Postopek : 2014/2209(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0135/2015

Predložena besedila :

A8-0135/2015

Razprave :

PV 18/05/2015 - 22
CRE 18/05/2015 - 22

Glasovanja :

PV 19/05/2015 - 5.14
CRE 19/05/2015 - 5.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0198

POROČILO     
PDF 255kWORD 170k
28.4.2015
PE 546.606v03-00 A8-0135/2015

o priložnostih za zeleno rast MSP

(2014/2209(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalec: Philippe De Backer

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o priložnostih za zeleno rast MSP

(2014/2209(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(2),

       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja(3),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male“ „Akt za mala podjetja“ za Evropo (COM(2008)0394),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo (COM(2011)0078),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445),

–       ob upoštevanju raziskave Eurobarometer o MSP, učinkoviti rabi virov in zelenem trgu (Flash Eurobarometer 381) ter o vlogi javne podpore za trženje inovacij (Flash Eurobarometer 394),

–       ob upoštevanju mnenja Odbora regij (sprejetega na 109. plenarnem zasedanju 3. in 4. decembra 2014) o svežnju o industrijski politiki,

       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zeleni akcijski načrt za MSP“ COM(2014)0440),

       ob upoštevanju programa in političnih priporočil evropske platforme za učinkovito rabo virov z marca 2014,

       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),

       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Inovativnost za trajnostno prihodnost – Akcijski načrt za ekološke inovacije (Eco-AP)“ (COM(2011)0899),

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A8-0135/2015),

A.     ker mala in srednja podjetja predstavljajo več kot 98 % evropskih podjetij in zagotavljajo več kot 67 % vseh delovnih mest v Uniji in 58 % bruto dodane vrednosti; ker so ta podjetja osrednji steber gospodarstva Evropske unije ter pomembna gonilna sila dolgoročne evropske gospodarske rasti in trajnostnega ustvarjanja delovnih mest v 28 državah članicah; ker se je stopnja zaposlenosti v sektorju okoljskih dobrin in storitev kljub krizi povečala za 20 % v obdobju 2007–2011 in predstavlja priložnost za MSP, da vse bolj ustvarjajo gospodarske dejavnosti in delovna mesta, tudi na območjih, ki se soočajo z odseljevanjem in staranjem; ker imajo zato skupaj s podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo in večnacionalnimi podjetji pomembno vlogo v industrijskem ekosistemu; ker je devet od desetih MSP malih podjetij, ki zaposlujejo 10 ali manj ljudi; ta mikro podjetja predstavljajo 53 % vseh delovnih mest v Evropi;

B.     ker je trenutno svetovni trg za okoljske dobrine in storitve ocenjen na 1000 milijard EUR letno, ta znesek pa naj bi se do leta 2020 podvojil ali celo potrojil, kar bo ustvarilo izjemne priložnosti za evropska MSP in gospodarsko rast v EU na splošno; ker ima Evropska unija vodilni položaj na svetu na področju uvoza in izvoza okoljskih dobrin; ker so storitve tesno povezane s temi dobrinami, a se ponudniki okoljskih storitev še vedno soočajo z necarinskimi ovirami;

C.     ker se je Evropska unija zavezala k ponovni industrializaciji Evrope z vlaganjem v načela trajnosti, konkurenčnosti in inovacij in zagotavljanjem podpore tem načelom, da bi dosegla vsaj 20-odstoten delež industrijske proizvodnje v BDP držav članic EU do leta 2020; ker se je Evropski svet zavezal k zmanjšanju domačih emisij toplogrednih plinov vsaj za 40 %, povečanju deleža energije iz obnovljivih virov za vsaj 27 % in izboljšanju energetske učinkovitosti za vsaj 27 % do leta 2030, z namenom zvišanja tega cilja na 30 %; ker bi morala MSP prispevati k izpolnjevanju teh ciljev, saj jih je 93 %(4) že sprejelo ukrepe, da bi postala bolj gospodarna z viri; ker bi po navedbah Komisije z boljšo okoljsko primerno zasnovo, preprečevanjem nastajanja odpadkov, recikliranjem in ponovno uporabo v podjetjih v EU lahko prihranili 600 milijard EUR neto, kar je 8 % letnega prometa, hkrati pa bi skupne emisije toplogrednih plinov zmanjšali za 2–4 %;

D.     ker je omogočanje MSP, da preoblikujejo okoljske izzive v gospodarske priložnosti in hkrati ravnajo trajnostno, eden od načel Akta za mala podjetja (Small Business Act), a ker ni bilo večjega političnega napredka in se MSP pogosto soočajo z neusklajenimi politikami pri ustanavljanju podjetja in izvajanju okoljskih standardov;

