Postopek : 2014/2223(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0126/2015

Predložena besedila :

A8-0126/2015

Razprave :

PV 27/04/2015 - 24
CRE 27/04/2015 - 24

Glasovanja :

PV 28/04/2015 - 7.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0109

POROČILO     
PDF 290kWORD 206k
1.4.2015
PE 544.341v02-00 A8-0126/2015

o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor

(2014/2223(INI))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalka: Elisabeth Köstinger

Pripravljavec mnenja (*):

Francesc Gambús, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

(*)       Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor

(2014/2223(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013)0659),

–       ob upoštevanju delovnih dokumentov služb Komisije SWD(2013)0342 in SWD(2013)0343, priloženih temu sporočilu,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za kmetijstvo in ribištvo z dne 19. maja 2014 o novi gozdarski strategiji EU,

–       ob upoštevanju osnutka mnenja Odbora regij z dne 30. januarja 2014 z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor,

–       ob upoštevanju osnutka mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. julija 2014 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2006 o izvajanju gozdarske strategije Evropske unije (2005/2054(INI))(1),

–       ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 z naslovom Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta;

–       ob upoštevanju strategije Evropa 2020, vključno z vodilnima pobudama Unija inovacij in Evropa, gospodarna z viri,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2013)0216),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011)0244),

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0126/2015),

A.     ker Evropska unija ni pristojna za oblikovanje skupne gozdarske politike, vendar utegnejo nekatere politike Unije vplivati na posamezne gozdarske politike držav članic, in ker o ustreznih politikah na področju gozdarstva in gozdov odločajo države članice;

B.     ker lahko gozdarski sektor, kljub jasni pristojnosti držav članic, prispeva k boljšemu in aktivnejšemu usklajevanju ter izboljšanju položaja tega pomembnega gospodarskega sektorja, ki zagotavlja delovna mesta na evropski ravni, zlasti na podeželskih območjih, obenem pa varuje ekosisteme in zagotavlja ekološke koristi za vse, brez poseganja v pristojnosti držav članic;

C.     ker je les obnovljiv vir, ki se ga v Evropi pogosto ne izkorišča dovolj, in je treba zagotoviti pametno in trajnostno rabo te surovine, med drugim tudi z nadgradnjo in izmenjavo strokovnega znanja;

D.     ker so gozdovi vir edinstvene flore, favne in gliv;

E.     ker se gozdovi med seboj močno razlikujejo po velikosti in značilnostih, pri čemer v nekaterih državah članicah več kot polovico ozemlja pokrivajo gozdovi, ker so gozdovi, s katerimi se trajnostno gospodari, izjemnega pomena za dodano vrednost na lokalni, regionalni, evropski in mednarodni ravni, zagotovitev delovnih mest na podeželju in prispevanje k družbi, ki temelji na biogospodarstvu, ter predstavljajo koristi za zdravje ljudi, zlasti v strukturno šibkejših regijah, hkrati pa pomembno prispevajo tudi k varstvu okolja in podnebja ter k biotski raznovrstnosti;

F.     ker je gozdna biomasa zelo pomemben obnovljiv vir energije; ker gozdovi v Evropi trenutno absorbirajo in uskladiščijo približno 10 % emisij ogljika Evropske unije, s čimer občutno prispevajo k prizadevanjem za blažitev podnebnih sprememb;

G.     ker so državljani EU zaradi urbanizacije naše družbe manj povezani z gozdovi in le malo vedo o gozdarstvu in njegovem vplivu na blaginjo, delovna mesta, podnebje, okolje, zdravje ljudi in celotno vrednostno verigo ter povezavo s širšimi ekosistemi;

H.     ker vse več politik EU za gozdove postavlja vse večje zahteve; ker morajo biti te zahteve skrbno uravnotežene, zahteve za nove načine uporabe lesa v biogospodarstvu in bioenergijo pa mora spremljati učinkovita raba virov, uporaba novih tehnologij in spoštovanje omejitev v trajnostni oskrbi;

I.      ker evropsko gozdarstvo zaznamujeta trajnostno gospodarjenje in dolgoročno načrtovanje in ker bi bilo treba načelo trajnosti še močneje spodbujati na vseh ravneh, od lokalne do globalne, da bi ustvarili delovna mesta, zaščitili biotsko raznovrstnost, ublažili podnebne spremembe in se borili proti širjenju puščav;

J.      ker je pomembno poudariti gospodarski, družbeni in okoljski pomen gozdov, tudi v okviru varstva in podpiranja kulturne in naravne dediščine ter spodbujanja trajnostnega (ekološkega) turizma;

K.     ker se zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva povečuje povpraševanje po energiji, zato bi morali imeti gozdovi pomembnejšo vlogo v prihodnji mešanici energetskih virov EU;

Splošne pripombe – vloga gozda, gozdarstva in gozdarskega sektorja za družbo

1.      pozdravlja sporočilo Komisije o novi gozdarski strategiji EU in priložena delovna dokumenta ter odločno opozarja, da se mora gozdarska strategija EU osredotočiti na trajnostno gospodarjenje z gozdovi in na njihovo večnamensko vlogo z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika in zagotoviti boljše usklajevanje politik Skupnosti, ki so neposredno ali posredno povezane z gozdarstvom, ter obveščanje o teh politikah; v zvezi s tem poudarja, da vse večje število evropskih političnih pobud, med drugim na področju ekonomske politike in politike zaposlovanja, oskrbe z energijo, okoljske in podnebne politike, zahteva večji prispevek gozdarstva;

2.      poudarja, da je treba vrednost ekosistemskih storitev gozdov določati bolj sistematično ter jo upoštevati pri odločanju v javnem in zasebnem sektorju;

3.      opozarja, da lahko le zdravi in stabilni gorski gozdovi v celotnem obsegu opravljajo svojo funkcijo zaščite za ljudi in naravo, saj zaustavijo plazove in padajoče kamenje ter delujejo kot naravna zaščita pred poplavami; poudarja, da je pri tem bistvenega pomena predvsem čezmejna izmenjava;

4.      v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba vse poskuse komunitarizacije zaustaviti ter da je treba spoštovati regionalnost in lokalnost sektorja in pravila o pristojnosti držav članic na tem področju in si prizadevati za usklajenost med ustreznimi pristojnostmi Evropske unije in držav članic;

5.      poudarja, da je za gozdove v EU značilna velika raznovrstnost, močno pa se tudi razlikujejo z vidika lastništva, velikosti, značilnosti in izzivov, s katerimi se soočajo;

6.      poudarja, da bi morala strategija upoštevati, da v nekaterih državah članicah gozdovi pokrivajo več kot polovico ozemlja, in da so gozdovi, s katerimi se trajnostno gospodari, izjemnega pomena za dodano vrednost na lokalni in regionalni ravni ter pomemben vir delovnih mest na podeželju in obenem bistveno prispevajo k varstvu okolja;

7.      opozarja na izjemno koristno vlogo stabilnih mešanih gozdov z avtohtonimi drevesnimi vrstami, prilagojenimi na lokalne razmere, saj imajo mešani gozdovi bistveno vlogo v ekosistemih in pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti;

8.      poziva države članice, naj lastnike gozdov podprejo v njihovih prizadevanjih za ohranitev in ustvarjanje značilnih lokalnih mešanih gozdov;

9.      je razočaran nad dejstvom, da v predlagano strategijo niso vključeni delovni pogoji gozdarjev, in poziva Komisijo, naj upošteva pametno organizacijo dela, visoke tehnološke standarde in kakovost delovnih mest;

10.  ugotavlja, da je v gozdarskem sektorju trenutno zaposlenih več kot 3 milijone evropskih državljanov, in poudarja, da bo dolgoročno konkurenčnost tega sektorja mogoče uresničiti zgolj z ustrezno usposobljeno delovno silo;

11.    meni, da bi morala gozdarska strategija EU določiti pogoje, ki bi EU omogočili vzpostavitev ustreznih zmogljivosti usposabljanja in usposobitev delovne sile, ki se bo v celoti zavedala izzivov in nevarnosti v gozdarskem sektorju, pa tudi varnostnih pravil, ki so neločljivo povezana z gospodarjenjem z gozdovi;

12.    poudarja, da je potrebna celovita in holistična skupna strategija, in pozdravlja priznanje gospodarskega, okoljskega in družbenega pomena in koristi gozdov ter gozdarskega sektorja v EU;

13.    meni, da to priznanje zagotavlja močno podlago za podpiranje gozdarskega sektorja EU, med drugim s preprečevanjem in upravljanjem naravnih nesreč v gozdovih, z izboljšanjem rabe virov, povečanjem konkurenčnosti in zaposlenosti ter krepitvijo gozdarske panoge in ohranjanjem ekološke vloge;

14.    poudarja pomembno vlogo biogospodarstva pri izpolnjevanju novih prednostnih nalog rasti, zaposlovanja in naložb, ki jih je opredelila Komisija;

15.    priznava, da mora EU podpirati nacionalne politike pri uresničevanju aktivnega, večnamenskega in trajnostnega upravljanja gozdov, vključno z gospodarjenjem z različnimi vrstami gozdov, ter pri krepitvi sodelovanja zaradi čezmejnih nevarnosti, kot so gozdni požari, podnebne spremembe in naravne nesreče ali invazivne tujerodne vrste;

