katerega se ocenjuje, da po uporabi vseh kontrol (popravljalnih ukrepov), ki naj bi zmanjševale tveganje neskladnosti, ni povsem v skladu z veljavnimi regulativnimi in pogodbenimi zahtevami.

(9)

   222 milijard od 322 milijard EUR so neporabljena sredstva za prevzete proračunske obveznosti, 99 milijard EUR pa obveznosti v bilanci stanja, ki jih ne pokrivajo neporabljena sredstva za prevzete proračunske obveznosti.

(10)

   Predstavitev letnih poročil Računskega sodišča, ki jo je opravil predsednik Vitor Manuel da Silva Caldeira 5. novembra 2014 na seji odbora CONT.

(11)

   Prav tam.

(12)

   Informacije, ki jih je med postopkom podelitve razrešnice posredovala podpredsednica Komisije Kristalina Georgieva.

(13)

   Glej posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2014.

(14)

   Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 2.11, in posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2013 (razrešnica za leto 2013) z naslovom Zagotavljanje pravilnih podatkov o bruto nacionalnem dohodku: bolj strukturiran in bolje osredotočen pristop bi izboljšal uspešnost preverjanja Komisije.

(15)

   Izjava Jaceka Dominika o reviziji bruto nacionalnega dohodka držav članic, sporočilo za javnost, Bruselj, 27. oktober 2014, zadnji stavek.

(16)

   Mnenje št. 7/2014 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (UL C 459, 19.12.2014, str. 1).

(17)

   Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0078.

(18)

   Glej panoramski pregled Računskega sodišča z naslovom Kako najbolje porabiti sredstva EU: panoramski pregled tveganj za finančno upravljanje proračuna EU, 2014, stran 67.

(19)

   Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(20)

  Okvirni zneski pomoči po razredih velikosti pomoči, ki so jo v sklopu neposredne pomoči prejeli proizvajalci v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 in Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009, ki jih je posredoval komisar Hogan 8. decembra 2014.

(21)

  Pogostost se je znatno povečala: z 41 % leta 2012 na 61 % leta 2013.

(22)

  V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1) se lahko v nekaterih regijah ponudi prehodna podpora, da se spodbudi proizvajalce, ki želijo pridobiti status organizacije proizvajalcev in tako tvorijo skupine proizvajalcev; ta sredstva lahko delno povrne EU, prekinejo pa se, ko se skupina proizvajalcev prizna kot organizacija proizvajalcev.

(23)

  Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 43.

(24)

  Glej odgovor Komisije na vprašanje za pisni odgovor št. 11, predstavitev komisarja Phila Hogana pred odborom CONT dne 1. decembra 2014.

(25)

  Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 3.23 in naslednje.

(26)

  Glej letno poročilo o dejavnostih GD AGRI za leto 2013, priloga 10, preglednica 51: „novi primeri, nerešeni od leta 2007“.

(27)

  Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 4.25.

(28)

  Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 4.27.

(29)

  Glej odgovor na vprašanje za pisni odgovor št. 29, predstavitev komisarja Phila Hogana pred odborom CONT dne 1. decembra 2014.

(30)

  Glej Posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2014 o napakah pri porabi na področju razvoja podeželja, stran 10: 8,2 % je povprečje za tri leta s spodnjo mejo 6,1 % in z zgornjo mejo 10,3 %. Povprečje je sestavljeno iz 8,4 % za leto 2011, 8,3 % za leto 2012 in 7,9 % za leto 2013.

(31)

  Glej Posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2014, strani od 22 do 24.

(32)

   Glej odgovor na vprašanje za pisni odgovor št. 12, predstavitev komisarja Phila Hogana pred odborom CONT dne 1. decembra 2014.

(33)

  Glej letno poročilo o dejavnostih GD AGRI za leto 2013, p reglednica 2.1.24.

(34)

  Glej Posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2014, točka 68.

(35)

  Glej letno poročilo o dejavnostih GD REGIO za leto 2013, priloga str. 41.

(36)

  Glej letno poročilo o dejavnostih GD REGIO za leto 2013, priloga str. 42.

(37)

  Glej letno poročilo o dejavnostih GD REGIO za leto 2013, priloga str. 43.

(38)

  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L 138, 13.05.14, str. 5).

(39)

  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(40)

  Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).

(41)

  Obžaluje, da je bilo naslednjih 73 upravljavskih in kontrolnih sistemov – v najboljšem primeru – ocenjenih kot delno zanesljivih (označeni z oranžno barvo na lestvici z zeleno, rumeno, oranžno in rdečo barvo): Vorarlberg (AT), Dunaj (AT), Štajerska (AT), Tirolska (AT), Bruselj (BE), regionalni razvoj (BG), okolje (BG), Podjetništvo in inovacije (CZ), ROP NUTSII severovzhod (CZ), ROP NUTS II Šlezija (CZ), Integrirani OP (CZ), Turingija (DE), Mecklenburg Wes Pomerania (DE), Saška-Anhalt, Bremen (DE), Severno Porenje-Vestfalija (DE), EC ENV (EE), Attica (EL), Zahodna Grčija (EL), Makedonija-Trakija (EL), Tesalija-kontinentalna Grčija-Epir (EL), Kreta in egejski otoki (EL), Murcia (ES), Melilla (ES), Ceuta (ES), Asturija (ES), Galicija (ES), Extremadura (ES), Castalia La Mancha (ES), Andaluzija (ES), Kohezijski sklad (ES), Kantabrija (ES), Baskija (ES), Navarra (ES), Madrid (ES), Rioja (ES), Katalonija (ES), Balearski otoki (ES), Aragonija (ES), Kastilja in Leon (ES), regija Valencia (ES), Kanarski otoki (ES), Raziskave, razvoj in inovacije za podjetja (ES), Gospodarski razvoj (HU), Okoljska energija (HU), Zahodna Panonija (HU), Južna velika nižina (HU), Osrednje Zadonavje (HU), Severna Madžarska (HU), Transport (HU), Severna velika nižina (HU), Južno Zadonavje (HU), Osrednja Madžarska (HU), Jadran (Inštrument za predpristopno pomoč - IPA), Mecklenburg Zahodna Pomeranija/Brandenburg-Poljska (Evropsko ozemeljsko sodelovanje - ETC), Obmejna regija Flandrija-Nizozemska (ETC), Omrežja in mobilnost (IT), Raziskave (IT), Varnost (IT), Kalabrija (IT), Apulija (IT), Sicilija (IT), Bazilikata (IT), Sardinija (IT), Infrastruktura in okolje (PL), Razvoj – vzhodna Poljska (PL), Informacijska družba (SK), Okolje (SK), Regionalni OP (SK), Transport (SK), Zdravstvo (SK), Konkurenčnost in gospodarska rast (SK), Tehnična podpora (SK), Raziskave in razvoj (SK).

(42)

       Agencija Evropske unije za temeljne pravice, Položaj Romov v 11 državah članicah EU, Luksemburg, 2012.

(43)

  Glej letno poročilo o dejavnostih EuropeAid za leto 2013, str. 197.

(44)

  a.    Ključni kazalnik uspešnosti               „20 predhodnih neupravičenih zneskov“

b.    Ključni kazalnik uspešnosti 1            „Izvrševanje finančnih napovedi: plačila“

c.    Ključni kazalnik uspešnosti 2            „Izvrševanje finančnih napovedi: pogodbe“

d.    Ključni kazalnik uspešnosti 4            „Sposobnost črpanja neporavnanih obveznosti“

e.    Ključni kazalnik uspešnosti 18          „Delež projektov, obiskanih v obdobju poročila EAMR“

f.     Ključni kazalnik uspešnosti 21          „Uresničevanje letnega revizijskega načrta: leto N (2013)“

g.    Ključni kazalnik uspešnosti 22          „Uresničevanje letnega revizijskega načrta: leto N – 1 (2012)“

h.    Ključni kazalnik uspešnosti 23          „Uresničevanje letnega revizijskega načrta: leto N – 2 (2011)“

i.     Ključni kazalnik uspešnosti 26          „Izterjava ali utemeljitev neupravičenih zneskov za revizijo“

(45)

          Urad generalnega inšpektorja UNHCR, preiskovalno poročilo INQ/04/005, Ženeva, 12.5.2005.

(46)

  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(47)

  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (UL L 124, 27.4.2004, str. 1).

(48)

  Glej letno poročilo Računskega sodišča za leto 2013, točka 10.24.