E.     ker bosta trg in zakonodaja spodbudila MSP, da bodo upoštevala vse večje število okoljskih standardov; ker bi morale EU in države članice čim bolj zmanjšati upravno breme v novi in veljavni uredbi ter bi morale preprečiti ustvarjanje dodatnih stroškov za podjetja, ki jo upoštevajo; ker so bile predlagane nove pobude za zmanjšanje regulativnega bremena za MSP in druge sektorje, ki bi jih morale izvesti Komisija in države članice;

F.     ker je 90 % podjetij EU mikro podjetij; ker imajo MSP in mikro podjetja kljub nedavnim prizadevanjem še vedno težave pri dostopu do spretnosti in znanja, informacij in finančnih sredstev ter do zadostno raznolike izbire lastniških in dolžniških instrumentov, ki jih potrebujejo za rast, ter ker programi EU še vedno ne prispevajo zadosti za inovacije; ker so postopki prošenj za evropsko financiranje za MSP še vedno preveč birokratski in zato za veliko število nedostopni;

G.     ker je treba upoštevati potencial proračuna EU, ki temelji na naložbah, za pomoč pri dostopu evropskih MSP do financiranja z zmanjšanjem birokracije in s pomočjo namenskih finančnih orodij in povečanjem stopnje financiranja programa LEO (lokalne pisarne za podjetja); ker je treba okrepiti razvoj uporabniku prijaznih postopkov za različne oblike podpore;

H.     ker imajo mala podjetja sorazmerno večjo korist od ukrepov za izboljšanje učinkovite rabe virov kot veliki subjekti in bi jim bilo treba pri pripravi politike nameniti večjo pozornost; ker je potencialna bruto korist od izboljšanja učinkovitosti rabe virov 10–17 % prihodka, odvisno od sektorja dejavnosti;

I.      ker so digitalne tehnologije pomembno orodje za MSP pri izkoriščanju ugodnosti optimalne porabe virov, prav tako pa so sektor, kjer se lahko brez težav ustvarijo in razvijejo nova takšna podjetja;

J.      ker imajo veliko pozornosti predvsem visokotehnološka MSP, ki neposredno zagotavljajo zelene inovacije, podpreti pa bi bilo treba tudi druga podjetja, ki upoštevajo okoljske predpise, izvajajo ukrepe za zelene inovacije in izboljšujejo svojo okoljsko učinkovitost; ker so ekološke inovacije lahko ideja za novo podjetje, a tudi ukrep za izboljšanje obstoječih podjetij v okviru zelenega gospodarstva;

K.     ker, čeprav ni mednarodno sprejete opredelitve o zeleni rasti, obstaja konsenz, da je to kombinacija gospodarske rasti in okoljske trajnosti; ker je bistven izziv za MSP izboljšanje spretnosti in znanja ter usposabljanja, čemur bi bilo treba nameniti posebno pozornost, zlasti glede inovacij in učinkovite rabe virov; ker je neprimeren dostop do tveganega kapitala, zlasti v začetni fazi, še vedno eden od glavnih ovir za ustvarjanje in razvoj podjetij, usmerjenih v rast;

L.     ker mikro podjetja ustvarjajo na tisoče delovnih mest in kar 53 % vseh zaposlitev v Evropi in zato potrebujejo drugačen okvir za delo, je nujna dosledna uporaba opredelitve mikro podjetja; ker se ta podjetja soočajo z različnimi velikimi težavami, kot so ovire pri pravilih o javnem naročanju, pretirano regulativno breme in dostop do financiranja;

Splošna vprašanja

1.      podpira pojem zelene rasti in krožnega gospodarstva ter je seznanjen, da so iz tega izhajajoče priložnosti povezane s pomembnimi različnimi področji, kot so viri iz obnovljive energije, in zlasti gospodarno izvedljivo izkoriščanje vetrne, sončne, hidro in geotermične energije, energetska učinkovitost, učinkovita raba virov, ravnanje z odpadki, zmanjšanje emisij, elektrifikacija in recikliranje po načelu od zibelke do zibelke; poudarja, pomemben gospodarski in zaposlitveni potencial, ki ga predstavljajo ta področja za različne sektorje; ugotavlja, da bi morala biti zelena rast del širše strategije za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti med MSP;