16.    meni, da bi morala strategija bolj upoštevati problematiko bolezni dreves, kot je propadanje hrasta, ki pustoši nasade hrasta plutovca na Portugalskem, v Franciji in Španiji ter negativno vpliva na posebna območja varstva in biosferne rezervate;

17.    poudarja, da napovedano povečanje povpraševanja po lesu predstavlja priložnost in izziv za gozdove in vse gozdarske panoge, zlasti zato, ker se pričakuje, da bodo zaradi podnebnih sprememb gozdove pogosteje in hujše prizadeli suše, požari, neurja in škodljivci; v zvezi s tem opozarja, da je treba gozdove zaščititi pred temi čedalje večjimi nevarnostmi ter ponovno uskladiti njihovo proizvodno in varovalno vlogo;

18.    pozdravlja ukrepe za povečanje gozdne površine, predvsem z avtohtonimi drevesnimi vrstami, na območjih, ki niso primerna za proizvodnjo hrane, in zlasti v bližini urbanih območij, da bi s tem ublažili zdravju škodljive učinke, zmanjšali onesnaženje in krepili stik ljudi z gozdom;

19.    izrecno podpira prizadevanja Komisije za trajnostno spodbujanje zaposlovanja in blaginje v povezavi z gozdarstvom v Evropi;

20.    poudarja pomen trajnostne proizvodnje in rabe lesa ter drugih gozdnih materialov, kot so pluta in stranski izdelki lesa, tudi tekstilna vlakna, za razvoj trajnostnih ekonomskih modelov in ustvarjanje zelenih delovnih mest;

21.    poziva Komisijo, naj preuči težave z oskrbo nižje v dobavni verigi, ki so povezane s povečanjem povpraševanja v tretjih državah, zlasti po oblovini, in naj ta sektor podpira;

22.    poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo spodbude, da bo lahko vse večja skupina žensk, ki so lastnice gozdov, dobila posebno svetovanje in podporo za dejavno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi;

23.    poudarja, da je približno 60 % gozdov EU v zasebni lasti s približno 16 milijoni zasebnih lastnikov, ter v zvezi s tem opozarja na pomen lastnine in lastninskih pravic ter podpira vse ukrepe, ki interesnim skupinam omogočajo, da sodelujejo v dialogu o krepitvi in izvajanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter izboljšajo izmenjavo informacij;

24.    opozarja, da so lastniki gozdov glavni akterji na podeželju, in v zvezi s tem pozdravlja priznanje pomena gozdarstva in kmetijsko-gozdarskih sistemov v programih razvoja podeželja v okviru skupne kmetijske politike 2014–2020;

25.    meni, da bi izboljšali izvajanje gozdarske strategije EU, če bi jo podprli z ustreznim usklajevanjem in v ta namen zagotovili finančna sredstva EU, med drugim iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja; 

26.    poudarja priložnost za države članice in regije, da izkoristijo sredstva iz nacionalnih programov za razvoj podeželja, podprejo trajnostno gospodarjenje z gozdovi, spodbudijo kmetijsko-gozdarske sisteme, zagotavljajo okoljske javne dobrine, kot so proizvodnja kisika, zmanjševanje ogljikovega dioksida in zaščita poljščin pred podnebnimi vplivi, ter spodbujajo lokalno gospodarstvo in odpiranje zelenih delovnih mest;

27.    priznava, da so za gospodarjenje z gozdovi in pridobivanje lesa potrebne izboljšave na področju prometa in logistike; zato države članice poziva, naj razvijejo trajnostne logistične sisteme in sistem pridobivanja lesa z manjšimi negativnimi posledicami za podnebje, vključno z uporabo tovornjakov in ladij na trajnostno biogorivo in razširjeno uporabo železnic; spodbuja, da se v ta namen uporabljajo strukturni skladi in programi za razvoj podeželja EU;

28.    priznava družbeni pomen gozdov za fizično in duševno zdravje državljanov in da imajo javne dobrine, ki jih zagotavljajo gozdovi, visoko okoljsko in rekreacijsko vrednost ter prispevajo h kakovosti življenja, zlasti z oskrbo s kisikom, sekvestracijo ogljika, filtriranjem zraka, skladiščenjem in filtriranjem vode, omejevanjem erozije in varstvom pred plazovi, hkrati pa so prostor za dejavnosti na prostem;

29.    spodbuja vzpostavitev povezav javnega prevoza med urbanimi območji in gozdovi, s čimer bi se olajšal dostop do gozdov in gozdnih območij;

30.    poudarja, da so pomembne tudi druge dejavnosti, povezane z gozdovi, na primer nabiranje nelesnih gozdnih pridelkov, kot so gobe ali mehki gozdni sadeži, pa tudi pašništvo in čebelarstvo;

31.    poziva Komisijo, naj spodbuja gospodarske dejavnosti, ki so lahko vir surovin za farmacevtsko, kozmetično in živilsko industrijo ter služijo kot alternativna rešitev za zmanjševanje brezposelnosti in upadanja števila prebivalcev na podeželju, ter promovira proizvode iz teh dejavnosti kot koristne za zdravje ljudi;

Učinkovita raba virov – les kot trajnostna surovina (trajnostno gospodarjenje z gozdovi)

32.    poudarja, da sta uporaba lesa in drugih izdelkov iz posekanega lesa kot obnovljive in podnebju prijazne surovine in trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomembna dejavnika pri uresničevanju družbenopolitičnih ciljev Evropske unije, kot so energetski prehod, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter izvajanje ciljev strategije Evropa 2020 in ciljev glede ohranjanja biotske raznovrstnosti; opozarja, da bi bilo pomanjkanje dejavnega gospodarjenja z gozdovi v nasprotju s temi cilji;

33.    poudarja, da imajo gozdovi, s katerimi se trajnostno gospodari, višjo sposobnost absorpcije ogljikovega dioksida kot gozdovi, s katerimi se gospodari netrajnostno, ter poudarja pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za povečevanje zmožnosti gozdov v EU za skladiščenje ogljika;

34.    meni, da o gozdovih ne smemo razmišljati le kot o ponorih ogljika;

35.    poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito uporabo in ponovno uporabo gozdnih virov in lesnih materialov, s čimer bi prispevali k zmanjšanju trgovinskega primanjkljaja EU, izboljšanju samooskrbe EU z lesom, izboljšanju konkurenčnosti gozdarskega sektorja, zmanjšanju netrajnostnega gospodarjenja z gozdovi, varstvu okolja in omejitvi krčenja gozdov v tretjih državah;

36.    izrecno podpira učinkovito rabo lesa kot omejene, obnovljive in vsestransko uporabne surovine in nasprotuje pravno zavezujočim predpisom, ki določajo prednostno rabo lesa, saj se s tem po eni strani omejuje energetski trg in razvoj novih in inovativnih načinov uporabe biomase, po drugi pa to na mnogih oddaljenih in podeželskih območjih že samo iz infrastrukturnih razlogov ni izvedljivo;

37.    podpira odprt, tržno usmerjen pristop in svobodo tržnih udeležencev, in sicer z dajanjem prednosti lokalno pridobljenemu lesu, da bi se tako čim bolj zmanjšal ogljični odtis, ki nastane pri čezmorskih prevozih, in spodbujala trajnostna lokalna proizvodnja;

38.    meni, da mora strategija v celoti upoštevati posebnosti najredkeje poseljenih in najbolj oddaljenih regij, saj se nekateri največji viri biomase v Uniji nahajajo prav v teh regijah;

39.    priznava pomen lesa za energijo kot sredstva v boju proti energetski revščini, ki hkrati prispeva k uresničevanju ciljev za obnovljivo energijo v podnebnem in energijskem okviru do leta 2030 ter ustvarja nove poslovne priložnosti;

40.    meni, da mora nova gozdarska strategija omogočati tesnejše sodelovanje pri reševanju vprašanja glede strukture gozdarske industrije in združevanja subjektov, s čimer bi se zagotovilo boljše izkoriščanje gozdnih virov;

41.    meni, da mora trajnostno gospodarjenje z gozdovi izhajati iz splošno priznanih in sprejetih načel in orodij, kot so merila in kazalniki za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki jih je treba vedno uporabljati za sektor kot celoto ne glede na končno uporabo lesa;

42.    podpira namero Komisije, da skupaj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi pripravi ambiciozne, objektivne in dokazljive merila in kazalnike za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, pri tem pa poudarja, da je treba ta merila uskladiti z zahtevami Forest Europe (ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi)(2), ki predstavljajo vseevropsko podlago za usklajeno poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in osnovo za certificiranje trajnosti, ob upoštevanju raznolikosti tipov gozdov v Evropi;

43.    se zaveda, da so zaradi naraščanja povpraševanja po gozdnih materialih, ki ga predvsem povzroča razvoj pridobivanja energije iz obnovljivega vira biomase, potrebna nova sredstva za povečanje dostopnosti lesa, ki bodo jamčila trajnostno izkoriščanje gozdov;