(49)

  Glej Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (prej Izvajalska agencija za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2013 z odgovori Agencije (UL C 442, 10.12.2014, str. 358), točke 11 do 13.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.2.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

4

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Marcel de Graaff, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Jean-Luc Mélenchon, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Alyn Smith, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), László Tőkés, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Hilde Vautmans

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Antonio López-Istúriz White, David Martin, Igor Šoltes

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Viorica Dăncilă, Doru-Claudian Frunzulică, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Beatrix von Storch

22.1.2015

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavka mnenja: Linda McAvan

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   odobrava, da je postopek razrešnice bolj osredotočen na večjo uspešnost, saj bo mogoče tako z denarjem davkoplačevalcev Unije doseči čim boljše rezultate; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj okrepi prizadevanja ter izboljša zbiranje povratnih informacij v ocenjevalnem ciklu, da bodo lahko praktične izkušnje in priporočila iz ocen v čim večji meri prispevala k sprejemanju boljših odločitev ter boljšemu načrtovanju in izvajanju pomoči Unije;

2.   je zelo zaskrbljen, ker je v proračunu za leto 2013, ki ga upravlja generalni direktorat Komisije za razvoj in sodelovanje (GD DEVCO), zmanjkalo za 293 milijonov EUR sredstev za plačila in ker je bil ta primanjkljaj zaradi prepozne odobritve dodatnih sredstev prenesen v naslednje leto, tako da se je proračunska situacija na področju plačil v letu 2014 še zaostrila;

3.   z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je neskladje med mednarodnimi zavezami Unije, njenim velikopoteznim političnim okvirom in novimi orodji (kot so razvojni program po letu 2015 in instrumenti za zunanje financiranje za obdobje 2014–2020) na eni strani ter na drugi strani njeno nezmožnostjo, da bi zlasti na področju humanitarne pomoči izpolnila svoje obveznosti do svetovnih partnerjev in drugih organov, saj primanjkuje sredstev za plačila, vse večje;

4.   meni, da to ne prinaša samo zelo velikega političnega tveganja in tveganja za ugled in verodostojnost Unije kot najpomembnejše svetovne donatorke, temveč utegne ogroziti tudi javnofinančno stabilnost partnerskih držav, saj bo povzročilo velik finančni primanjkljaj v njihovih proračunih; se boji, da utegne to neskladje postati zelo očitno v letu 2015, ko raven uradne razvojne pomoči še zdaleč ne bo dosegla skupnega cilja, ki znaša 0,7 % BND Unije do konca leta;

5.   poudarja, da je bilo leto 2013 že drugo zaporedno leto, ko je humanitarna pomoč iz proračuna Unije zaradi velikega števila humanitarnih kriz, ki so povzročile hudo človeško trpljenje, presegla 1,3 milijarde EUR v obveznostih; obžaluje posledice, ki jih je pomanjkanje denarja za plačila v tem kriznem letu imelo za dejavnosti GD ECHO, saj slednjih ne bi bilo mogoče izvajati, če urniki izplačil ne bi bili prilagojeni, zaradi česar je bilo ob koncu leta v naslednje proračunsko leto prenesenih za 160 milijonov EUR zaostalih plačil; poziva Svet, naj se drži načrta plačil, o katerem se je dogovoril s Parlamentom;

6.   obžaluje škodo, ki jo je ugled Unije že utrpel zaradi teh priložnostnih ukrepov, in opozarja na paradoks, da se je po eni strani število humanitarnih kriz po svetu v zadnjih letih povečalo in da je Unija sprejela operativne ukrepe za učinkovito ukrepanje ob nenadnih izbruhih kriz (kot je odprtje koordinacijskega središča za odzivanje v izrednih razmerah maja 2013), po drugi strani pa primanjkuje sredstev za plačila; je zaskrbljen, da se utegne položaj v letu 2014 še zaostriti, če proračun ne bo ustrezno povečan;

7.   je seznanjen, da se je najverjetnejša stopnja napake za plačila na področju zunanjega delovanja po ocenah Računskega sodišča zmanjšala (s 3,3 % v letu 2012 na 2,6 % v letu 2013); vseeno obžaluje, da ta stopnja še vedno presega prag pomembnosti, zaradi česar je generalni direktor EuropeAida izrazil zadržek in zaradi česar napake pri plačilih na področju zunanjega delovanja še vedno zahtevajo vso pozornost Parlamenta in takojšnje nadaljnje ukrepe Komisije;

8.   z zanimanjem pričakuje prve rezultate akcijskega načrta GD DEVCO, ki je bil sprejet maja 2013 in naj bi izboljšal delovanje kontrolnih sistemov; poziva GD DEVCO, naj zlasti pospeši obdelavo nalogov za izterjavo (konec leta 2013 je od skupnega zneska 550 milijonov EUR ostalo neizterjanih 310 milijonov EUR);

9.   z zadovoljstvom ugotavlja, da stopnja preostalih napak v GD ECHO več let zapored ni dosegla praga pomembnosti (1,55 % v letu 2013);

10. se strinja s priporočili iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o podpori EU za sanacijo po potresu na Haitiju(1), predvsem s sprejetjem skupne strategije DEVCO-ECHO, s katero bi okrepili povezanost in sinergije med njunimi dejavnostmi, in poziva Komisijo, naj ta priporočila začne izvajati pri vseh tekočih in prihodnjih dejavnostih v okviru obnove po nesreči ali nestabilnih razmer; poziva Komisijo, naj sozakonodajalce obvesti o proračunskih ali pravnih omejitvah, ki so po potresu ovirale učinkovito izvajanje podpore za sanacijo na Haitiju;

11. ugotavlja, da se je v letu 2013 še naprej spodbujala uporaba inovativnih finančnih instrumentov, zlasti združevanja nepovratnih sredstev in posojil, Unija pa je prek regionalnih mehanizmov kombiniranega financiranja(2) tako prispevala skoraj 400 milijonov EUR, od česar je bilo 55 % dodeljenih energetskemu sektorju, predvsem 52 naložbenim projektom v skupni vrednosti 7,2 milijarde EUR;

12. zaskrbljeno ugotavlja, da se kombiniranje v energetskem sektorju osredotoča predvsem na velike projekte, manj poudarka pa namenja lokalnim energetskim rešitvam; poziva Unijo, naj pri vzpostavitvi energetske infrastrukture, s katero bi do leta 2030 vsem zagotovili splošni dostop do energije, ne uporablja pristopa od zgoraj navzdol, temveč naj upošteva, da obsežne infrastrukture morda niso primerne za gospodarsko in socialno strukturo vseh držav in revnim ne zagotavljajo dostopa do energije ter da so v tem primeru običajno primernejši in učinkovitejši manjši, decentralizirani in od omrežja ločeni energetski viri;

13. poudarja, da Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 16 (2014) o uporabi kombiniranja ugotavlja, da za več kot polovico pregledanih projektov ni bilo dovolj dokazov za to, da so bila nepovratna sredstva upravičena, za številne izmed njih pa je bilo mogoče sklepati, da bi bile naložbe opravljene tudi brez prispevka Unije; prav tako poudarja, da so tveganja pri kombiniranju v nekaterih državah tretjega sveta, ki imajo omejena sredstva za odplačevanje dolga, zlasti v podsaharski Afriki in Karibih, povzročila dolžniški balon; v skladu s tem poziva Evropsko komisijo, naj glede na to, da je izrazila željo po precejšnji razširitvi uporabe kombiniranja v prihodnjih letih, začne izvajati priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča o uporabi kombiniranega financiranja ter oceni mehanizme kombiniranja posojil in nepovratnih sredstev, zlasti z vidika razvoja ter finančne dodatnosti, preglednosti in odgovornosti;

14. opozarja, da kombinirano financiranje Unije ne bi smelo v nobenem primeru služiti kot izgovor za zmanjševanje uradne razvojne pomoči; pozdravlja udeležbo Parlamenta v platformi EU za kombinirano financiranje pri zunanjem sodelovanju (EUBEC), katere namen je oblikovati priporočila in smernice za še učinkovitejše izvajanje pomoči, ki jo EU ponuja prek te oblike financiranja v skladu z mednarodno dogovorjenimi cilji v agendi o učinkovitosti pomoči, zlasti ključnih načelih lastništva, uskladitve, harmonizacije in vzajemne odgovornosti; zlasti priporoča, da se, kadar kombiniranje ponuja priložnost za podporo dejavnostim velikih družb iz Unije, ki delujejo v tujini (s čimer odstopajo od razvojnih ciljev), Parlament ustrezno obvešča o predlogih projektov, ki naj bi se financirali z instrumenti kombiniranja, še preden operativni odbori sprejmejo odločitev opominja, da bi morali projekti, ki se financirajo s kombiniranjem, resnično prispevati k zmanjševanju revščine in spoštovati načela razvojne učinkovitosti; poziva Komisijo, naj kombinirano financiranje uporablja samo v primerih, ko je izkazana njegova dodana vrednost, kot je opozorilo Računsko sodišče(3);

15. ugotavlja, da je bila proračunska podpora v letu 2013 pomembna oblika pomoči pri izvajanju razvojne politike Unije, saj je njen delež znašal 27,3 % skupnih obveznosti; je zadovoljen, da sta ustanovitev usmerjevalnega odbora za proračunsko podporo in izvajanje nove politike proračunske podpore(4) od 1. januarja 2013 pozitivno vplivala na izvedbo transakcij proračunske podpore GD DEVCO v letu 2013;