2.      poudarja, da bi morala biti zelena rast videna iz širšega zornega kota in bi morala vključevati prizadevanja iz cele vrednostne verige in po vsem podjetniškem ekosistemu, vključno s prizadevanji akterjev industrijske proizvodnje za zmanjšanje ekološkega odtisa njihovih izdelkov, proizvodnih procesov, poslovnih praks in storitev; spominja na priporočila evropske platforme za učinkovito rabo virov, kjer je poudarjeno, da učinkovita raba virov zahteva dinamičen regulativni okvir, ki proizvajalce in potrošnike primerno spodbuja k izboljšanju učinkovitosti izdelkov v celotnem življenjskem ciklu; poziva Komisijo, naj pripravi celosten političen okvir, vključno s konkretnimi političnimi cilji in boljšim vključevanjem in poenostavljanjem sedanjih političnih orodij za zagotavljanje priložnosti in sodelovanja MSP pri zelenem in krožnem gospodarstvu;

3.      poudarja dejstvo, da bo moralo svetovno gospodarstvo poskrbeti za vse večje število prebivalcev – 9 milijard ljudi do leta 2050 – in da so naši naravni viri omejeni in da jih je treba zato uporabljati trajnostno in zelo učinkovito; izpostavlja nove inovativne, zelene in trajnostne rešitve za te izzive, kot so novi proizvodi, proizvodni procesi, poslovne prakse in storitve, na primer z vključevanjem inovativnih digitalnih tehnologij, in nov podporni zakonodajni okvir;

4.      opominja Komisijo in države članice, da so MSP po vsej Evropi izredno raznolika, od zelo tradicionalnih družinskih podjetij do hitro rastočih družb, visokotehnoloških podjetij, mikro podjetij, socialnih podjetij in novoustanovljenih podjetij, ter da morajo biti pristopi pomoči enako raznoliki;

5.      meni, da mora EU zelo spremeniti svojo poslovno kulturo, da bi prispevala k gospodarski rasti, tako da bo več ljudi ustanovilo svoje podjetje in poiskalo več poslovnih priložnosti, zlasti na področju zelene rasti, in s sprejemanjem neuspeha in tveganja; poudarja, da je treba to vprašanje postaviti v središče oblikovanja politik; poziva države članice, naj po propadu podjetja zagotovijo mehkejši pristanek v svojem zakonodajnem okviru, da bi ljudje kmalu po propadu podjetja lahko začeli z novo dejavnostjo, predvsem v novih in inovativnih sektorjih; poziva Komisijo, naj zmanjša strah pred neuspehi s kampanjami za ozaveščanje in izobraževanjem;

6.      poudarja dodano vrednost proračuna EU, ki pomaga MSP, mikro podjetjem, socialnim podjetjem in zadrugam dostopati do financiranja in mednarodnih trgov, še posebno v okviru programov COSME in Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI); poudarja, da morajo nacionalni regulatorji po EU jasno in enotno interpretirati pravila o odprtih javnih naročilih;

7.      ugotavlja, da je veliko evropskih MSP danes mednarodno konkurenčnih pri rešitvah, ki vključujejo proizvode in zelene storitve, kot so gradnja, instalacije, popravila in upravljanje; ugotavlja, da so te storitve bistvene za razvoj, prodajo in izvoz zelenih proizvodov; poziva Komisijo, naj zelene storitve vključi v sedanja pogajanja za sporazum o okoljskih dobrinah, pa tudi v dvostranske trgovinske sporazume, kot je TTIP, da bi zmanjšala ovire za evropska MSP in ponudnike storitev, ki želijo vstopiti na mednarodno prizorišče;

8.      poudarja pomen dobrega upravljanja, neodvisnega sodstva, preglednosti in pravne države v EU za ustvarjanje podjetništvu naklonjenega okolja in trga z enakopravnimi pogoji za MSP;

Financiranje zelenih pobud

9.      poudarja, da je v sedanjih razmerah, kjer je ena izmed najbolj pomembnih ovir za ustanavljanje in razvoj podjetij, usmerjenih v rast, še vedno nezadosten dostop do primernih virov tveganega kapitala, zlasti v začetnih fazah, v akcijskem načrtu Komisije za izboljšanje financiranja za MSP velik poudarek na tveganem kapitalu kot možnosti za financiranje rasti; vendar poudarja, da je ta vrsta financiranja primerna le za malo število MSP in da so bančna posojila še vedno pomemben vir financiranja ter da bi moral zasebni sektor razviti druge možnosti; v zvezi s tem ugotavlja, da je pomembno spodbujati alternativne oblike posojanja tem podjetjem, kot so kreditne zadruge; izpostavlja priložnosti potencialnega financiranja, ki bi jih bilo treba preučiti v okviru evropskega sklada za strateške naložbe;

10.    države članice poziva, naj spodbudijo tuje vlagatelje, tako da odpravijo jezikovne ovire; ugotavlja, da je korak v to smer sprejemanje vlog in zagotavljanje podatkov v angleščini, poleg uradnega jezika oz. jezikov;