44.    ugotavlja, da so pogajanja v okviru konference Forest Europe o „evropski konvenciji za gozdove“(3) kot zavezujočem okviru za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in za večje ravnovesje interesov v gozdarski politiki bistveno napredovala, ter poziva države članice in Komisijo, naj ukrenejo vse potrebno za uspešen zaključek teh pogajanj;

45.    meni, da so lahko načrti za gospodarjenje z gozdovi ali enakovredni instrumenti pomembno strateško orodje za izvajanje konkretnih ukrepov na ravni podjetij, za dolgoročno načrtovanje in za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na evropskem ozemlju; obenem poudarja, da morajo izvajanje konkretnih ukrepov v omenjenih načrtih na ravni gozdarskih gospodarstev še naprej urejati nacionalni predpisi;

46.    poziva države članice, naj v skladu z načeli sorazmernosti in subsidiarnosti spremljajo in spodbujajo izvajanje načrtov gospodarjenja z gozdovi naj pri tem ne ustvarjajo nepotrebnega upravnega bremena;

47.    pozdravlja jasno ločitev načrtov za gospodarjenje z gozdovi in načrtov za upravljanje v okviru omrežja Natura 2000;

48.    opozarja, da so načrti za gospodarjenje z gozdovi zgolj pogoj za to, da lahko upravičena gospodarstva nad določeno velikostjo prejmejo sredstva EU za razvoj podeželja, da pa so gozdovi, manjši od mejne velikosti, izvzeti; dodaja, da se lahko odobrijo tudi enakovredni instrumenti;

49.    poziva države članice, naj to obstoječo prožnost pri izvajanju zakonodaje v celoti izkoristijo, zlasti v korist manjših gospodarskih subjektov;

50.    poziva Komisijo in države članice, naj ustvarijo spodbude in podpirajo nove poslovne modele, kot so proizvodne zadruge, ki bi male zasebne lastnike gozdov spodbudili k dejavnemu in trajnostnemu gospodarjenju z njihovimi gozdovi;

51.    vztraja, da je za pravilno izvajanje strategije ključnega pomena oblikovati poseben dolgoročen akcijski načrt, ki poudarja pomen pridobivanja in trajnostne uporabe gozdnega lesa z namenom ustvarjanja dodane vrednosti in delovnih mest, obenem pa zagotavlja načine za krepitev zasebnih gozdarskih podjetij in podpiranje organiziranega povezovanja lastnikov gozdov;

52.    poudarja, da bi bilo treba v učinkovito upravljanje z viri vključiti podporne programe za pogozdovanje območij, ki niso primerna za kmetijstvo, ter vzpostavljanje zaščitnih pasov;

Raziskave in razvoj – izobraževanje in usposabljanje

53.    meni, da bi se bilo treba osredotočiti na prenos rezultatov raziskav v prakso, saj lahko nove zamisli prinesejo koristi celotnemu sektorju, gozdarske panoge pa imajo velik potencial za rast; nadalje meni, da bi lahko z dodatnimi naložbami v inovacije v tem sektorju ustvarili nove proizvodne niše in bolj učinkovite industrijske procese, ki bi omogočili pametnejšo uporabo razpoložljivih virov in zmanjšanje negativnih vplivov na gozdne vire;

54.    poziva Komisijo, naj z gozdarskega in lesnopredelovalnega vidika preuči evropske programe za raziskave in razvoj (Obzorje 2020) in program za konkurenčnost malih in srednjih podjetij (COSME) ter po potrebi razvije nova orodja za gozdarski sektor in spodbuja usmerjene raziskave o stroškovno učinkovitih rešitvah za nove in inovativne lesne proizvode, s čimer bi podprli razvoj trajnostnega biogospodarstva na osnovi lesa;

55.    pozdravlja pozitivne rezultate izmenjave primerov dobre prakse in obstoječega znanja o gozdovih med državami članicami ter poziva države članice in Komisijo, naj podpirajo izmenjave med industrijo, znanostjo in proizvajalci;

56.    poudarja, da je treba podpirati okvirne programe EU za raziskave, razvoj in inovacije, ki prispevajo k uresničevanju pametne in trajnostne rasti, proizvodnji proizvodov z višjo dodano vrednostjo, uvajanju čistejše tehnologije in visoke stopnje tehnologije, zlasti na področju rafiniranih biogoriv in industrijske gradnje iz lesa, pa tudi v avtomobilski in tekstilni industriji;

57.    poudarja, da je po oceni Komisije biogospodarstvo v letu 2009 obsegalo trg v vrednosti 2 bilijona EUR ter zagotavljalo 20 milijonov delovnih mest ali 9 % celotne zaposlenosti v EU;

58.    ugotavlja, da bo vsak evro, vložen v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva v okviru programa Obzorje 2020, ustvaril okoli deset evrov dodane vrednosti; poudarja, da imajo gozdovi danes ključno vlogo v biogospodarstvu in jo bodo imeli tudi v prihodnje;

59.    meni, da je treba spodbujati nadomeščanje surovin, ki temeljijo na nafti, ali toplotno intenzivnih surovin z lesom in izdelki iz posekanega lesa v skladu z napredkom na področju raziskav in tehnologije, in da lahko to dodatno pripomore k blaženju podnebnih sprememb ter k odpiranju novih delovnih mest;

60.    poudarja, da je treba opraviti oceno stroškov za vso zakonodajo EU, ki vpliva na vrednostne verige v panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, da bi se odpravila vsa nepotrebna in obremenjujoča birokracija in da bi se ustvaril okvir, ki bi dolgoročno omogočil trajnostno povečanje konkurenčnosti teh panog, ter podpira načelo, da bi bilo treba zakonodajne predloge, ki zadevajo gozdarski sektor in vrednostne verige v panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, temeljito preučiti na podlagi ocene učinka;

61.    meni, da je krepitev temeljnega znanja v zvezi z gozdovi zelo pomembna za raziskave in da so za izvajanje gozdarske strategije nujno potrebne zanesljive informacije;

62.    je seznanjen z razpoložljivostjo informacij in zmogljivostmi spremljanja prek programa Copernicus in drugih prostorskih pobud na evropski ravni ter priporoča, da se ti viri in orodja bolje izkoristijo;

63.    opozarja, da nacionalne gozdne inventure predstavljajo celovit monitoring za popis gozdov, z njimi pa se zadosti tudi regionalnemu vidiku ter zahtevi po zmanjšanju birokracije in stroškov;

64.    pozdravlja prizadevanja Komisije za vzpostavitev evropskega informacijskega sistema za gozdove, ki temelji na nacionalnih podatkih, in pobude, s katerimi bo obstoječe podatke lažje primerjati, ter se glede tega nadeja podrobnejše analize podatkov o gospodarstvu in zaposlovanju v gozdarskem in lesnopredelovalnem sektorju;

65.    zlasti priporoča bolj dolgoročne zbirke podatkov, ki bi pripomogle k razumevanju trendov na področju gozdarstva in njegovega prilagajanja podnebnim spremembam;

66.    meni, da je za uspešno izvajanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi nadvse pomembna izobražena in dobro usposobljena delovna sila ter poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ukrepe za podpro pomladitvi delovne sile v gozdarstvu in odpravo pomanjkanja gozdarskih delavcev, pri čemer naj po možnosti uporabijo obstoječe evropske instrumente, kot so Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in evropski izobraževalni programi (ET2020);

67.    poziva Komisijo, naj podpira informacijske kampanje o gozdarskem sektorju, ki bodo zagotovile večjo ozaveščenost o priložnostih, ki jih ponuja pri reševanju brezposelnosti in upadanja števila prebivalcev na podeželju, ter povečale njegovo privlačnost za mlade;

68.    meni, da bi bilo treba razviti izobraževalne programe in programe usposabljanja, še zlasti za nove udeležence in mlade upravitelje gozdov, pa tudi za zaposlene v gradbeništvu, da bi povečali njihovo ozaveščenost o možnostih uporabe lesa in zagotovili prenos znanja o gospodarjenju z gozdovi in panogah, vezanih na gozdarstvo;

69.    priznava, da lahko trajnostno upravljanje celotnega življenjskega cikla gozdnih proizvodov bistveno prispeva k doseganju ciljev zelenega gospodarstva, zlasti ciljev, povezanih s politikami blažitve podnebnih sprememb in z učinkovito uporabo virov;

70.    meni, da bi morale države članice spodbujati trajnostno rabo lesnih izdelkov v gradbenem sektorju, tudi uporabo pri gradnji cenovno dostopnejših hiš, zgrajenih iz trajnostno pridobljenih surovin;

71.    opozarja na pomen tradicionalnih načinov uporabe z visoko vrednostjo, ki imajo še vedno visok potencial za rast, kot je uporaba lesa v gradbeništvu in za embalažo;

72.    ugotavlja, da sedanji tehnološki razvoj omogoča gradnjo zmogljivih novogradenj večinoma iz lesa, kar pomembno zmanjšuje emisije CO2 v stavbnem sektorju;

73.    poudarja, da se pravila o uporabi lesa za gradbene namene med posameznimi državami članicami razlikujejo; zato poziva k zavezi za sprejetje predpisov na ravni EU, ki bi spodbujali širšo uporabo lesa v gradbeništvu;

74.    poziva države članice, naj pripravijo pobude, s katerimi bodo podprle prenos znanja in tehnologij, v podporo raziskavam in inovacijam na področju gozdarstva in gozdarskega sektorja pa naj v celoti izkoristijo obstoječe programe EU;

75.    opaža, da obstajajo precejšnje vrzeli v znanstvenih in tehnoloških raziskavah glede prilagojenosti gozdarstva na podnebne spremembe, tudi glede vpliva vse številnejših škodljivcev in bolezni, ki resno ogrožajo evropske gozdove in evropski gozdarski sektor;

76.    poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo ozaveščenost o gospodarskem, okoljskem in družbenem pomenu evropskih gozdov in gozdarstva, ter o pomenu trajnostnega gozdarskega biogospodarstva in lesa, ki je ena bistvenih obnovljivih surovin v EU;

77.    meni, da je pomembno spodbujati znanstvenoraziskovalno delo, usmerjeno k smotrni uporabi biomase in razvoju hitro rastočih energetskih poljščin, ter ustvariti model, ki bi zagotavljal gospodarske spodbude za uporabo odpadne biomase.