16. je zaskrbljen, ker v letu 2013 ni bil dosežen niti en ključni kazalnik uspešnosti za učinkovitost revizijskega sistema; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je delež finančnih revizij po naročilu Komisije, za katere so zunanji revizorji izdali mnenje brez pridržka, zmanjšal s 53 % v letu 2012 na 44 % v letu 2013; spodbuja GD DEVCO, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi izboljšal kakovost in učinkovitost revizijskih sistemov, zlasti v zvezi s kodiranjem podatkov in uresničevanjem revizijskih načrtov;

17. poziva GD DEVCO, naj visoko število kritičnih in zelo pomembnih priporočil službe za notranjo revizijo, oddelka za notranjo revizijo in Računskega sodišča, ki šest mesecev po prvotnem roku(5) še vedno niso bila uresničena, do konca leta 2014 zmanjša pod ciljni prag 15 %;

18. z zanimanjem pričakuje podrobne rezultate ocene delovne obremenitve na sedežu, kar bo vplivalo na izvajanje politike kadrovskih rezov v obdobju 2014–2017; je zaskrbljen, ker sta bila premajhno število zaposlenih in zapiranje delovnih mest večkrat navedena kot glavna razloga za to, da ključni kazalniki uspešnosti v delegacijah(6) niso bili doseženi, razporejanje in mobilnost zaposlenih pa sta znova obveljala kot najmanj učinkovit standard za notranji nadzor(7); poziva Komisijo, naj zagotovi, da predlagano krčenje števila zaposlenih ne bo imelo negativnih posledic za pogostost napak pri transakcijah, fiduciarno tveganje, dolžino plačilnih rokov, število obiskanih projektov in raven zadovoljstva zaposlenih;

19. je zaskrbljen zaradi posledic zmanjšanja števila pogodb, ki se bodo upravljale, kar je GD DEVCO navedel kot skupni cilj, saj se bo zato zmanjšalo število pomembnejših dejavnosti, manjše in lokalne nevladne organizacije pa bodo prikrajšane, čeprav bi lahko imele pomembno primerjalno prednost zaradi specializacije in lokalnega strokovnega znanja; meni, da je to zelo kratkovidno in da bi lahko škodovalo uspešnosti razvojne politike Unije, saj se bosta zato zmanjšali raznolikost in specializacija izvedbenih partnerjev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

21.1.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Beatriz Becerra Basterrechea, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Seb Dance, Louis-Joseph Manscour

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato

23.1.2015

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavec mnenja: Reimer Böge

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče pri vseh plačilih v proračunskem letu 2013, z izjemo uprave Unije, ugotovilo pomembno stopnjo napake;

2.      obžaluje, da so bile pri 29 % revidiranih transakcij na področju zunanjih odnosov, pomoči in širitve Unije ugotovljene napake, nobena od njih pa ni bila odkrita pri notranjih pregledih Komisije; je vseeno zadovoljen, da se je najverjetnejša stopnja napake zmanjšala s 3,3 % v letu 2012 na 2,6 % v letu 2013, a poudarja, da so vseeno mogoče nadaljnje izboljšave;

3.      opozarja, da so bili neupoštevanje postopkov, neupravičenost odhodkov in neuspešnost v 86 % razlog za napake na področju zunanjih odnosov, pomoči in širitve Unije;

4.      opozarja, da je treba poskrbeti za ustrezne kontrole in revizije makrofinančne pomoči Unije;

5.      obžaluje, da Komisija ni ustrezno ocenila vseh gospodarskih učinkov sporazumov o preferencialni trgovini; toplo priporoča Komisiji, naj na podlagi priporočil Računskega sodišča obravnava pomanjkljivosti, vključno z naknadnimi in predhodnimi ocenjevanji, pomanjkljivostmi v carinskem nadzoru, ki so ga izvajali organi držav članic, izbranih v vzorcu Računskega sodišča, in preverjanju, ali države članice izboljšujejo učinkovitost sistemov za obvladovanje tveganja in nadzornih strategij, da bi zmanjšale tratenje proračunskih sredstev Unije; poudarja, da morajo biti tovrstna ocenjevanja pregledna in zlahka razumljiva;

6.      je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da GSP še ni uspel v celoti uresničiti predvidenih ciljev, čeprav je bilo mogoče opaziti tudi pozitiven razvoj dogodkov; ugotavlja tudi, da je sistem v veljavi šele nekaj časa;

7.      poudarja, da je treba sredstva Unije v povezavi s strategijo pomoči za trgovino uporabljati učinkovito in v skladu z veljavnimi pravili in predpisi, pa tudi v skladu s ciljem, da se prejemnike bolje vključi v svetovni trgovinski sistem, temelječ na pravilih;

8.       poudarja, da ocenjevanje in nadzor trgovinskih sporazumov ni zgolj proračunsko vprašanje, temveč je bistvenega pomena tudi v primerih, ko je treba partnerje spomniti na zaveze, ki so jih sprejeli v zvezi s standardi na področju človekovih pravic, dela in okolja;

9.      poziva, naj se zagotovi zadosten nadzor nad dejavnostmi za internacionalizacijo malih in srednjih podjetij Unije, pa tudi za njihov dostop do tretjih trgov; spominja, da je treba oceniti učinkovitost usklajevanja med poslovnimi središči v Uniji in posameznih državah ter trgovinskimi zbornicami v tretjih državah in poiskati načine, kako bi bilo mogoče to usklajevanje izboljšati;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.1.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Christofer Fjellner, Yannick Jadot, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Gabrielius Landsbergis, Bernd Lange, Marine Le Pen, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Matteo Salvini, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Goffredo Maria Bettini, Reimer Böge, Victor Boștinaru, Klaus Buchner, Dita Charanzová, Sajjad Karim, Fernando Ruas, Ramon Tremosa i Balcells, Jarosław Wałęsa

30.1.2015

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

za Odbor za proračun

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavka mnenja: Marian Harkin

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila Računska sodišča, da se je ocenjena stopnja napake za področje zaposlovanja in socialnih zadev v letu 2013 v primerjavi z letom prej rahlo zmanjšala, in sicer s 3,2 % na 3,1 %; ugotavlja, da je bila ta stopnja vseeno druga najnižja med vsemi področji politik, in pričakuje, da se bo v prihodnjih letih še naprej zmanjševala;

2.      poudarja pomen Evropskega socialnega sklada kot glavnega političnega orodja za izvajanje zaposlovalne in socialne politike; ugotavlja, da so odhodki iz tega sklada predstavljali približno 98 % vse porabe na tem področju politike v letu 2013;

3.      poudarja, da v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006fn sredstev Evropskega socialnega sklada ni dovoljeno uporabljati za selitev delovnih mest iz ene države članice v drugo; vztraja, da morajo Komisija in države članice izvajati ustrezen nadzor in skrbeti, da se sredstva Unije ne bodo zlorabljala na ta način;

4.      je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča glede poglavitnih tveganj za pravilnost porabe na tem področju politike, kot so tveganja, povezana z neoprijemljivo naravo naložb v človeški kapital, raznolikost dejavnosti in sodelovanje številnih, pogosto majhnih partnerjev pri izvajanju projektov; v zvezi s tem pozdravlja posebne olajševalne ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, tako preventivne kot korektivne, ter revizije na podlagi tveganja, ki jih izvaja GD EMPL; pozdravlja uporabo poenostavljenih načinov obračunavanja stroškov, ki zmanjšujejo upravno breme za upravičence, napake držav članic pa so manj pogoste; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da za projekte Evropskega socialnega sklada ne uporabljajo zahtevnejših pravil kot za projekte, ki se financirajo na nacionalni ravni;

5.      poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalni organi, pristojni za upravljanje strukturnih skladov, rešili problem zaračunavanja stroškov dela za evropske projekte po višjih stopnjah kot za projekte, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi;

6.      ugotavlja, da bi moral biti cilj držav članic pri črpanju sredstev EU doseganje rezultatov in uresničevanje ciljev Evropskega socialnega sklada in da dosledno izvajanje učinkovitega nadzora ne bi smelo biti ogroženo, zlasti proti koncu obdobja upravičenosti, saj to lahko vodi h kršitvi pravil s posledičnim financiranjem projektov, ki so predragi, slabo izpeljani oziroma ne dosežejo pričakovanih rezultatov;

7.      je seznanjen s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala Komisija z državami članicami sprejeti nadaljnje ukrepe v zvezi s slabostmi, ugotovljenimi pri tematski reviziji upravnega preverjanja na podlagi tveganja, ki jo je opravil GD EMPL, in pozdravlja nove smernice, ki jih je oblikovala Komisija, da bi povečala zanesljivost upravnega preverjanja v programskem obdobju 2014–2020; ugotavlja, da so bile te smernice, ki temeljijo na spoznanjih iz prejšnjega programskega obdobja, predstavljene državam članicam in bodo objavljene v prvi polovici leta 2015; poudarja, da je zelo pomembno, da organi v državah članicah uporabijo informacije, ki jih imajo na voljo, da ugotovijo in popravijo napake, preden od Komisije zahtevajo povračilo, kar bo znatno zmanjšalo stopnjo napake na področju zaposlovanja in socialnih zadev;