11.    poudarja, da ne obstaja en način financiranja, ki bi ustrezal vsem, in poziva Komisijo, naj upošteva interese MSP v vseh sedanjih in morebitnih prihodnjih programih, instrumentih in pobudah, predvsem za nove poslovne modele v zelenem gospodarstvu, v obliki lastniškega kapitala (npr. poslovni angeli, skupinsko financiranje in večstranski sistemi trgovanja), navideznega lastniškega kapitala (kot so lastniško-dolžniška finančna sredstva) in dolžniških instrumentov (npr. majhne izdaje podjetniških obveznic, jamstveni instrumenti in platforme) ter partnerstev med bankami in drugimi subjekti, vključenimi v financiranje teh podjetij (računovodski strokovnjaki, poslovna združenja ali združenja teh podjetij ali gospodarske zbornice), da bi tako podprli podjetja v obdobju ustanavljanja, rasti in prenosa, pri čemer je treba upoštevati njihovo velikost, promet in finančne potrebe; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj zagotovijo ustrezne pobude in ponudijo fiskalne pobude za te modele financiranja; poudarja pomen pregleda obstoječih podpornih instrumentov za ta podjetja, da bi vključili dodatne priložnosti za zeleno rast;

12.    izpostavlja potrebo po zagotavljanju usklajevanja in povezovanja med finančnimi instrumenti v proračunu EU, zlasti v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in programa LIFE;

13.    poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo rezultate MSP, ki imajo dostop do financiranja zelenih inovacij, da bi izmerile njegovo učinkovitost; poziva Komisijo, naj v primeru nezadovoljivih rezultatov čim prej izvede nujne spremembe, da bo financiranje učinkovitejše;

14.    ugotavlja, da je zaradi zelo tehnične narave številnih zelenih naložbenih načrtov bistveno poudariti pomen standardiziranih modelov tveganja in donosa ter oblikovanja novih modelov za nove izzive in sektorje;

15.    spominja, da bodo imela MSP pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu, saj bodo zagotavljala trajnostne, a delovno intenzivne storitve, kot so popravila, obnova in recikliranje; meni, da je preusmeritev davkov z dela na porabo naravnih virov bistveni pogoj za dolgoročni uspeh MSP; ugotavlja, da Komisija, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodni denarni sklad (IMF), Mednarodna organizacija dela (ILO), Parlament in Euroskupina v glavnem podpirajo načelo preusmeritve davkov z dela na uporabo in porabo naravnih virov; poziva Komisijo, naj oceni vpliv takšne preusmeritve;

16.    poudarja, da bi morali podjetniki, MSP, poslovna združenja in podporne organizacije bolje poznati možnosti financiranja za učinkovitejše tehnologije ali pogodbene storitve, kot so svetovanje, mentorstvo in usposabljanje na področju ekološke zasnove, upravljanja z viri in zelenega podjetništva ter razpoložljivosti zelenih tehnologij, proizvodov in storitev, ki bi lahko koristili tem podjetjem; poziva države članice, naj izboljšajo zagotavljanje storitev za MSP na teh področjih, in poudarja tudi, da so za te proizvode in storitve potrebni enostavni in dostopni viri informacij in baz podatkov; spominja Komisijo in države članice, da morajo biti te informacije zagotovljene na način, ki najbolje ustreza logiki in delovnim metodam MSP;

17.    ugotavlja, da programi EU ne prispevajo dovolj k ekološkim inovacijam in krožnemu gospodarstvu in da se mora Komisija zato bolj osredotočiti na financiranje iz programov COSME in Obzorje 2020 za razvoj ekološko inovativnih rešitev v MSP in za njih ter podpreti financiranje za boljšo zasnovo izdelkov in proizvodno učinkovitost, in sicer na podlagi pozitivnih izkušenj v zadnjem večletnem finančnem okviru; predvsem meni, da je treba v celoti izvajati instrument za MSP v okviru programa Obzorje 2020;

18.    poziva Komisijo in EIB, naj zagotovita, da bodo v izvedbeni fazi naložbenega načrta za Evropo ta podjetja, tudi zelena in inovativna, glavni upravičenci podpore, ki je zagotovljena v tem predlogu; vztraja, da je treba pripraviti jasna merila, vključno z evropsko dodano vrednostjo, da bi dosegli ta cilj, ter da je treba izboljšati zagotavljanje storitev svetovanja o učinkoviti rabi virov in ekoloških inovacijah za MSP; poziva EIB in Komisijo, naj zagotovita, da imajo vse kategorije iz priporočil Komisije glede opredelitve mikro, malih in srednjih podjetij (C(2003)1422) zadostne koristi; poudarja pomen programov Obzorja 2020 in COSME za podporo MSP ter potrebo po popolnem izvajanju instrumenta za ta podjetja v sklopu Obzorja 2020;