Globalni izziv – okolje in podnebne spremembe

78.    poudarja, da trajnostno gospodarjenje z gozdovi pozitivno vpliva na biotsko raznovrstnost in blažitev podnebnih sprememb, hkrati pa lahko zmanjša tveganje gozdnih požarov, napadov škodljivcev in bolezni;

79.    poudarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti drugim vprašanjem, zlasti prenaseljenosti z rastlinojedimi živalmi, zdravju gozdov in spodbujanju trajnostne proizvodnje lesa, ukrepom s področja genskih virov gozdov za preprečevanje in gašenje gozdnih požarov in preprečevanje erozije tal ter obnovitev rastlinske odeje;

80.    priznava, da bi lahko gozdarstvo s hitro rastočim lesom zagotovilo trajnostno lesno biomaso, obenem pa tudi potrebno vzdrževanje območij, kar bi zmanjšalo nevarnost erozije tal in zemeljskih plazov na zemljiščih v prahi ali zapuščenih zemljiščih;

81.    poziva Komisijo in države članice k sprejetju posebnih ukrepov za doseganje cilja 5 iz Aičija, ki določa, da je treba do leta 2020 vsaj za polovico upočasniti izgubo vseh naravnih habitatov, vključno z gozdovi, in jo skoraj popolnoma zaustaviti, kjer je to izvedljivo, ter bistveno zmanjšati degradacijo in drobljenje;

82.    opozarja, da je biogospodarstvo kot ključni element pametne in zelene rasti v Evropi potrebno za uresničitev ciljev vodilnih pobud „Unija inovacij“ in „Evropa, gospodarna z viri“ v okviru strategije Evropa 2020 in da je les pomembna surovina za napredek v smeri gospodarstva, ki temelji na rabi biomase;

83.    meni, da je treba ob upoštevanju meja trajnostne dobave surovin spodbujati izvajanje koncepta biogospodarstva za spodbujanje gospodarnosti gozdnih vrednostnih verig s pomočjo inovacij in prenosa tehnologij;

84.    poziva k boljši podpori za različne gozdne proizvode, da bi se zagotovilo, da se različna povpraševanja po gozdnih proizvodih uravnovesijo in primerjajo z možnostjo trajnostne oskrbe ter z drugimi ekosistemskimi vlogami in storitvami, ki jih zagotavljajo gozdovi;

85.    je zelo zaskrbljen zaradi hitrosti svetovnega krčenja gozdov, zlasti v državah v razvoju, pogosto zaradi nezakonite sečnje;

86.    podpira mehanizme na globalni ravni, ki spodbujajo nadaljnji razvoj gozdarstva v smeri bolj trajnostne rabe, in pri tem še posebej opozarja na uredbo o lesu(4), katere namen je boj proti nezakoniti sečnji in dajanju nezakonito pridobljenega lesa, uvoženega iz tretjih držav, na evropski trg, shemo izdajanja dovoljenj za uvoz lesa v EU (FLEGT)(5) ter prostovoljne sporazume o partnerstvu;

87.    poziva Komisijo, naj objavi pričakovani pregled delovanja in učinkovitosti uredbe EU o lesu in poudarja, da bi morala biti nova uredba sorazmerna in preučiti načine za zmanjšanje nepotrebnih stroškov in obveznosti poročanja za evropske lastnike gozdov in gozdarje, ne da bi se pri tem ogrozil cilj uredbe;

88.    meni, da morajo biti ekosistemi in populacije vrst glede na izzive zaradi globalnega segrevanja in podnebnih sprememb zdravi, biološko raznovrstni in trdoživi, da se bodo lahko prilagodili;

89.    poudarja možnosti, ki jih zagotavljajo območja Natura 2000, na katerih je mogoče zaradi njihovih posebnih naravnih virov zagotavljati gozdarske proizvode in storitve visoke okoljske in kulturne kakovosti;

90.    poudarja pomen zdravih gozdnih ekosistemov, ki so življenjski prostor za živali in rastline, vendar poudarja, da dobronamerna zakonodaja, kot je direktiva EU o habitatih, vpliva na upravljavske odločitve subjektov in jo je treba izvajati sorazmerno;

91.    priznava vlogo gozdov pri razvoju povezanih sektorjev in v zvezi s tem vztraja, da je treba podpirati gojitelje medonosnih dreves, saj ta pomagajo pri opraševanju;

92.    meni, da nekatere težave zadevajo gozdarski sektor na svetovni ravni, zlasti nezakonita sečnja, zato poziva Komisijo, naj v okviru zadevnih mednarodnih organov okrepi podporo gozdarskemu sektorju;

93.    ugotavlja, da povpraševanje po biomasi narašča, zato pozdravlja, da si Komisija in države članice prizadevajo podpreti ukrepe držav v razvoju za izboljšanje gozdarske politike in zakonodaje, zlasti v okviru programa REDD+(6) (obravnavanje odločilnih dejavnikov krčenja in degradacije gozdov);

94.    poziva Komisijo, naj oblikuje akcijski načrt o krčenju in degradaciji gozdov, da bi obravnavali cilje iz sporočila Komisije o krčenju gozdov in izpolnili zaveze iz sedmega okoljskega akcijskega programa; meni, da je pomembno, da se predvidita ne le ohranjanje obstoječih gozdov in upravljanje z njimi, temveč tudi ponovno pogozdovanje;

95.    meni, da je treba posebej obravnavati tudi potrebo po ponovnem pogozdovanju širšega obsega na območjih, ki so jih prizadeli ponavljajoči se gozdni požari;

Izvajanje – poročanje

96.    opominja, da bi moralo biti izvajanje gozdarske strategije EU usklajen večletni proces, v katerem bi bilo treba upoštevati stališče Evropskega parlamenta, in da bi bilo treba strategijo izvajati učinkovito, celostno in nebirokratsko;

97.    obžaluje, da se je proces izvajanja deloma začel, še preden je Evropski parlament sprejel svoje stališče, meni namreč, da to ni v skladu s ciljem boljšega usklajevanja politik, povezanih z gozdovi, kot je navedla Komisija v besedilu svoje strategije;

98.    meni, da bi morala nova strategija vzpostaviti povezave med strategijami in načrti financiranja Evropske unije in držav članic ter okrepiti skladnost na ravni načrtovanja, financiranja in izvajanja medsektorskih dejavnosti;

99.    poziva k vključujočemu, dobro strukturiranemu in uravnoteženemu izvajanju strategije;

100.  zato meni, da bi bilo treba mandat stalnega odbora za gozdarstvo okrepiti in mu nameniti več sredstev, da bo lahko Komisija v celoti uporabila strokovno znanje iz držav članic ter da bo mogoče na ravni EU izvajati novo gozdarsko strategijo EU; poziva Komisijo, naj se s stalnim odborom za gozdarstvo posvetuje dovolj zgodaj pred vsako pobudo ali osnutkom besedila, ki bi utegnilo vplivati na gospodarjenje z gozdovi in lesno industrijo;

101.  poudarja, da imajo skupina za civilni dialog o gozdarstvu in pluti ter drugi pomembni deležniki pomembno vlogo, in poziva, naj se jih ustrezno vključi v izvajanje strategije;

102.  meni, da je spričo horizontalne narave gozdarskih vprašanj potrebno interno sodelovanje različnih služb Komisije, kadar se obravnavajo ukrepi, ki bi lahko vplivali na posebnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in sorodnih gospodarskih panog; zato poziva GD za okolje, GD za podnebno politiko, GD za kmetijstvo in razvoj podeželja, GD za energetiko, GD za raziskave in inovacije in druge zadevne generalne direktorate, naj strateško sodelujejo in z okrepljenim usklajevanjem in komunikacijo zagotovijo učinkovito izvajanje strategije;

103.  meni, da bi bilo treba z ozirom na prednostne naloge Komisije o rasti, zaposlovanju in naložbah tudi pri izvajanju gozdarske strategije EU prednostno obravnavati spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti gozdarskega sektorja, podporo podeželskih in mestnih območij, krepitev temeljnega znanja, varstvo gozdov in ohranjanje njihovih ekosistemskih storitev, spodbujanje usklajevanja in komunikacije ter okrepitev trajnostne rabe lesnih in nelesnih gozdnih proizvodov;

104.  poziva Komisijo, naj strategijo dopolni s trdnim akcijskim načrtom, ki bo vseboval konkretne ukrepe, in naj Parlamentu vsako leto poroča o napredku, doseženem pri izvajanju konkretnih ukrepov strategije;

105.  se zavzema za sklic razširjenega odbora AGRI – ENVI – ITRE, da bo razprava o napredku pri izvajanju nove gozdarske strategije EU uravnotežena;

106.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0068.