8.      spodbuja GD EMPL, naj še naprej uresničuje svoj cilj glede Evropskega socialnega sklada in doseže, da napak ne bo več treba popravljati, temveč se jim bo mogoče izogniti; podpira prizadevanja GD EMPL za pomoč državam članicam z najvišjimi stopnjami napak pri izvrševanju tega sklada, da bodo lahko s sledenjem praktičnim zgledom izboljšale svoje sisteme; glede tega ugotavlja, da bi morali upravna zmogljivost in organizacija GD EMPL ustrezati njegovemu delu in odgovornostim do držav članic.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

29.1.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Tania González Peñas, Richard Howitt, Paloma López Bermejo, António Marinho e Pinto, Edouard Martin, Helga Stevens, Monika Vana

2.2.2015

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavec mnenja: Giovanni La Via

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi znova poudariti, da v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) Parlament podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna, potem ko preuči računovodske izkaze, finančno poročilo, poročilo o oceni iz člena 318 PDEU, letno poročilo Računskega sodišča z odgovori institucij, ki so predmet revizije, izjavo o zanesljivosti in morebitna posebna poročila Računskega sodišča v zvezi s tem;

2.   meni, da je splošna stopnja izvrševanja proračunskih postavk za okolje, podnebne ukrepe, javno zdravje in varnost hrane v letu 2013 zadovoljiva; znova opozarja, da je tem instrumentom politike namenjenih manj kot 0,5 % proračuna Unije, čeprav je dodana vrednost Unije na teh področjih nedvoumna in čeprav državljani Unije podpirajo okoljske in podnebne politike Unije, pa tudi javno zdravje in varnost hrane; obžaluje, da se je ta delež v primerjavi z letom 2012 zmanjšal z 0,8 % na 0,5 %;

3.   je seznanjen s predstavitvijo okoljske in zdravstvene politike v letnem poročilu Računskega sodišča o proračunskem letu 2013; je zaskrbljen, ker sta obe politiki znova del poglavja, ki je posvečeno tudi razvoju podeželja in ribištvu; znova izraža kritiko takšne razčlenitve politik in poziva Računsko sodišče, naj v naslednjem letnem poročilu svoj pristop spremeni; v zvezi s tem se sklicuje na poročilo Računskega sodišča o Evropskem skladu za regionalni razvoj, v katerem to poudarja, da mora Komisija natančno beležiti neposredno in posredno porabo za biotsko raznovrstnost, vključno s programom Natura 2000; poziva države članice, naj olajšajo ta proces, tako da zagotovijo natančne podatke;

4.     meni, da kaže glede na to omeniti, da je v poročilu Računskega sodišča za leto 2013 prav v poglavju o razvoju podeželja, okolju, ribištvu in zdravstvu stopnja napake druga najvišja, in sicer znaša 6,7 %, povprečje pa 4,7 %; poudarja, da se ta stopnja napake nanaša na vse politike, obravnavane v tem poglavju; meni, da kaže omeniti, da je večino napak mogoče pripisati neupoštevanju zahtev za upravičenost, zlasti glede kmetijsko-okoljskih zavez; ugotavlja, da imata Računsko sodišče in Komisija različna pogleda na to, kako je treba izračunavati stopnjo napake; ugotavlja, da bi bilo treba po mnenju Komisije pri tolmačenju letne reprezentativne stopnje napake, ki jo izračuna Računsko sodišče, upoštevati večletnost neto finančnih popravkov in izterjav;

5.      priznava, da Računsko sodišče zelo sistematično izvaja naključna preverjanja v državah članicah in stopnjo napak določa na podlagi teh preverjanj; ugotavlja, da Računsko sodišče ne navaja, v katerih državah članicah oziroma na katerih področjih prihaja do največjih težav; zato poudarja potrebo po jasni verigi odgovornosti in v zvezi s tem pripisuje velik pomen kakovosti kontrolnih sistemov v državah članicah;

6.  ugotavlja, da Računsko sodišče ni imelo pripomb glede vodenja politik na področju javnega zdravja, varnosti hrane ter okolja in podnebnih ukrepov;

Okolje in podnebni ukrepi

7.  poudarja, da je imel GD ENV na voljo 422.788.882 EUR za prevzem obveznosti in da je uporabil 99,95 % tega zneska; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo za plačila na voljo 330.403.116 EUR in da je bilo porabljenih 95,24 % tega zneska; prav tako ugotavlja, da se upravni odhodki za program LIFE + izvršujejo skozi dve proračunski leti (s samodejnimi prenosi v naslednje leto) in da bi stopnja izvrševanja plačil znašala 99,62 %, če teh odhodkov ne bi upoštevali;

8.  ugotavlja, da je GD CLIMA povečal stopnjo izvrševanja, ki je za 35.994.690 EUR obveznosti znašala 99,55 %, za 29.636.914 EUR plačil pa 92,04 %; se zaveda, da višje stopnje izvrševanja med drugim ni bilo mogoče doseči, ker račun, ki naj bi prispel leta 2013, ni bil izdan; po drugi strani ugotavlja, da se upravni odhodki za program LIFE + izvršujejo skozi dve proračunski leti (s samodejnimi prenosi v naslednje leto) in da bi stopnja izvrševanja plačil znašala 97,89%, če teh odhodkov ne bi upoštevali;

9.  je zadovoljen s skupno stopnjo izvrševanja operativnega proračuna programa LIFE+, ki je leta 2013 znašala 99,96 % za obveznosti in 99,99 % za plačila; ugotavlja, da je bilo v letu 2013 282.900.000 EUR namenjenih javnim razpisom za projekte v državah članicah, 18.000.000 EUR operativnim dejavnostim nevladnih organizacij za varstvo in izboljšanje okolja na ravni Unije, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik in zakonodaje Unije, 45.800.000 EUR pa ukrepom v podporo Komisiji pri začetku in spremljanju oblikovanja politik in zakonodaje; ugotavlja, da je bilo za upravno podporo porabljenih 20.300.000 EUR;

10. ugotavlja, da je bilo 2.700.000 EUR namenjenih prispevkom za mednarodne konvencije, protokole in sporazume, katerih pogodbenica je Unija, oziroma pripravam na prihodnje mednarodne sporazume, pri katerih Unija sodeluje;

11. meni, da je napredek pri izvajanju štirinajstih pilotnih projektov in šestih pripravljalnih ukrepov v skupnem znesku 5.983.607 EUR zadovoljiv; spodbuja Komisijo, naj še naprej izvaja pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki jih predlaga Parlament;

Javno zdravje

12. ugotavlja, da je bil GD SANCO v letu 2013 odgovoren za izvrševanje 233.928.461 EUR v proračunskih vrsticah za javno zdravje in da so bile za 98,1 % tega zneska ustrezno sprejete obveznosti; se zaveda, da se približno 77 % tega proračuna neposredno nakaže trem decentraliziranih agencijam (Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska agencija za zdravila (EMA)) in da je stopnja izvrševanja za vsa sredstva znašala 100 %, z izjemo EMA in EFSA, kjer je bilo izvrševanje obveznosti slabše zaradi realizacije v letu 2012;

13. ugotavlja še, da je stopnja izvrševanja plačil znašala 98,0 %;

14. je seznanjen, da je Komisija v okviru programa za zdravje 2003–2007 podpisala veliko pogodb o nepovratnih sredstvih, veljavnih 36 mesecev, in da je bilo za nekatere od njih odobreno podaljšanje, tako da so bila končna plačila izvršena v letu 2013;

15. ugotavlja, da je stopnja izvrševanja za program javnega zdravja 2008–2013 prav tako visoka (99,7 % za obveznosti in plačila) in da preostala neporabljena sredstva izvirajo v glavnem iz namenskih prejemkov, ki jih je dovoljeno porabiti tudi v letu 2014;

16. je zadovoljen, da je izvajanje vseh šestih pilotnih projektov in treh pripravljalnih ukrepov v pristojnosti GD SANCO dobro napredovalo in da so bila porabljena vsa zadevna sredstva za prevzem obveznosti;

Varnost hrane, zdravje in dobro počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin

17. je seznanjen, da je stopnja izvrševanja za varnost hrane, zdravje in dobro počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin znašala 98,4 % in da je v zadnjih letih nenehno naraščala; ugotavlja tudi, da je v tem povečanju upoštevano zmanjšanje obveznosti za 13.000.000 EUR v sklopu skupne prerazporeditve, ki je bilo mogoče zaradi dobrih razmer na področju zdravja živali in rastlin;

18. ugotavlja, da je Unija podobno kot v letu poprej največ prispevala za programe boja proti tuberkulozi, prispevek za boj proti bolezni modrega jezika pa se ni povečal;