19.    meni, da je za zagotovitev dopolnjevanja med finančnimi shemami za ta podjetja bistveno usklajevati ukrepe v okviru kohezijske politike in drugih programov, kot je Obzorje 2020, tako na nacionalni kot na regionalni ravni; poudarja, kako pomembno je zakonodajo oblikovati na tak način, da bo tem podjetjem omogočala, da ohranijo svojo konkurenčnost;

20.    poziva Komisijo in države članice, naj hitro poiščejo dolgoročno rešitev za ogromne zaostanke pri plačilih na področju regionalne politike in pri upravljanju podpornih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za pretekla obdobja financiranja, da MSP kot projektni partnerji ne bi izgubila volje za sodelovanje pri teh programih podpore in projektih zaradi zamud pri izplačilu podpornih sredstev;

Upravljanje znanja

21.    poudarja pomen aktivnega prizadevanja za sodelovanje med sektorji, znotraj vrednostnih verig in geografskih območij, ki lahko spodbudi inovacije in nove priložnosti za rast s pomočjo izmenjave idej in inovativnih konceptov; pozdravlja ukrep iz programa Obzorje 2020 o projektih s podporo grozdov za nove industrijske vrednostne verige, s katerim naj bi spodbudili inovacijski potencial MSP, vključno z ekološko inovativnimi in stroškovno učinkovitimi rešitvami, ki jih ponujajo;

22.    pozdravlja ustanovitev Evropskega centra odličnosti učinkovitosti virov, ki bo svetoval in pomagal MSP pri izboljšanju učinkovite rabe virov; poudarja, da mora ta center postati močna mreža partnerjev v regijah EU in upoštevati pridobljene izkušnje v državah članicah; meni, da bi moral ta center MSP usmeriti k evropskim, nacionalnim in regionalnim programom na tem področju in zagotavljati dostop do strokovnega znanja, omrežij in infrastrukture;

23.    poudarja pomen prenosa znanja in izmenjave znanja številnih deležnikov, vključno čez meje, z neformalnimi omrežji, zlasti za MSP in mikro podjetja, da bi izboljšali poznavanje sedanjih in novih inovativnih tehnik, najboljše prakse, načinov za pridobitev primernega financiranja, možnih vladnih podpornih shem in pomembnih zakonodajnih okvirov z najmanj upravnega bremena; spominja, da morajo biti sedanje nacionalne kontaktne osebe za programe financiranja EU in Evropsko podjetniško mrežo v celoti vključene v podporo za ta podjetja in proaktivno obveščati, pomagati in podpirati ta podjetja pri opredelitvi možnosti financiranja na evropski, nacionalni ali regionalni ravni; podpira organizacijo kampanje o učinkoviti rabi virov na evropski ravni, da bi MSP obvestili o koristih in priložnostih, ki jih ta učinkovitost ponuja, in načinih, kako ustvariti industrijske sinergije o recikliranju; poziva Komisijo in Evropsko podjetniško mrežo, naj na področju učinkovite rabe virov sodelujeta z industrijskimi združenji, sindikati, MSP, nevladnimi organizacijami in univerzami ter regionalnimi pobudami; glede tega pozdravlja, da se je Komisija osredotočila na simbioze in grozde, in jo spodbuja, naj pripravi konkretne pobude za omogočanje medsektorskega sodelovanja in upravljanja z viri;

24.    poziva, naj imajo sektorske federacije pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju ustreznih informacij in nasvetov o zelenih tehnologijah, možnostih financiranja in ustreznih postopkih; poziva Komisijo in države članice, naj zapolnijo vrzel, kjer te podpore ni, in v sodelovanju s sektorskimi federacijami in podjetji dodatno preučijo, katere možnosti obstajajo, spodbudijo trajnostne rešitve, investirajo v okolju prijazne tehnologije, učinkovito rabo virov in gospodarstvo recikliranja; ugotavlja, da je med potrebami MSP ter spretnostmi in znanjem zaposlenih vse večja razlika; ugotavlja, da se 26 % delodajalcev v Evropi sooča s težavami pri iskanju zaposlenih, ki bi imeli prave spretnosti in znanje;

Raziskave, razvoj, inovacije ter spretnosti in znanje

25.    poudarja, da je nujna večja učinkovitost pri razvoju osnovnih raziskav in razvoja, da je v ta proces treba vključiti MSP in dejavno podpirati dodatno preoblikovanje rezultatov osnovnih raziskav in razvoja v dodaten tehnološki napredek; poudarja pomembnost ponovne industrializacije Evrope zaradi pomena, ki ga ima proizvodna industrija za raziskave, razvoj in inovacije ter tudi za prihodnjo konkurenčno prednost EU; meni, da je treba zadostno pozornost nameniti tudi netehnološkim, organizacijskim, sistemskim inovacijam in inovacijam javnega sektorja, skupaj z rešitvami, ki temeljijo na tehnologiji;