(2)

Forest Europe – ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi, medvladni pogajalski odbor za sklenitev pravno zavezujočega sporazuma o gozdovih v Evropi: http://www.foresteurope.org/

(3)

Glej: http://www.forestnegotiations.org/

(4)

Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode.

(5)

Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (FLEGT = izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov).

(6)

Program za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov: http://unfccc.int/methods/redd/items/7377.php


OBRAZLOŽITEV

S pomočjo gozdov in gozdarstva se je mogoče učinkovito odzvati na potrebo po dodatnem gospodarskem temelju, hkrati pa so gozdovi odlično zagotovilo za kakovostno življenje, trajnost, delovna mesta in dodano vrednost. Z več kot 3,5 milijona delovnih mest je gozdarski sektor tretji največji zaposlovalec v Evropi, takoj za kovinsko in živilsko industrijo. Več kot 451 820 gozdarskih podjetij h gospodarski rasti prispeva 7 %, pri čemer posekajo samo 60 % letnega prirasta.

Les je pomemben vir in je velikega gospodarskega pomena za podeželje. Gozdarska podjetja in več kot 16 milijonov lastnikov gozdov bodo s skrbno nego in gospodarjenjem z evropskimi gozdovi zagotovili, da bodo okoljske, gospodarske in družbene naloge gozdov trajnostno izpolnjene. Pri tem je več kot 50 % evropskih gozdov v zasebni lasti.

Trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomeni, da bomo gozdove lahko ohranili za naslednje generacije. To je popolnoma v duhu poslanstva konference ZN o okolju, ki je leta 1992 potekala v Riu de Janeiru: „Trajnostni razvoj izpolnjuje potrebe današnje generacije, pri tem pa ne ogroža možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo lastne potrebe in izberejo svoj življenjski slog.“

Na podlagi teh številk in tega poslanstva je poročevalka pripravila poročilo, katerega namen je dodatno okrepiti družbeno, gospodarsko in okoljsko vlogo gozdov in gozdarskega sektorja, hkrati pa les postavlja v ospredje kot trajnostno surovino in pomemben vir za Evropo.

Ob upoštevanju dejstva, da številne politike EU, kot na primer energetska, okoljska in podnebna politika, vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, poročevalka meni, da mora biti v ospredju nove gozdne strategije EU boljše usklajevanje, da bo položaj gozdarstva in gozdov v posameznih evropskih strategijah boljši in da bo uresničen celostni pristop. Pri tem je še posebej zaskrbljujoče, da ima Komisija na tem področju vzporedne, različne prakse. Za poenostavitev in izboljšanje zakonodaje bi zato bilo treba izvesti tudi podroben pregled notranjih struktur Komisije. Z okrepitvijo stalnega odbora za gozdarstvo bi se lahko izognili temu podvajanju pri Komisiji.

Poročevalka nadalje meni, da lastniki in upravitelji gozdov ne smejo biti obremenjeni z dodatnimi birokratskimi ovirami. Odločno nasprotuje obveznim načrtom za gospodarjenje z gozdovi in odločno zavrača, da bi morali načrte za omrežje Natura 2000 pripraviti lastniki gozdov. Poleg tega meni, da so merila trajnosti enaka merilu kakovosti in se morajo vedno uporabljati za celotni sektor, pri čemer pa sklop meril zaradi heterogenosti evropskih gozdov ne sme biti enak za vse. Poročevalka v zvezi s tem izrecno podpira prizadevanja za „evropsko konvencijo za gozdove“ v okviru konference Forest Europe.

Nadalje meni, da bi bilo treba v okviru boljšega usklajevanja večjo pozornost nameniti raziskavam in razvoju, ker so nove učinkovite možnosti za proizvodnjo in ideje za izdelke lahko koristne za celoten gozdarski sektor in panoge, vezane na gozdarstvo. Poleg tega sta inovacijski potencial ter nadaljnji razvoj biogospodarstva in trajnostne rabe surovin pomembna za varstvo okolja in blažitev podnebnih sprememb.

Gozdarstvo je nedvomno pomembno za podeželje, poročevalka pa želi izpostaviti tudi, da je njegov vpliv mogoče zaznati tudi v mestih in da zlasti panoge, vezane na gozdarstvo, v mestih ustvarjajo številna delovna mesta. Zaradi urbanizacije družbe ljudje o gozdovih in gozdarstvu ter njihovem prispevku k blaginji in delovnim mestom vedo vse manj. Po načelu „Učilnica v gozdu – gozd v učilnici“ bi zato bilo treba spodbujati pobude, s katerimi bomo lahko premostili vrzel med mestom in gozdom.

Ne nazadnje pa želi poročevalka še enkrat poudariti, da si prizadeva za nebirokratsko izvajanje nove strategije EU za gozdove, ki bo sektor okrepila, ne pa dodatno obremenila.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (25.2.2015)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor

(2014/2223(INI))

Pripravljavec mnenja: Francesc Gambús

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      pozdravlja sporočilo Komisije o novi gozdarski strategiji EU ter poudarja, da je treba vanjo vključiti pobude za varstvo gozdov in gospodarjenje z njim; poudarja, da je za okrepitev večfunkcijske vloge gozdov in gozdarskega sektorja v EU z vidika družbenih, gospodarskih in okoljskih koristi, ki jih prinašajo, potrebna celovita, holistična in dosledna skupna strategija, ki bo spoštovala načelo subsidiarnosti;

2.      priznava, da so evropski gozdovi izjemnega pomena z vidika biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ki jih nudijo, ki med drugim vključujejo zadrževanje vode, zaščito pred poplavami in, kar je zelo pomembno, blažitev podnebnih sprememb z absorpcijo in skladiščenjem desetih odstotkov emisij ogljika Evropske unije; zato meni, da bi morali imeti gozdovi zagotovljeno višjo stopnjo varstva, izboljšati pa bi se moralo tudi stanje ohranjenosti gozdnih vrst in habitatov, v skladu s cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in sedmega okoljskega akcijskega programa; poudarja možnosti, ki jih v zvezi s tem zagotavlja mreža Natura 2000, ki zajema pomemben delež evropskih gozdov;

3.      poudarja, da je Unija sklenila, da je treba do leta 2020 zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemskih storitev, vključno z opraševanjem, da bo ohranila ekosisteme in njihove storitve ter da bo treba obnoviti vsaj 15 % načetih ekosistemov; dodaja, da se je Unija tudi strinjala, da mora biti gospodarjenje z gozdovi trajnostno, gozdovi, njihova biotska raznovrstnost in storitve, ki jih zagotavljajo, zaščiteni in, če je to izvedljivo, okrepljeni, odpornost gozdov na podnebne spremembe, požare, nevihte, škodljivce in bolezni pa izboljšana; poleg tega opozarja, da je zato treba pripraviti in izvajati prenovljeno strategijo Unije o gozdovih, ki obravnava številne zahteve in koristi v zvezi z gozdovi ter prispeva k bolj strateško usmerjenemu pristopu k varstvu gozdov in izboljšanju njihovega stanja(1);

4.      vztraja, da je za pravilno izvajanje strategije ključnega pomena oblikovati poseben dolgoročen akcijski načrt, ki poudarja pomen pridobivanja in trajnostne uporabe gozdnega lesa z namenom ustvarjanja dodane vrednosti in delovnih mest, obenem pa zagotavlja načine za krepitev zasebnih gozdarskih podjetij in podpiranje organiziranega povezovanja lastnikov gozdov;

5.      poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o uvedbi vseevropskih ciljev za pokritost z gozdovi, z namenom da se povečajo sedanje ravni, prepreči krčenje gozdov in izboljša kakovost obstoječih gozdov in gozdnih zemljišč; priporoča, da se gozdna površina poveča predvsem na območjih, ki niso primerna za proizvodnjo hrane, in zlasti v bližini urbanih območij za blažitev zdravju škodljivih učinkov, zmanjšanje onesnaženja in krepitev stika ljudi z gozdom; poudarja, da je v tem oziru potrebno skrbno načrtovanje; meni, da o gozdovih ne smemo razmišljati le kot o ponorih ogljika, ki uravnotežujejo povečanje emisij v drugih gospodarskih panogah;

6.      poziva Komisijo in države članice k sprejetju posebnih ukrepov za doseganje cilja 5 iz Aičija, ki določa, da je treba do leta 2020 vsaj za polovico upočasniti izgubo vseh naravnih habitatov, vključno z gozdovi, in jo skoraj popolnoma zaustaviti, kjer je to izvedljivo, ter bistveno zmanjšati degradacijo in drobljenje(2);