19. ugotavlja, da sta glavna razloga za nezadostno izvrševanje 4.300.000 EUR v poglavju 17 04 – „Varnost hrane, zdravje in dobro počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin“ naslednja: 900.000 EUR namenskih prejemkov za različne programe, ki jih je dovoljeno porabiti še v letu 2014, in 2.000.000 EUR za sklad za nujne primere; ugotavlja, da je bilo 50 % drugega zneska (1.000.000 EUR) prenesenih v leto 2014 (za boj proti bolezni modrega jezika v Nemčiji) in takrat tudi izvršenih;

20. potrjuje, da stopnja izvrševanja plačil v letu 2013 v proračunskem poglavju za varnost hrane in krme, zdravje in dobro počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin znaša 99,9 %, kar je povečanje v primerjavi z letoma 2012 (97,7 %) in 2011 (98,1 %);

21. ugotavlja, da je bilo pri skupni prerazporeditvi zaradi dobrega zdravja živali in rastlin 7.500.000 EUR plačil vrnjenih v proračun za leto 2013 za sklad za nujne primere (5.500.000 EUR) in za druge veterinarske programe (2.000.000 EUR);

22. na osnovi razpoložljivih podatkov in poročila o izvrševanju meni, da se Komisiji lahko podeli razrešnica glede izvrševanja odhodkov na področju okoljske in podnebne politike, javnega zdravja in varnosti hrane za proračunsko leto 2013.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

29.1.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

10

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Nessa Childers, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Enrico Gasbarra, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Benedek Jávor, Josu Juaristi Abaunz, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Marcus Pretzell, Frédérique Ries, Davor Škrlec, Tibor Szanyi, Nils Torvalds, Glenis Willmott, Jadwiga Wiśniewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Jan Huitema, Peter Jahr, Merja Kyllönen, Nuno Melo, Marijana Petir, Julia Reid, Bart Staes, Kay Swinburne

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Damian Drăghici

25.2.2015

MNENJE ODBORA ZA PROMET IN TURIZEM

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavec mnenja: Georgi Pirinski

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      pozdravlja visoko stopnjo izvrševanja obveznosti za politiko mobilnosti in prometa v letu 2013 (98,03 %) in razmeroma visoko stopnjo izvrševanja plačil (94,58 %), vendar obžaluje, da se je ta stopnja v primerjavi z letom 2012 (95,57 %) zmanjšala za 0,99 %; poleg tega ugotavlja, da iz zneska plačil za leto 2013 še vedno ni bilo plačanih in/ali sproščenih 1.633 milijonov EUR, in je zaskrbljen, saj je to najvišji znesek neplačanih obveznosti za celotno obdobje 2007–2013, ki je ob koncu leta 2013 dosegel 4.001 milijon EUR; se zaveda, da je bilo leto 2013 zadnje leto večletnega finančnega okvira 2007–2013 in da je treba zaradi tega prevzeti obveznosti za vsa preostala sredstva za prevzem obveznosti v večletnem finančnem okviru;

2.      pozdravlja dejstvo, da je za program TEN-T, program Marco Polo, ki ga je upravljala Izvajalska agencija za konkurenčnost in inovativnost (EACI), in za skupna podjetja, za katera je odgovoren GD MOVE (SESAR ter gorivne celice in vodik (GCV)), stopnja preostale napake za leto 2013 nižja od 2 %; vendar obžaluje, da je stopnja preostale napake v letu 2013 za sedmi okvirni program za raziskave v prometnem sektorju še vedno več kot 2 % (2,82 %); ugotavlja, da sta glavna razloga za napake pri raziskovalnih programih zapletenost pravil o upravičenosti v temeljnih aktih in nezadostne zmogljivosti za popolno predhodno kontrolo zahtevkov vseh upravičencev, ki jih je več tisoč; pričakuje, da bodo korenite poenostavitve, ki so bile predlagane v programu Obzorje 2020, prispevale k znatnemu zmanjšanju teh napak;

3.      ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2013 revidiralo osem transakcij v prometnem sektorju in pri petih ugotovilo eno ali več napak; opominja na povečanje deleža transakcij z napakami v letu 2013 (62 %) v primerjavi z letom 2012 (49 %) in je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče tako kot v prejšnjih letih pri pregledu projektov TEN-T ugotovilo številne napake v zvezi z neupoštevanjem pravil Unije in nacionalnih pravil glede naročanja; je seznanjen, da GD MOVE v letu 2013 tako kot v letu 2012 ni izdal pridržka v zvezi z napakami pri javnem naročanju; zato vztraja, da Komisija sprejme potrebne ukrepe, da bi v prihodnje preprečila takšne napake; ugotavlja, da je izjemno pomembno razširiti predhodne in naknadne kontrole upravičencev do nepovratnih sredstev in financiranja Komisije, da bo mogoče preprečiti zlorabe denarja, ki ga dodeli Unija, in zagotoviti preverjanje uspešnosti; poudarja, da je sicer obdobje financiranja 2007–2013 uradno končano, vendar se bodo številni projekti zaradi načela N+2 za financiranje na področju kohezije izvajali še do konca tega leta;

4.      poziva Komisijo, naj zaradi preglednosti vsako leto objavi lahko dostopen seznam prometnih projektov, ki jih sofinancira Unija, vključno z zneski, ki so jih posamezni projekti prejeli; ugotavlja, da bi moral ta seznam vsebovati vse vire finančnih sredstev EU, kot so TEN-T, Obzorje 2020 ter kohezijski in regionalni skladi;

5.      poziva Komisijo, naj vsako leto poroča o tem, kako so bile upoštevane opombe v ustreznih proračunskih vrsticah;

6.      pozdravlja pričakovano zmanjšanje stroškov zaradi dejstva, da je Komisija upravljanje instrumenta za povezovanje Evrope ter energetskih in prometnih raziskav v programu Obzorje 2020 delno prenesla na novo Izvajalsko agencijo za inovacije in omrežja (INEA – nekdanja agencija TEN-T); vendar poziva k nadaljnji krepitvi upravnih zmogljivosti agencije, da bo lahko uspešno in učinkovito upravljala povečani proračun za prometni sektor v večletnem finančnem okviru 2014–2020 in prometne projekte v sklopu novega naložbenega načrta za Evropo;

7.      spominja, da se bodo prometni projekti v obdobju 2014–2020 podobno kot v obdobju 2007–2013 financirali iz več virov, med drugim instrumenta za povezovanje Evrope, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj; poziva Komisijo, naj poišče več sinergij med različnimi viri financiranja, da se bodo sredstva Unije dodeljevala učinkoviteje;

8.      predlaga, da Parlament v zvezi s sektorji, za katere je pristojen Odbor za promet in turizem, Komisiji podeli razrešnico glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.2.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Bruno Gollnisch, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Claudia Tapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg), Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, Werner Kuhn, Jörg Leichtfried

21.1.2015

MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavka mnenja: Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova)

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.     je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da regionalna politika ostaja eno od področij, ki so nagnjena k napakam, in da v letu 2013 ni bilo izboljšav glede na leto 2012, saj je najverjetnejša stopnja napake znašala 6,9 % (6,8 % v letu 2012); ugotavlja, da je to dokaz stabilnosti sistema in znatnega izboljšanja v programskem obdobju 2007–2013 v primerjavi s programskim obdobjem 2000–2006; poziva Komisijo, naj še naprej strogo izvaja določbe o nadzoru; opozarja, da so preventivni ukrepi in poenostavitve zelo pomembni za zmanjšanje napak; poudarja, da je med napako in goljufijo jasna razlika in da goljufije predstavljajo 0,2 % celotnega proračuna Unije;

2.     je seznanjen, da je Računsko sodišče odkrilo hude napake pri javnih naročilih (39 % ocenjene stopnje napake), pogoste kršitve pravil o državni pomoči (17 % ocenjene stopnje napake), pa tudi napake pri uporabi pravil o upravičenosti projektov (22 % ocenjene stopnje napake) in odhodkov (21 % ocenjene stopnje napake); je zaskrbljen zaradi nizke stopnje izplačil iz instrumentov finančnega inženirstva končnim uporabnikom v letu 2013; meni, da bi morala Komisija oceniti napredek, dosežen pri financiranju in izvajanju finančnih instrumentov, skupaj z državami članicami sprejeti ustrezne ukrepe za povečanje stopnje črpanja ter Parlamentu poročati o rezultatih te ocene in ukrepov;

3.     opozarja, da imata Komisija in Računsko sodišče drugačen pristop do izračuna stopnje napake v povezavi s transakcijami, za katere je Komisija uporabljala pavšalne popravke; znova poziva k standardizaciji metodologije, tako za izračun stopnje napake kot za revizijsko delo, da ne bo prihajajo do nasprotujočih si ugotovitev, in hkrati priznava prizadevanja Komisije v zvezi s tem;