26.    poudarja, da morajo evropska podjetja komercializirati in ovrednotiti rezultate raziskav in razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo stabilen regulativni okvir in ustrezne finančne sheme, da bi omogočile gospodarske pobude in podjetništvo ter da bi omejile čas, potreben za uvedbo novih proizvodov, storitev in poslovnih praks na trg, predvsem v zelenem gospodarstvu;

27.    poudarja potencial nove evropske vesoljske infrastrukture za inovacije in zeleno rast; poziva Komisijo, naj spodbuja MSP, da uporabljajo podatke iz teh infrastruktur v podjetniških inkubatorjih; poziva Komisijo, naj za MSP uvede režim, ki v fazi raziskav, razvoja in trženja zagotavlja takojšen dostop do podatkov iz te infrastrukture;

28.    ugotavlja, da je glede na Innobarometer iz maja 2014 le 9 % vseh podjetij navedlo, da so od januarja 2011 koristila javno finančno podporo za svoje dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij; poudarja, da je treba razviti uporabniku prijazne postopke za različne oblike podpore;

29.    je seznanjen z ugodnostmi, ki jih evropski patent z enotnim učinkom zagotavlja MSP, zlasti na področju zelenih tehnologij; poziva države članice, naj se priključijo sistemu evropskega patenta z enotnim učinkom; poziva države članice, naj takoj ratificirajo sporazum o Enotnem sodišču za patente, ki je nujen za izvajanje evropskega patenta z enotnim učinkom; poziva Komisijo, naj predlaga poenostavljen postopek, ki bi ga uporabljale MSP pri vložitvi tožbe zaradi kršitve pri tem sodišču;

30.    poziva k izboljšanju političnega okvira za krožno gospodarstvo, vključno s sprejemanjem in izvajanjem pametnih predpisov, standardov in kodeksov ravnanja, ki so namenjeni internalizaciji zunanjih stroškov, obravnavi proizvodov, ki porabljajo veliko virov, ustvarjanju enakovrednih pogojev, nagrajevanju najuspešnejših ter spodbujanju hitrejšega prehoda na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo;

31.    poziva Komisijo, naj kot del svežnja o krožnem gospodarstvu vključi razširitev instrumenta okoljsko primerne zasnove, da bi vključila razsežnost učinkovite rabe virov; meni, da bi okoljsko primerna zasnova morala obravnavati trajnost proizvodov, njihovo popravljivost in možnost recikliranja, vključno s standardi za zajamčeno minimalno življenjsko dobo in razstavljanje;

32.    spodbuja k razširitvi inovativnih podpornih shem, na primer bonov za zelene inovacije, s katerimi se lahko spodbuja uvedba trajnostnih tehnologij in okolju prijaznih rešitev, ki bodo odporne na podnebne spremembe; v zvezi z vlogami za podporna sredstva meni, da je treba oblikovati enostavna in jasna pravila, ki ne smejo predstavljati upravnega bremena; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo inovativne rešitve za financiranje MSP ter zagotovijo v celoti dostopne instrumente financiranja; opozarja, da so zmogljivosti za trajnostno rast in inovacije, ki jih imajo evropska MSP, ena od glavnih konkurenčnih prednosti EU na globaliziranih trgih;

(De)regulacija kot gonilo za rast

33.    poziva države članice, naj se izogibajo ustvarjanju ovir na notranjem trgu s čezmernim prenašanjem zakonodaje, pregledajo veljavne ureditvene režime, odpravijo vse odvečne in neučinkovite predpise, ki predstavljajo tržne ovire, in naj zagotovijo usklajen prenos v nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo, naj zagotovijo, da se bo test MSP v celoti izvajal v vseh ocenah učinka; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja pri obravnavi čezmernega prenašanja zakonodaje v posameznih državah članicah; poudarja, da morajo nacionalni regulatorji jasno in enotno interpretirati pravila EU o odprtih javnih naročilih po vsej EU, vključno z zelenimi javnimi naročili in e-javnimi naročili, ki trenutno predstavljajo znatno oviro za MSP, ki želijo delovati na mednarodni ravni, hkrati pa je to velika priložnost za države članice, da postanejo zgodnji prirejevalci, vključno s proizvodi in rešitvami, ki učinkovito rabijo vire in energijo;