7.      meni, da je treba dati prednost raziskavam, saj lahko nove zamisli prinesejo koristi celotnemu sektorju;

8.      spodbuja saditev dreves v mestih, kot način spopadanja z okoljskimi izzivi, povezanimi z onesnaževanjem v mestih in antropogeno krajinami, na primer za zagotavljanje sence poleti in blaženje temperature zraka med vročinskimi vali;

9.      pozdravlja raziskavo, v kateri se ocenjuje vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov in jo je Evropska komisija objavila julija 2013; obžaluje, da kljub zahtevi, ki jo je Parlament izrazil v svoji resoluciji z dne 23. aprila 2009(3), raziskava ne zajema degradacije gozdov; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za zmanjšanje učinkov, opredeljenih v raziskavi, in prispevek k evropskim in mednarodnim okoljskim ciljem in zavezam k trajnostnemu razvoju; poziva Komisijo, naj v ta namen objavi akcijski načrt EU o krčenju in degradaciji gozdov, k čemur poziva Sklep št. 1386/2013/EU o sedmem okoljskem akcijskem programu Unije(4);

10.    poziva države članice, naj razmislijo o uvedbi plačila za ekosistemske storitve kot spodbude za gospodarjenje z gozdovi, pri čemer je treba upoštevati pomen lesa kot obnovljive in podnebju prijazne surovine ter vlogo vrednostnih verig na podlagi gozdov; poudarja, da trajnostno gospodarjenje z gozdovi pozitivno vpliva na biotsko raznovrstnost, podnebje in zaščito gozdov pred požari, nevihtami, škodljivci in boleznimi in odpornost nanje, in je ključno za gospodarski razvoj, zlasti v podeželskih in oddaljenih regijah;

11.    poziva, naj se posveti več pozornosti širjenju gozdnatosti ter ohranjanju in ustvarjanju trajnostnih gozdnih ekosistemov z uporabo dodatnih naravi prijaznih gozdarskih metod; meni, da bi morali zagotoviti smotrno uporabo gozdnih virov z učinkovitejšim nadziranjem sečnje, optimizacijo poslovanja in izvajanjem vseh drugih učinkovitih ukrepov;

12.    poudarja, da imajo po podatkih iz znanstvenih raziskav upravljani gozdovi višjo sposobnost absorpcije ogljikovega dioksida kot neupravljani gozdovi; zato priznava pomembno vlogo, ki jo imajo upravljani gozdovi pri prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb in pri ustvarjanju delovnih mest na podeželju; poudarja pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za povečevanje zmožnosti gozdov v EU za skladiščenje ogljika(5);

13.    poudarja, da do zdaj ni bilo posebne politike preprečevanja gozdnih požarov in da so zlasti na sredozemskem območju gozdni požari reden pojav in so hkrati vzrok in posledica podnebnih sprememb; poudarja, da so nevihte, požari in gozdni škodljivci naravne nesreče, ki jih lahko zmanjšamo s pomočjo izboljšanega in dejavnega gospodarjenja z gozdovi in gozdarskih tehnik, na primer pašništva in kmetijsko-gozdarskih praks v okviru skupne kmetijske politike;

14.    meni, da je pomembno, da se predvidita ne le ohranjanje obstoječih gozdov in upravljanje z njimi, temveč tudi ponovno pogozdovanje; meni, da je treba posebej obravnavati tudi potrebo po ponovnem pogozdovanju širšega obsega na območjih, ki so jih prizadeli ponavljajoči se gozdni požari;

15.    je zaskrbljen zaradi vse večje težnje, da se gozdovi obravnavajo predvsem z gospodarskega stališča in se njihova vrednost omejuje na les, ki ga proizvajajo, pri čemer se zanemarja zelo pomembne okoljske in družbene koristi, ki jih gozdovi prav tako zagotavljajo; poudarja, da je treba vrednost ekosistemskih storitev gozdov določati bolj sistematično ter jo upoštevati pri odločanju tako v javnem kot v zasebnem sektorju;

16.    poudarja, da je treba okrepiti in v celoti uporabiti mehanizme EU za reševanje čezmejnih pritiskov na gozdove zaradi širjenja invazivnih tujih vrst, škodljivcev in bolezni;

17.    poudarja, da glede na to, da se gozdovi po velikosti in lastnostih zelo razlikujejo, nekatere države članice pa imajo z gozdovi pokritega več kot polovico svojega ozemlja, je trajnostno gospodarjenje z gozdovi izredno pomembno, saj prinaša dodano vrednost na lokalni in regionalni ravni, zagotavlja delovna mesta na podeželju in obenem pomembno prispeva k okolju;

18.    pozdravlja dejstvo, da nova strategija obravnava problematiko gozdnih škodljivcev; vendar ob upoštevanju nove zakonodaje o invazivnih tujerodnih vrstah in njihovem potencialnem učinku na gozdove meni, da bi Komisija morala predlagati dodatne nove finančne instrumente, da bi pomagala pri spopadanju zlasti s trdovratnimi invazivnimi vrstami in novimi invazivnimi tujerodnimi vrstami na prizadetih območjih;

19.    meni, da je glede na to, da se nekateri največji viri biomase v Uniji nahajajo v njenih najredkeje poseljenih in najbolj oddaljenih regijah, nujno, da strategija v celoti upošteva posebnosti teh redkeje poseljenih in oddaljenih regij;

20.    meni, da bi morala strategija v večji meri obravnavati težavo bolezni dreves, kot je propadanje hrasta, ki pustoši nasade hrasta plutovca na Portugalskem, v Franciji in Španiji ter negativno vpliva na posebna območja varstva in biosferne rezervate; meni, da bi morala Komisija z namenom spopadanja z boleznimi dreves v strategijo vključiti učinkovite ukrepe in posebne vire, ki presegajo zgolj tiste v zvezi z razvojem podeželja;

21.    poudarja, da napovedano povečanje povpraševanja po lesu predstavlja tako priložnost kot izziv za gozdove in vse gozdarske panoge, zlasti zato, ker se pričakuje, da bodo zaradi podnebnih sprememb gozdove pogosteje in težje prizadeli suše, požari, neurja in škodljivci; v tem okviru opozarja, da je treba gozdove zaščititi pred temi naraščajočimi nevarnostmi ter ponovno uskladiti njihovo proizvodno in varovalno vlogo;

22.    poudarja, da je treba nujno razjasniti, kakšni so toplogredni učinki različne rabe gozdne biomase za energijo, in ugotoviti, kateri načini rabe so lahko v politično relevantnem časovnem okviru najbolj koristni z vidika blaženja podnebnih sprememb;

23.    kar zadeva preprečevanje požarov, pozdravlja ukrepe, ki so jih sprejele nekatere države članice za uvedbo začasne prepovedi gradnje na območjih, ki so jih prizadeli požari, da bi preprečile namerno požiganje z namenom naknadnega razvoja zemljišča;

24.    meni, da je treba ob upoštevanju meja trajnostne dobave surovin spodbujati izvajanje koncepta biogospodarstva za spodbujanje gospodarnosti gozdnih vrednostnih verig s pomočjo inovacij in prenosa tehnologij, da se različna povpraševanja po gozdnih proizvodih uravnovesijo in primerjajo z možnostjo trajnostne oskrbe ter z drugimi ekosistemskimi vlogami in storitvami, ki jih zagotavljajo gozdovi; poudarja pomembno vlogo biogospodarstva pri izpolnjevanju novih prednostnih nalog rasti, zaposlovanja in naložb, ki jih je opredelila Komisija;

25.    meni, da je treba spodbujati nadomeščanje surovin, ki temeljijo na nafti, ali toplotno intenzivnih surovin z lesom in izdelki iz posekanega lesa v skladu z napredkom na področju raziskav in tehnologije, saj lahko to dodatno pripomore k blaženju podnebnih sprememb ter k ustvarjanju delovnih mest;

26.    poudarja pomen trajnostne proizvodnje lesa in drugih materialov, kot so pluta, zelene kemikalije in tekstilna vlakna, za razvoj trajnostnih ekonomskih modelov in ustvarjanje zelenih delovnih mest;

27.    poudarja, da je za izpolnitev podnebnih ciljev EU bistveno, da se les uporablja gospodarno, v skladu z načelom kaskadne rabe; poziva Komisijo, naj znotraj podnebne in energetske politike EU poskrbi za gospodarno rabo lesnih virov;

28.    ponovno poziva Komisijo, naj predlaga merila trajnosti za trdno in plinasto biomaso, ki bodo upoštevala emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu, da bi omejili neučinkovito rabo virov biomase; poziva k pregledu in omejitvi predpostavke o ogljični nevtralnosti sežiganja biomase v instrumentih podnebne politike EU;

29.    poudarja, da je treba biti pozoren tudi na možnosti za učinkovito uporabo in ponovno uporabo gozdnih virov in lesnih materialov kot način za zmanjševanje trgovinskega primanjkljaja EU, način za izboljšanje samooskrbe EU z lesom, prispevek k zmanjšanju netrajnostnega gospodarjenja, ohranjanju okolja in omejitvi krčenja gozdov v tretjih državah;