4.     je seznanjen s popravnimi ukrepi v obliki začasnih ustavitev in prekinitev plačil, ki jih je sprejela Komisija; opozarja, da bi lahko pogostejše ustavitve in prekinitve ovirale izvajanje projektov, saj ne prispevajo k uresničitvi ciljev kohezijske politike zaradi kratkih rokov za ustrezno črpanje sredstev Unije; zahteva, da Komisija Parlamentu poroča o dejanskem prispevku ustavitev in prekinitev k zmanjšanju nepravilnosti in napak ter oceni učinek teh popravnih ukrepov, izvedenih postopoma, na napredek pri izpolnjevanju ciljev politike, pri tem pa upošteva pristop na podlagi stroškov in koristi;

5.     poziva Komisijo, naj prekinitev in začasno ustavitev plačil uporablja v primerih, ko so ugotovljene hude pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in kontrole, ni pa dokazov o goljufijah, in sicer kot skrajno rešitev, potem ko so bile izčrpane vse druge možnosti, saj imajo lahko začasne ustavitve plačil resne posledice za programe in regije, ki jih je kriza hudo prizadela, pa tudi za doseganje ciljev kohezijske politike v celoti; vseeno zahteva, da Komisija pred odločitvijo o začasni ustavitvi plačil oceni, v kolikšni meri bo ta ukrep resnično prispeval k zmanjšanju stopnje napak in kako bo vplival na zadevno regijo ali državo, da ne bi obremenjevala regij, ki se soočajo s socialnimi in gospodarskimi težavami;

6.     ugotavlja, da je 80 % sredstev v deljenem upravljanju na ravni držav članic; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da bi bilo mogoče pri eni tretjini pregledanih transakcij nekatere ugotovljene napake preprečiti na nacionalni ravni pred prijavo odhodkov Komisiji, saj so imeli nacionalni organi na voljo dovolj informacij, da bi te napake sami odkrili;

7      opozarja na večletnost sistema za upravljanje kohezijske politike ter poudarja, da bo končno oceno nepravilnosti, povezanih z izvajanjem politike, mogoče podati šele ob koncu programskega obdobja;

8.     pozdravlja izboljšane kontrolne in revizijske postopke, predvidene v regulativnem okviru za programsko obdobje 2014–2020, zlasti v zvezi z upravnim preverjanjem in kontrolami letnih računovodskih izkazov programov in izjavami o upravljanju, ki jih organi upravljanja predložijo Komisiji; ugotavlja, da so bile možnosti Komisije za popravne ukrepe še izboljšane, potem ko je bila odpravljena možnost, da države članice znova uporabijo sredstva, kar je privedlo do neto finančnih popravkov; odobrava ustanovitev strokovnega središča za gradnjo upravnih zmogljivosti pri upravljanju strukturnih in investicijskih skladov; podpira čedalje večjo usmerjenost v rezultate in tematsko osredotočenost kohezijske politike, saj bi moralo to zagotoviti premik od merila, pri katerem se upošteva samo črpanje sredstev, h kakovosti porabe in visoki dodani vrednosti sofinanciranih dejavnosti;

9.     od Komisije in držav članic zahteva, da posebno pozornost namenijo poenostavitvi postopkov, tudi tistih za upravičence, kar bi lahko prineslo koristi za revizijo in zmanjšanje stopnje napak, sočasno pa naj povečajo učinkovitost sistema upravljanja in nadzora; meni, da bi morale države članice in Komisija sprejeti ciljno usmerjene in pravočasne ukrepe za povečanje upravne in institucionalne zmogljivosti, med drugim z učinkovitim usmerjanjem, usposabljanjem in izmenjavo dobre prakse, z uvedbo programov za zadrževanje kvalificiranih in usposobljenih zaposlenih, pa tudi s pomočjo pri revizijskih postopkih; zahteva, da Komisija Parlamentu poroča o konkretnih rezultatih, doseženih doslej zaradi dejavnosti strokovnega središča, o vzpostavitvi skupnega sistema za strokovne izmenjave ter o izvajanju pobude in akcijskega načrta za javno naročanje, ki ju je to središče pripravilo v sodelovanju s pristojnimi službami Komisije; opozarja, da je hiter in učinkovit prenos direktiv o javnem naročanju v vseh državah članicah zelo pomemben;

10.   priznava prizadevanja Komisije za prehod na kulturo smotrnosti poslovanja; zato poziva Komisijo (GD REGIO), naj v načrt upravljanja in letno poročilo o dejavnostih vključi oceno svojega dela v zvezi s povečevanjem učinkovitosti ter uspešnostjo in učinkom kohezijske politike; poziva Komisijo, naj poleg pristopa k izvrševanju proračuna preveri uspešnost pri uresničevanju ciljev in koristneje uporablja ocene, države članice in njihove organe upravljanja pa podpre, da bodo lahko povečali kakovost ocenjevalnih poročil; v zvezi s tem poudarja, da je treba v prihodnje upoštevati in ocenjevati rezultate projektov, donosnost naložb in dejansko dodano vrednost za gospodarstvo, zaposlovanje in regionalni razvoj.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

20.1.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Franc Bogovič, Victor Boștinaru, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Michela Giuffrida, Anna Hedh, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Ilijana Jotova (Iliana Iotova), James Nicholson, Claudia Schmidt, Davor Škrlec, Marco Zullo, Milan Zver

23.1.2015

MNENJE ODBORA ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavec mnenja: Peter Jahr

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče na področju kmetijske politike v vzorcu preverjenih transakcij odkrilo večjo stopnjo napake kot v letu 2012, število primerov, kjer napak ni bilo, pa se je zmanjšalo; ugotavlja, da najverjetnejša stopnja napake za leto 2013 znaša 3,26 % (v primerjavi z 2,9 % v letu 2012); opominja, da so napake pogosto upravne narave in ne pomenijo nujno, da so sredstva „poniknila“, bila izgubljena ali zapravljena oziroma da je prišlo do goljufije; meni, da bi moral biti glavni cilj odkrivanja napak njihova odprava, pri čemer bi bilo treba določiti roke in ponuditi podporo, da se pomanjkljivosti res odpravijo;

2.  poudarja, da obstajajo pomembne razlike med vrstami napak in da je treba razlikovati med večjimi napakami, kot so preplačila/premajhna izplačila in goljufije, ter manjšimi in administrativnimi napakami; ugotavlja, da je izračunana stopnja napake v glavnem posledica pomot pri vlogah za pomoč, nekakovostnih inšpekcijskih pregledov na kraju samem ter slabe kakovosti in neustreznega posodabljanja identifikacijskega sistema za zemljišča, medtem ko so napake in nespoštovanje pravil v nacionalnih upravah redkost;

3.  opozarja, da se je 70 % finančnih popravkov v letu 2013 nanašalo na štiri države, in sicer Grčijo, Francijo, Poljsko in Združeno kraljestvo;

4.  poudarja, da so podatki o neposrednih plačilih v okviru skupne kmetijske politike, ki jih posredujejo države članice, pogosto zelo nezanesljivi zaradi napak v poročilih; ugotavlja, da je Komisija stopnjo napake v statističnih podatkih držav članic o kontrolah popravila za 43 izmed 67 plačilnih agencij, saj je bila po njenih izračunih višja;

5.  poziva tudi druge ustrezne odbore, na primer Odbor za regionalni razvoj in Odbor za razvoj, da pripravijo temeljito mnenje o razrešnici; poudarja, da je mogoče vzroke napak omejiti zgolj s primernim postopkom podelitve razrešnice;

6.  priznava, da je za skupno kmetijsko politiko vzpostavljen sistem, po katerem Komisija nalaga neto finančne popravke državam članicam, da bi povrnila neupravičene odhodke in s tem zmanjšala tveganje nepravilnih plačil;

7.  ugotavlja, da stopnja ustavitev in prekinitev plačil Komisije narašča, kar zagotavlja sistematično izvajanje popravnih ukrepov v primerih, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti;

8.  vztraja, da bi morali plačila začasno ustaviti ali prekiniti le v primeru resnih pomanjkljivosti in da bi morali manjše napake odpravljati sproti, da bi se izognili zastojem;

9.  poudarja, da je treba v novem programu razdeljevanja sadja, zelenjave in mleka v šolah finančna sredstva Unije porabiti učinkovito in usmerjeno, hkrati pa poskrbeti, da bo organizacijsko in upravno breme za sodelujoče šole čim manjše;

10. opozarja, da številni manjši programi, na primer za razdeljevanje sadja in mleka v šolah, niso prijazni uporabniku, kar je mogoče delno pripisati birokraciji, zato udeležba v njih in njihovo izvajanje nista najboljša;

11. poudarja, da so nekateri programi zaradi svoje togosti pritegnili manj pozornosti, in priporoča, da jih Komisija ponovno oceni, da bi zmanjšala birokratsko breme;

12. ugotavlja, da imajo manjši programi, kot je program za mleko v šolah, trajno visoke stopnje napak; poziva k njihovi poenostavitvi, saj manj birokracije pomeni manj napak;