34.    pozdravlja odločitev Komisije, da bo umaknila zastarele in preveč obremenjujoče zakonodajne predloge; pričakuje, da bo Komisija pripravila bolj ambiciozen zakonodajni predlog o odpadkih, kot je na plenarnem zasedanju Parlamenta decembra 2014 napovedal podpredsednik Timmermans; poziva Komisijo, naj ne pripravlja zakonodajnih predlogov, ki bi povzročili nepotrebno upravno breme za podjetja in MSP, ter naj veljavno zakonodajo redno pregleduje, da bi zmanjšali sedanje upravno breme, izboljšali kakovost in učinkovitost zakonodaje ter jo prilagodili novim poslovnim modelom; vendar poudarja potrebo po ambicioznih ukrepih, primernem in pravočasnem izvajanju veljavne zakonodaje in vključitev deležnikov iz pomembnih sektorjev in MSP v začetnih fazah, vključno z oceno učinka, da bi dosegli okoljske cilje EU;

35.    opozarja na pomen tehnološko nevtralne in inovacijam prijazne zakonodaje, ki omogoča, da trg preskusi in oceni različne nove tehnologije; pozdravlja razvoj sheme preverjanja okoljskih tehnologij (ETV) kot novega orodja, da bodo inovativne okoljske tehnologije lahko pridejo na trg; poziva države članice, naj v svojih shemah javne podpore primerno uporabijo tržne instrumente in naj ne uporabljajo subvencij, ki škodujejo okolju in izkrivljajo trg; spominja, da bi morali javno intervencijo uporabiti za obravnavo pomanjkljivosti trga, kot je neoblikovanje cen za zunanje dejavnike; poziva Komisijo, naj pripravi skupne smernice za nacionalne sheme javne podpore za zelene naložbene projekte, da bi ustvarila bolj enoten niz ukrepov;

36.    ugotavlja, da moteče industrije in tehnologije pogosto kažejo na pomanjkljivosti v veljavni zakonodaji; poudarja potrebo po nenehnem spremljanju in posodabljanju veljavne zakonodaje in njenega izvajanja, da ne bo ovir za trajnostne in ekološko inovativne tehnologije in nove tehnološke dosežke;

Različni podporni ukrepi

37.    poudarja, da je treba razvoj podjetniških veščin in programov, ki učijo, kako delujejo in součinkujejo trg, gospodarstvo in finančni sistem, skupaj z okoljskim osveščanjem, ter kako lahko nove tehnologije spodbudijo učinkovite, inovativne in zelene priložnosti, vključiti v osnovne in višje izobraževalne sisteme, ter jih tudi spodbujati z izven šolskimi dejavnostmi in vseživljenjskim učenjem; meni, da je dobro pripravljen poslovni načrt prvi korak k boljšemu dostopu do finančnih sredstev in uspešnosti; poziva Komisijo in države članice, naj podjetništvo, finančno, ekonomsko in okoljsko izobraževanje nemudoma vključijo v izobraževalne programe; v zvezi s tem podpira program „Erasmus za mlade podjetnike“, ki spodbuja kulturo podjetništva ter razvoj enotnega trga in konkurenčnosti;

38.    poudarja, da imajo tudi mikro in zagonska podjetja pravico do pomoči in svetovanja pri preusmeritvi na trajnostno zeleno rast; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta podjetja primerno krita z novimi pobudami, ki so osredotočene na priložnosti za MSP na področju zelene rasti;

39.    ugotavlja, da program Erasmus+ omogoča študentom in mladim, da razvijejo podjetniške veščine z, med drugim, financiranjem pripravništev, in meni, da mora ostati prva prednostna naloga programa v naslednjih letih podpora za spodbujanje mladih in ambicioznih podjetnikov; podpira program „Erasmus za mlade podjetnike“, ki spodbuja kulturo podjetništva ter razvoj enotnega trga in konkurenčnosti;

40.    se zaveda, da je treba obravnavati nevzdržne vzorce porabe in spodbujati spremembe v vedenju potrošnikov; poudarja potrebo po ustreznem izobraževanju potrošnikov in po spodbujanju spodbud za bolj trajnostno porabo; poziva Komisijo in države članice, naj okrepi ukrepe na strani povpraševanja, kot je uporaba javnih naročil za okrepitev koriščenja proizvodov in rešitev, ki so bolj gospodarni z viri in energijo; poudarja, da bi bilo dobro za povečanje vpliva potrošnikov k informacijam o proizvodih in znaku za okolje dodati informacije o porabi virov;

41.    poudarja pomen omogočanja zagonskih in odcepljenih podjetij prek sodelovanja z raziskovalnimi in tehnološkimi inštituti, univerzami in ustanovami za poklicno usposabljanje;