30.    meni, da bi morala EU dati prednost lesu, proizvodom iz posekanega lesa ali gozdni biomasi lokalnega izvora pred lesom, uvoženim iz držav zunaj EU, z namenom zmanjšati ogljični odtis, ki je posledica čezmorskega prometa, in spodbujati trajnostno lokalno proizvodnjo;

31.    izrecno podpira z viri gospodarno rabo lesa in nasprotuje pravno zavezujočim predpisom o dajanju prednosti posamezni rabi lesa, saj to omejuje energijski trg in razvoj novih in inovativnih načinov rabe biomase, poleg tega pa je to nemogoče uresničevati na mnogih oddaljenih in podeželskih območjih; v zvezi s tem podpira odprt, tržno usmerjen pristop, ki različnim akterjem omogoča razvoj potenciala naprednih lesnih materialov in kemikalij, za katere se pričakuje, da bodo igrali pomembno vlogo v biogospodarstvu EU;

32.    izraža resno zaskrbljenost nad hitrostjo krčenja gozdov po svetu, zlasti v državah v razvoju, ki je pogosto posledica nezakonite sečnje; poziva Komisijo in države članice, naj celostno pregledajo direktivo EU o lesu ter shemo FLEGT za uvoz lesa z namenom, da se omeji nezakonito trgovanje z lesom, ki ogroža gozdne ekosisteme in negativno vpliva na konkurenčnost evropskih trgovcev z lesom; predlaga, da se oblikujejo ali prilagodijo ustrezna pravila o javnem naročanju, ki bi lahko spodbudila nakup ustrezno certificiranega lesa in proizvodov iz sekanega lesa;

33.    opozarja, da morajo biti do leta 2020 in v skladu s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi vzpostavljeni načrti gospodarjenja z gozdovi ali enakovredni instrumenti za vse gozdove v javni lasti in za gozdna gospodarstva nad določeno velikostjo, ki prejemajo sredstva v okviru politike EU za razvoj podeželja; poziva države članice, naj spremljajo in spodbujajo izvajanje načrtov gospodarjenja z gozdovi ob upoštevanju načel sorazmernosti, subsidiarnosti in „najprej pomisli na male“, in naj pri tem ne ustvarjajo nepotrebnega upravnega bremena.

34.    poudarja, da se je treba v svetovnih večstranskih forumih soočiti z globalnimi izzivi; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju trajnostne gozdarske politike po vsem svetu z namenom, da se omejijo netrajnostne prakse in nezakonita trgovina, zaščiti okolje in omeji krčenje gozdov v državah po svetu; zato poziva Komisijo, naj objavi akcijski načrt EU o krčenju in degradaciji gozdov, k čemur poziva Sklep št. 1386/2013/EU o sedmem okoljskem akcijskem programu Unije(6);

35.    poudarja, da se pravila o uporabi lesa za gradbene namene med posameznimi državami članicami razlikujejo; zato poziva k zavezi za sprejetje predpisov na ravni EU, ki bi spodbujala širšo uporabo lesa v gradbeništvu;

36.    pozdravlja dejstvo, da Komisija daje velik poudarek varstvu in povečanju genske raznolikosti gozdov, in izpostavlja sposobnost gensko raznolikih populacij dreves za prilagajanje na podnebne spremembe, ki so jo dokazale nedavne raziskave; 

37.    priznava pozitivne učinke dreves in gozdov na telesno in duševno zdravje ljudi ter spodbuja občinske organe, naj ohranijo ali izboljšajo javni prevoz med urbanimi območji in gozdovi ter tako olajšajo dostop do gozdov in gozdnih območij;

38.    poziva države članice, naj pri sprejemanju svojih načrtov gospodarjenja z gozdovi vanje vključijo ter pri njihovem kasnejšem izvajanju upoštevajo posebne ukrepe za biotsko raznovrstnost, zlasti posebne ukrepe za ohranjanje zaščitenih vrst in naravnih habitatov z namenom izboljšanja njihovega stanja, in sicer tako v okviru območij Nature 2000 kot zunaj njih;

39.    podpira namero Komisije, da skupaj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi pripravi ambiciozne in dokazljive merila in kazalnike, vključno s konkretnimi pragovi ali primerjalnimi merili za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ob upoštevanju dela, opravljenega v okviru v Forest Europe (ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi), in raznolikosti tipov gozdov v Evropi; poziva Komisijo, naj objavi pričakovani pregled delovanja in učinkovitosti uredbe EU o lesu;

40.    meni, da je pomembno spodbujati znanstvenoraziskovalno delo, usmerjeno k smotrni uporabi biomase in razvoju hitro rastočih energetskih poljščin, ter ustvariti model, ki bi zagotavljal gospodarske spodbude za uporabo odpadne biomase.

41.    poudarja velik pomen gozdov za rekreacijo, ki je bil dokazan v raziskavah javnega mnenja; želi opomniti, da je to ena izmed glavnih prednosti, ki jih gozdovi in gozdnate pokrajine prinašajo evropskim državljanom;

42.    priznava, da bi lahko gozdarstvo s hitro rastočim lesom zagotovilo trajnostno lesno biomaso, obenem pa tudi potrebno vzdrževanje območij, kar bi zmanjšalo nevarnost erozije tal in zemeljskih plazov na zemljiščih v prahi ali zapuščenih zemljiščih;

43.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi rastoče povpraševanje po biomasi, zlasti lesu, lahko sprožilo obsežno krčenje gozdov v državah v razvoju, kjer se emisije toplogrednih plinov ne upoštevajo v okviru Kjotskega protokola; poudarja, da lahko to vpliva na kakovost tal, vodne cikle in biotsko raznovrstnost ter poveča pritisk na mednarodne sporazume, kot sta Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD) in program Združenih narodov za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju (REDD);

44.    priznava, da lahko trajnostno upravljanje celotnega življenjskega cikla gozdnih proizvodov bistveno prispeva k doseganju ciljev zelenega gospodarstva, zlasti ciljev, povezanih s politikami blažitve podnebnih sprememb in z učinkovito uporabo virov; meni, da bi države članice v ta namen morale spodbujati trajnostno uporabo gozdnih proizvodov v gradbeništvu;

45.    poziva države članice, naj svoje gozdarske politike oblikujejo tako, da bodo v celoti upoštevale pomen gozdov pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, preprečevanju erozije tal, sekvestraciji ogljika in čiščenju zraka ter vzdrževanju vodnega ciklusa;

46.    poziva h krepitvi usklajenega spremljanja evropskih gozdnih virov, vključno z vsemi lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi in storitvami, ki bi predstavljalo osnovo za dobro oblikovanje politik in odločanje v korist trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi; meni, da je zato potreben instrument na podlagi obstoječih organov in organizacij, ki bi nevarnosti, ki ogrožajo gozdove, vključil v upravljanje gozdov in zemljišč, kar bi zmanjšalo učinek motenj, in privedlo do večje odpornosti gozdov v Evropi v prihodnosti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.2.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

63

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Cristian-Silviu Bușoi, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Enrico Gasbarra, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Marcus Pretzell, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Glenis Willmott, Jadwiga Wiśniewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Paul Brannen, Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Esther Herranz García, Merja Kyllönen, Jo Leinen, Younous Omarjee, Marit Paulsen, Alojz Peterle, Sirpa Pietikäinen, Julia Reid, Bart Staes

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrew Lewer

(1)

Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“

(2)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. aprila 2012 o našem življenjskem zavarovanju, našem naravnem kapitalu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 – Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0146.

(3)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009 o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (UL C 184E, 8.7.2010, str. 4).

(4)

Odločba št. 1386/2013/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2013.