13. poziva k manj birokratski skupni kmetijski politiki, da se zmanjšajo stopnje napak; zato pozdravlja zavezo, ki jo je sprejela Komisija, da bosta poenostavitev in subsidiarnost ena glavnih prednostnih nalog v naslednjih petih letih; poziva, da se plačilnim agencijam, katerih uspešnost je vedno podpovprečna, v skrajnih primerih odvzame akreditacija;

14. poziva Komisijo, naj pravočasno predstavi podroben načrt za zmanjšanje birokracije pri skupni kmetijski politiki za 25 % v naslednjih petih letih;

15. poziva, naj uradniki Unije pozorneje nadzirajo, spremljajo in usklajujejo državne plačilne agencije v posameznih državah članicah z namenom odprave pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo, zlasti tiste agencije, ki v zadnjih treh letih niso poslovale uspešno, da bi upravljanje plačil postalo učinkovitejše;

16. opozarja na večletnost sistema za upravljanje kmetijske politike ter poudarja, da bo končno oceno nepravilnosti, povezanih z izvajanjem politike, mogoče podati šele ob koncu programskega obdobja;

17. ugotavlja, da se stopnja napake, ki jo je izračunala Komisija, na nekaterih področjih močno razlikuje o stopnje napake, o kateri je poročalo Računsko sodišče; prosi za pojasnilo Komisije, kako je do tega prišlo; opozarja, da bi morala Računsko sodišče in Komisija razviti skupno metodologijo za izračun stopnje napake, da bi zagotovili večjo primerljivost;

18. odobrava nova pravila za proračunsko obdobje 2014–2020, vključno z ukrepi, kot so imenovanje revizijskih organov in organov za potrjevanje, akreditacija revizijskih organov, pregled revizij in potrjevanje računovodskih izkazov, finančni popravki in neto finančni popravki, sorazmerni nadzor in predhodno pogojevanje, katerih cilj je dodatno prispevati k zmanjšanju stopnje napak; prav tako odobrava opredelitev resne pomanjkljivosti in pričakovano višjo stopnjo popravkov za ponavljajoče se pomanjkljivosti;

19. pozdravlja nedavno sporočilo Komisije, v katerem je predstavila pristop k uporabi neto finančnih popravkov na področju kmetijske in kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju; odobrava merila za določanje ravni finančnih popravkov in za uporabo pavšalnih popravkov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

21.1.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

7

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Paul Brannen, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Zbigniew Kuźmiuk, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurențiu Rebega, Jens Rohde, Bronis Ropė, Jordi Sebastià, Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Fredrick Federley, Michela Giuffrida, Norbert Lins, Susanne Melior, Ramón Luis Valcárcel

25.2.2015

MNENJE ODBORA ZA RIBIŠTVO

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavec mnenja: Alain Cadec

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      je seznanjen s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču o zaključnem računu Evropske unije za proračunsko leto 2013; je prav tako seznanjen z letnim poročilom Računskega sodišča za proračunsko leto 2013; je seznanjen z letnim poročilom o dejavnostih GD MARE za leto 2013;

2.      je seznanjen z mnenji Računskega sodišča glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi; ugotavlja, da je imelo Računsko sodišče negativno mnenje o plačilih, saj je skupna stopnja napake pri njihovem izvrševanju znašala 4,7 %;

3.      je seznanjen z navedbo Računskega sodišča, da je skupna stopnja napake za plačila, izvedena na področju razvoja podeželja, okolja, ribištva in zdravja, znašala 6,7 %; kljub temu ugotavlja, da se je ta stopnja napake v primerjavi s prejšnjim proračunskim letom zmanjšala (7,9 % leta 2012); ugotavlja, da so k skupni stopnji napake, ki jo je izračunalo Računsko sodišče, največ prispevala področja regionalne politike, prometa in energetike, zato poziva Komisijo, naj poišče razloge za to in sprejme popravljalne ukrepe;

4.      je seznanjen s pridržkom GD MARE glede stopnje napake, ki je višja od 2 % pri odhodkih, ki so jih prijavile nekatere države članice, ter glede nezanesljivega in manjkajočega poročila v primeru ene države članice; obžaluje situacijo v zvezi s to državo članico; vseeno ugotavlja, da so se razmere izboljšale po navodilih Komisije za to državo članico;

5.      je prepričan, da bodo države članice izboljšale orodja in kanale za poročanje, da bi odpravile pomanjkljivosti v podatkih, ki jih posredujejo Komisiji; priporoča Komisiji, naj bolj pritisne na države članice, da bodo posredovale zanesljive podatke;

6.      ne glede na te pripombe obžaluje, da Računsko sodišče ni natančneje navedlo podrobnosti rezultatov svojih revizij za specifično področje ribištva in pomorskih zadev; poziva, da se zaradi preglednosti te informacije objavijo;

7.      čestita GD MARE za zelo visoko stopnjo izvrševanja obveznosti (99,79 %) in plačil (99,08 % za naslov 11);

8.      je seznanjen s tem, da je bilo 92,31 % plačil GD MARE izvršenih pravočasno; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je število plačil z zamudo v primerjavi s predhodnim proračunskim letom povečalo; z zadovoljstvom ugotavlja, da so se zamudne obresti, plačane leta 2013, zmanjšale, zato spodbuja GD MARE, naj se drži plačilnih rokov v skladu z ustreznimi pravili;

9.      vztraja, da Računsko sodišče podobno kot pretekla leta posebej navede stopnjo napake za ribištvo in za pomorske zadeve; meni, da mora biti specifični vzorec za GD MARE dovolj pomemben, da bodo revizije dovolj reprezentativne in da bo mogoče izračunati zanesljivo stopnjo napake;

10.    na osnovi razpoložljivih podatkov predlaga, da se Komisiji podeli razrešnica glede izvrševanja odhodkov na področju pomorskih zadev in ribištva za proračunsko leto 2013.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.2.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, João Ferreira, Raymond Finch, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Jarosław Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ole Christensen, Sylvie Goddyn

26.1.2015

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavec mnenja: Fernando Maura Barandiarán

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      ugotavlja, da je bila v letu 2013 glavna prednostna naloga generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo ter Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) priprava na izvajanje novih programov Erasmus+ in „Ustvarjalna Evropa“ za obdobje 2014–2020;

2.      pozdravlja dejstvo, da je stopnja izvrševanja proračuna za programsko obdobje 2007–2013, zlasti za programe vseživljenjskega učenja, „Kultura“, MEDIA in „Mladi v akciji“, znašala 100 %; poziva k okrepitvi in povečanju proračuna v okviru izobraževalnih in kulturnih programov za obdobje 2014–2020; je še posebej zaskrbljen nad tem, da je zaradi neusklajenosti prevzetih obveznosti in plačil ob koncu leta primanjkovalo sredstev za plačila (na primer pri programu Erasmus + je to povzročilo dolg v višini 202 milijona EUR), kar je imelo hude negativne posledice v naslednjem letu; je zaskrbljen in obžaluje, da bi utegnilo do podobnih razmer priti tudi v okviru novih programov, zlasti Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, kar bi povzročilo nevarno izgubo verodostojnosti Unije, spodkopalo zaupanje državljanov v institucije Unije, udeležencem programov pa prineslo katastrofalne posledice;

3.      podpira vmesni pregled večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki bi končala te nevzdržne razmere, pri katerih so programi, ki so že bili odobreni in se zato že izvajajo, ogroženi zaradi pomanjkanja virov in neplačevanja sredstev Unije;

4.      pozdravlja dejstvo, da je program Erasmus od začetka delovanja leta 1987 dosegel in presegel mejo 3 milijonov študentov; ugotavlja, da ima ta paradni program Unije že od samega začetka stalen uspeh in da je prispeval k evropskemu povezovanju in ozaveščanju ter občutenju skupnega evropskega državljanstva;

5.      je zaskrbljen, ker se po podatkih posebnega poročila 399 Eurobarometra iz leta 2013 o dostopu do kulture in udejstvovanju javni proračun, namenjen varovanju in spodbujanju kulturne dediščine, vidno zmanjšuje, prav tako pa tudi sodelovanje v tradicionalnih kulturnih dejavnostih; zato meni, da je treba okrepiti nove instrumente Unije, ki podpirajo evropsko agendo za kulturo, na primer programa Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020, ali kulturno platformo Europeana;

6.      z zadovoljstvom ugotavlja, da je EACEA še izboljšala svoje izbirne postopke in da je 96 % plačil izvršila v pogodbenem roku, vendar obžaluje, da prihaja do nepotrebnega zavlačevanja pri sami obravnavi končnih poročil; opozarja, da zamude pri plačilih neposredno vplivajo na pravice upravičencev, s tem pa ogrožajo kulturna društva in projekte, ustvarjalnost in kulturno raznolikost civilne družbe; spodbuja EACEA, naj še izboljša svoje kontrolne sisteme, vendar ne na račun upravičencev;

7.      spominja, da je generalni direktorat za komuniciranje v evropskem letu državljanov 2013 organiziral več dejavnosti; ugotavlja, da se je bilo treba ob istem času pripraviti na krčenje proračunskih sredstev na področju evropskega državljanstva v letu 2014; poudarja, da je program „Evropa za državljane“ izjemna in neposredna povezava med Unijo in njenimi državljani, ki naj bi podprla ukrepe, peticije in državljanske pravice; meni, da je trenutna raven financiranja veliko prenizka, in poudarja, da je treba program izvajati v skladu z njegovo vsebino, da se bo bogatil s pobudami, ki krepijo vrednote evropskega državljanstva; odločno nasprotuje proračunskim rezom ali zamudam pri plačilih za program „Evropa za državljane“ v obdobju 2014–2020;

8.      pozdravlja pozitivni napredek pri krepitvi kulturne razsežnosti evropske sosedske politike v letu 2013, vključno z Vzhodnim partnerstvom in Unijo za Sredozemlje; poudarja pomen izjave iz Tbilisija, dokumenta prve ministrske konference Vzhodnega partnerstva o kulturi, ki poziva k skupni predanosti k podpiranju kulture kot gonilne sile rasti in stabilnosti v regiji; spodbuja nadaljnje izvajanje kulturnega programa Vzhodnega partnerstva in nadaljnje spodbujanje dialoga o kulturni politiki v okviru programa „Mediji in kultura za razvoj v južnem Sredozemlju”.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

20.1.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Curzio Maltese, Fernando Maura Barandiarán, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Marc Joulaud, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Emma McClarkin, Liadh Ní Riada, Michel Reimon, Monika Smolková

6.2.2015

MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavka mnenja: Sylvie Guillaume

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da konsolidirani računovodski izkazi Evropske unije v vseh pomembnih vidikih prikazujejo dejansko finančno stanje Unije na dan 31. decembra 2013, čeprav so preverjeni nadzorni in kontrolni sistemi le delno uspešni pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so na vse skupine politik, kjer nastajajo operativni odhodki, pomembno vplivale napake, njihova stopnja pri plačilih, ki so bila priznana kot stroški in so povezana z računovodskimi izkazi, pa je v letu 2013 znašala 4,7 % (prej 4,8 %);

2.      je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da so na plačila za raziskave in druge notranje politike pomembno vplivale napake; poziva Računsko sodišče, naj v letno poročilo vključi podrobne podatke o odhodkih na področju svobode, varnosti in pravice;

3.      odobrava dejstvo, da stopnja preostale napake na področju pravosodja in notranjih zadev po izračunih služb Komisije konec leta 2013 ni presegla 2 %; vseeno opozarja, da bi se morali pri izvrševanju proračuna vedno prizadevati, da bi stopnjo napake še dodatno znižali;

4.      zato pozdravlja priporočilo Računskega sodišča št. 2, da bi morala Komisija kontrolne dejavnosti bolj opreti na analize tveganja in se osredotočiti na najbolj tvegane upravičence (na primer subjekte, ki imajo manj izkušenj z evropskim financiranjem), breme kontrole manj tveganih upravičencev pa zmanjšati;

5.      je seznanjen z ugotovitvami iz posebnega poročila št. 3/2014 z naslovom „Izkušnje, pridobljene pri razvoju schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II)“, v katerem je Računsko sodišče preučevalo razloge, zakaj je Komisija sistem SIS II dala v uporabo s šestletno zamudo, njegovi stroški pa so močno presegli prvotne ocene; poudarja, da je treba upoštevati priporočila, da bo proračun za obsežne projekte pripravljen preudarno in realistično;

6.      pozdravlja dejstvo, da je sklad za zunanje meje prispeval k finančni solidarnosti; kljub temu obžaluje, da je bila dodana vrednost EU omejena, skupnega rezultata pa zaradi slabosti v spremljanju s strani odgovornih organov ter hudih pomanjkljivosti pri naknadnih ocenah Komisije in držav članic ni bilo mogoče izmeriti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.2.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

46

8

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Heinz K. Becker, Bodil Ceballos, Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Lorenzo Fontana, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Vicky Maeijer, Claude Moraes, József Nagy, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Andrea Bocskor, Pál Csáky, Daniel Dalton, Dennis de Jong, Petra Kammerevert, Ska Keller, Andrejs Mamikins, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Jaromír Štětina, Kazimierz Michał Ujazdowski, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eugen Freund, Elisabetta Gardini, Charles Tannock

21.1.2015

MNENJE ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV

za Odbor za proračunski nadzor

o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije

(2014/2075(DEC))

Pripravljavka mnenja: Iratxe García Pérez

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker proračunski postopek Unije zaradi stalne vključenosti Komisije, Sveta in Parlamenta omogoča načrtovanje in ocenjevanje napredka na področju enakosti spolov v Uniji;

B.     ker bi moralo vključevanje načela enakosti spolov pri načrtovanju proračuna temeljiti na jasni metodologiji, ki bi opredeljevala vprašanja enakosti spolov v okviru splošnega proračuna Unije in s tem povezano dodeljevanje sredstev, kadar je le mogoče, ter ocenjevala, ali bodo politike povečale ali zmanjšale neenakosti med spoloma;

1.      poudarja, da je v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije enakost spolov temeljno načelo Unije in tudi cilj strategije za enakost žensk in moških 2010–2015 ter da je treba vprašanje spolov vključiti na vsa področja politik; zato poziva k doslednemu vključevanju načela enakosti spolov pri načrtovanju proračuna, ki bo zajemalo oceno Računskega sodišča splošnega proračuna Unije z vidika spolov;

2.      je ustrezno seznanjen z letnim poročilom Računskega sodišča o izvrševanju proračuna, zlasti glede zaposlovanja in socialnih vprašanj, vendar obžaluje, da so v letošnjih posebnih poročilih Računskega sodišča navedbe o enakosti spolov na tem področju pomanjkljive in da so ta poročila premalo osredotočena na zaposlovanje, socialno solidarnost in enakost spolov;

3.      ugotavlja, da programi za spodbujanje in izboljševanje zaposlitvenih možnosti za ženske niso deležni zadostne pozornosti;

4.      znova izraža zahtevo, da je treba nadgraditi kazalnike in podatke za posamezen spol, da bi lahko splošni proračun Unije ocenili z vidika spolov in spremljali prizadevanja za vključevanje načela enakosti spolov pri načrtovanju proračuna;

5.      poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Računskim sodiščem med nadaljnjim spremljanjem razrešnice za leto 2013 pojasni, kako bi lahko v prihodnjih postopkih razrešnice zagotovili vključevanje načela enakosti spolov pri načrtovanju proračuna ter uporabo kazalnikov in podatkov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

20.1.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Vicky Maeijer, Angelika Mlinar, Krisztina Morvai, Angelika Niebler, Maria Noichl, Marijana Petir, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ángela Vallina, Beatrix von Storch, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, Biljana Borzan, Linnéa Engström, Rosa Estaràs Ferragut, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Ildikó Gáll-Pelcz, Kostadinka Kuneva, Marc Tarabella

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Rina Ronja Kari, Bernd Kölmel, Bogusław Liberadzki, Verónica Lope Fontagné, Monica Macovei, Fulvio Martusciello, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Michael Theurer, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Iris Hoffmann, Karin Kadenbach, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Markus Pieper, Julia Pitera

(1)

 Posebno poročilo št. 13/2014: Podpora EU za sanacijo po potresu na Haitiju. http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR14_13/QJAB14013ENC.pdf

(2)

 EU ima naslednje mehanizme kombiniranega financiranja: investicijski sklad za sosedstvo (NIF), investicijski sklad za Srednjo Azijo (IFCA), investicijski sklad za Latinsko Ameriko (LAIF), investicijski sklad za Azijo (AIF), investicijski sklad za Pacifik (IFP), investicijski sklad za karibske države (CIF), sklad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP), skrbniški sklad EU-Afrika za infrastrukturo (EU-AITF) in globalni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo (GEEREF). Pobuda „Energija za vse“ je svetovna pobuda pod okriljem OZN s pomembnim instrumentom za kombiniranje, v katerega je EU prispevala v letu 2013.

(3)

 Evropsko računsko sodišče, „Uspešnost kombiniranja nepovratnih sredstev regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij pri podpori zunanjim politikam EU“, posebno poročilo št. 16, 2014.

(4)

 Smernice za proračunsko podporo, Evropska komisija, september 2012. http://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/methodology-budget-support-guidelines-201209_en_2.pdf

(5)

Letno poročilo o dejavnostih GD DEVCO za leto 2013, stran 114.

(6)

Letno poročilo o dejavnostih GD DEVCO za leto 2013, priloge, strani 633–636.

(7)

Letno poročilo o dejavnostih GD DEVCO za leto 2013, stran 185.

Pravno obvestilo