(5)

Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030 (Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094), ki poudarja, da je aktivno gospodarjenje z gozdovi, ki krepi rast in s tem tudi absorpcijo ogljikovega dioksida, pomemben in stroškovno učinkovit način za lažje uresničevanje podnebnih ciljev; ugotavlja, da vsak dodatni kubični meter gozda, ustvarjen z aktivnim gojenjem, absorbira približno 1,3 tone ogljikovega dioksida; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo spodbude za lastnike gozdov, da bi dejavno prispevali k večjim koristim za podnebje, na primer z osredotočanjem na regionalne ukrepe, ki spodbujajo trajnostno gojenje gozdov in absorpcijo ogljikovega dioksida;

(6)

Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (24.2.2015)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o novi gozdarski strategiji za EU: za gozdove in gozdarski sektor

(2014/2223(INI))

Pripravljavec mnenja: Marek Józef Gróbarczyk

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      poudarja, da je odgovornost za gozdove v izključni pristojnosti držav članic, da je treba ohraniti načelo subsidiarnosti, da je treba upoštevati razlike med razmerami v regijah, lastniškimi modeli in prednostnimi nalogami v različnih državah članicah ter da EU ne bi smela uvajati novih tržnih omejitev za gozdove in lesne proizvode, temveč bi morala zagotoviti spoštovanje načel lastništva in tržno svobodo za udeležence v vrednostni verigi v gozdarskem sektorju;

2.      pozdravlja sprejetje sporočila Komisije o novi gozdarski strategiji EU (COM(2013)0659), ki določa okvir za usklajeno delovanje držav članic pri spodbujanju trajnostnega upravljanja z gozdovi in pri udejanjanju njihove večnamenske vloge z ekonomskega, socialnega in okoljskega vidika;

3.      glede na to, kako različni so gozdovi po lastnostih in velikosti, meni, da bi morala strategija upoštevati, da v nekaterih državah članicah gozdovi pokrivajo več kot polovico ozemlja;

4.      glede na to, da se nekateri največji viri biomase v Uniji nahajajo v njenih najredkeje poseljenih in najbolj oddaljenih regijah, poudarja, da mora strategija v celoti upoštevati posebnosti teh redkeje poseljenih regij;

5.      priznava, da mora EU pomagati nacionalnim politikam pri uresničevanju dejavnega, večnamenskega in trajnostnega upravljanja gozdov, vključno z upravljanjem različnih vrst gozdov, ter pri krepitvi sodelovanja zaradi vse večjih čezmejnih nevarnosti, kot so gozdni požari, nezakonita sečnja, nezakonit uvoz lesa in škodljivci; poudarja, da je treba zagotoviti skladnost politik EU, ki zadevajo gozdove, zlasti pri vprašanjih, povezanih s kmetijstvom, podnebjem, biotsko raznovrstnostjo, obnovljivimi viri energije, vodo, tlemi, industrijo in konkurenčnostjo, raziskavami in inovacijami ter gospodarno rabo virov; v zvezi s tem poudarja pomen območij Natura 2000, na katerih je mogoče zaradi njihovih posebnih naravnih virov stalno zagotavljati proizvode in storitve visoke okoljske in kulturne kakovosti;

6.      meni, da bi se z izvajanjem nove gozdarske strategije nadomestila odsotnost posebnih določb o gozdni politiki v Pogodbi o EU, obenem bi se spoštovala pristojnost držav članic na tem področju, zagotovila pa bi se tudi uskladitev politik EU in držav članic, ki zadevajo vprašanja, povezana z gozdarstvom, na mednarodni ravni;

7.      poudarja pomembno vlogo, ki jo ima Komisija pri zagotavljanju zgodnjega in stalnega dialoga med strokovnjaki Evropske unije in držav članic ter pri vključevanju vseh ustreznih deležnikov, da bi tako omogočili usklajenost pri oblikovanju politike o gozdovih;

8.      podpira zavezo držav članic, da bodo trajnostno upravljale gozdove, v skladu z merili in kazalniki s konference Forest Europe kot enega ključnih elementov sedanjega političnega okvira za gozdove v Evropi;

9.      pozdravlja prednostno obravnavo treh stebrov trajnosti (ekonomskega, socialnega in okoljskega), saj je to močna podlaga za podporo temeljni vlogi gozdov in učinkoviti rabi virov, povečanju konkurenčnosti, dvigu zaposlenosti in krepitvi vloge gozdarstva in z gozdarstvom povezanih dejavnosti ter ohranjanju ekoloških ciklov v okolju prijaznem gospodarstvu; priznava vlogo gozdov v družbi z vidika zdravja državljanov;

10.    spominja, da je po oceni Komisije biogospodarstvo v letu 2009 obsegalo trg v vrednosti 2 bilijona EUR ter zagotavljalo 20 milijonov delovnih mest ali 9 % celotne zaposlenosti v EU; ugotavlja, da bo vsak evro, vložen v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva v okviru programa Obzorje 2020, ustvaril okoli deset evrov dodane vrednosti; poudarja, da imajo gozdovi danes ključno vlogo v biogospodarstvu in jo bodo imeli tudi v prihodnje;

11.    meni, da mora cilj iz gozdarske strategije EU, ki se nanaša na povečanje prispevka gozdov in gozdarskega sektorja pri razvoju podeželja, biotski raznovrstnosti, trajnostni rasti in odpiranju delovnih mest, v celoti upoštevati ekonomsko, socialno, kulturno in okoljsko blago in storitve, ki jih zagotavljajo gozdovi, vključno z rekreacijo in turizmom, zlasti pomembno vlogo dobro upravljanih gozdov in materiala na osnovi lesa pri zmanjšanju emisij CO2, shranjevanju ogljika in prehodu na biogospodarstvo, kar so pomembni elementi podnebne politike EU;

12.    opozarja, da je gozdna biomasa zelo pomemben obnovljiv vir energije, in priznava, da gozdovi v Evropi trenutno absorbirajo in uskladiščijo približno 10 % emisij ogljika Evropske unije, s čimer občutno prispevajo k prizadevanjem za blažitev podnebnih sprememb;

13.    meni, da je treba spodbujati nadomeščanje surovin, ki temeljijo na nafti, ali toplotno intenzivnih surovin z lesom in izdelki iz posekanega lesa v skladu z napredkom na področju raziskav in tehnologije, saj lahko to dodatno pripomore k blaženju podnebnih sprememb ter k odpiranju delovnih mest;

14.    poudarja, da je treba opraviti oceno stroškov za vso zakonodajo EU, ki vpliva na vrednostne verige v panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, da bi se odpravila vsa nepotrebna in obremenjujoča birokracija in da bi se ustvaril okvir, ki bi dolgoročno omogočil trajnostno povečanje konkurenčnosti teh panog, ter podpira načelo, da bi bilo treba zakonodajne predloge, ki zadevajo gozdarski sektor in vrednostne verige v panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, temeljito preučiti v oceni učinka;

15.    meni, da se bo gozdarska strategija EU bolje izvajala, če bo podprta in ustrezno usklajena z razpoložljivimi in prihodnjimi finančnimi sredstvi EU, vključno z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja;

16.    je seznanjen z razpoložljivostjo informacij in zmogljivostmi spremljanja prek programa Copernicus in drugih prostorskih pobud na evropski ravni ter priporoča, da se ti viri in orodja bolje izkoristijo;

17.    meni, da bi bilo treba spodbujati bolj raznolike načine uporabe lesa, hkrati pa vlagati v sisteme izobraževanja mladih in v usposabljanje zaposlenih v gradbeništvu, da bi se povečala njihova ozaveščenost o priložnostih, ki se odpirajo z uporabo lesa, ter da bi pridobili potrebna znanja in spretnosti;

18.    pozdravlja vzpostavitev evropskega informacijskega sistema za gozdove, ki bo pripomogel k izmenjavi podatkov, primerov dobre prakse in obstoječega znanja o gozdovih med državami članicami; priznava, da bo zbiranje podatkov in informacij o večnamenski vlogi gozdov in gozdnih virov iz nacionalnih podatkovnih baz koristilo gozdarskemu sektorju, ter poziva Komisijo, naj podpre njihovo vključitev v evropsko podatkovno platformo; je zadovoljen s pozitivnimi rezultati izmenjave primerov dobre prakse in obstoječega znanja o gozdovih med državami članicami, vendar poudarja, da taka izmenjava ne bi smela voditi v večjo obremenitev proračunskih virov;

19.    poudarja, da bo dolgoročno konkurenčnost gozdarskega sektorja mogoče uresničiti zgolj z dobro usposobljeno delovno silo; ugotavlja, da je v tem sektorju trenutno zaposlenih več kot 3 milijone evropskih državljanov; meni, da bi torej morala gozdarska strategija EU ustvariti pogoje, ki bi EU omogočili vzpostavitev ustreznih zmogljivosti usposabljanja in usposobitev delovne sile, ki se bo v celoti zavedala izzivov in nevarnosti v gozdarskem sektorju, pa tudi varnostnih pravil, ki so neločljivo povezana z upravljanjem gozdov;

20.    poudarja, da lahko okvirni programi EU za raziskave, razvoj in inovacije zagotovijo podporo pri uresničevanju pametne in trajnostne rasti, proizvodnji proizvodov z višjo dodano vrednostjo, uvajanju čistejše tehnologije in visoke stopnje tehnologije, zlasti rafiniranih biogoriv in industrijske gradnje iz lesa, pa tudi v avtomobilski in tekstilni industriji, ne da bi se zanemarilo tradicionalne načine uporabe z visoko vrednostjo, ki imajo še vedno visok potencial za rast, kot je uporaba lesa v gradbeništvu in za embalažo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.2.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

56

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Nicolas Bay, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Soledad Cabezón Ruiz, Philippe De Backer, Pilar del Castillo Vera, Pablo Echenique, Christian Ehler, Peter Eriksson, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Marek Józef Gróbarczyk, András Gyürk, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Antonio Tajani, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Henna Virkkunen, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cornelia Ernst, Françoise Grossetête, Benedek Jávor, Constanze Krehl, Vladimír Maňka, Marian-Jean Marinescu, Morten Messerschmidt, Clare Moody, Paul Tang, Pavel Telička

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

5

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Paul Brannen, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Nuno Melo, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marit Paulsen, Marijana Petir, Laurențiu Rebega, Jens Rohde, Bronis Ropė, Jordi Sebastià, Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bas Belder

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, Stanisław Ożóg

Pravno obvestilo