42.    poudarja pomen izvoza za ustvarjanje delovnih mest in rasti v Evropi; poziva Komisijo, naj spodbudi sklenitev odprtih trgovinskih sporazumov z našimi partnerji, da bi omogočila evropskim MSP dostop do novih trgov;

43.    meni, da so podjetnice dragocenost, ki se je ne vrednoti dovolj v smislu rasti in konkurenčnosti EU, in da bi jih bilo treba spodbujati in krepiti, ter da je treba odpraviti vse ovire, zlasti diskriminacijo pri plačah, s katerimi se soočajo ženske, tudi v zelenem gospodarstvu, da bodo ženske in moški imeli enake ugodnosti; meni, da bi redno zbiranje usklajenih statističnih podatkov, tudi o učinku zakonodaje z vidika spola in podatkov o delu, razčlenjenih po spolu, omogočilo več političnega odločanja in spremljanja na podlagi dokazov ter bi nadoknadilo manjkajoče znanje v ekoloških razpravah;

44.    poziva Komisijo, naj preuči in opredeli sektorje v evropski industriji in na geografskih območjih, kjer je mogoče ustvariti nove grozde in središča in podpreti njihov razvoj;

45.    poziva Komisijo in države članice, naj bodo še posebej pozorne in se odzivajo na priložnosti in izzive na podeželskih območjih, kar zadeva MSP, zeleno rast in okoljske inovacije;

46.    poziva države članice, naj (na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblikovalcev politike in upravljalnih organov) v okviru strategij za pametno specializacijo nenehno spodbujajo trajnostno rast z dejavno udeležbo glavnih deležnikov, ki spodbuja povezovanje v grozde, sinergije in mreže na področju dejavnosti zelenega gospodarstva; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju strategij za pametno specializacijo na nacionalni in/ali regionalni ravni, kot je ustrezno, zlasti o različnih vzorcih nadaljnjih ukrepov, ki se uporabljajo na ravni EU in ravni držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj posredujejo informacije o sprejetih praktičnih ukrepih, s katerimi naj bi okoljsko inovativnim MSP pomagali razvijati znanja s povezovanjem med regionalnimi inovacijskimi centri in osrednjimi podpornimi mrežami;

47.    poziva Komisijo, naj pod okriljem regionalne politike oblikuje posebne programe, ki vključujejo vse ustrezne elemente zelene rasti za ta podjetja; poudarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial mladih podjetnikov v okviru zelene rasti MSP; poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe, s katerimi bi izobraževalne ustanove povezala z evropskimi programi in ukrepi v podporo zelenemu gospodarstvu; poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da bi zaposlenim v MSP priskrbele svetovanje in povečale njihovo ozaveščenost z namenom izboljšati njihovo znanje in spretnosti; poziva, naj bo podpora za usposabljanje usmerjena v mlade in v najbolj prikrajšane skupine;

48.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0069.

(4)

http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_381_en.pdf


OBRAZLOŽITEV

Sektorji zelene rasti ponujajo odlične gospodarske in ekološke koristi za MSP v EU, v naslednjih letih pa naj bi se še razširili. Izhodišče je to, da ta gospodarska rast lahko spremlja okoljsko trajnost. Mala in srednja podjetja so glavni steber evropskega gospodarstva in pomembna gonilna sila gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Pomembno je, da ustvarjalci politik v celoti razumejo potencial zelenega gospodarstva, obenem pa se zavedajo težav, s katerimi se ta podjetja trenutno srečujejo, predvsem v zvezi z okolju prijaznejšimi proizvodi, proizvodnimi procesi, poslovnimi praksami in storitvami. Zeleni akcijski načrt za MSP, ki ga je pripravila Komisija, je dobrodošla pobuda za dodatno spodbujanje teh podjetij, da razvijejo koristi zelene rasti.

Med posvetovanji z deležniki, ki so potekala v času priprave tega poročila, je bilo izpostavljenih veliko vprašanj. Na eni strani obstaja širok soglasje, da zelena rast prinaša številne koristi. Hkrati pa je veliko podjetnikov, MSP in industrijskih združenj poudarilo številne pomembne probleme, s katerimi se soočajo. Te težave je v grobem mogoče razdeliti na: financiranje, raziskave in razvoj ter inovacije, pridobivanje ustreznega znanja in sedanji zakonodajni okvir.

Številni deležniki so izpostavili tudi splošen strah evropskih državljanov pred tveganjem. Že v času zgodnjega izobraževanja bi morali mlade seznaniti s podjetništvom in z njim povezanimi vprašanji, na primer o različnih načinih financiranja. Pogosto je na poti do uspeha potreben neuspeh in obstaja soglasje, da je stečajna zakonodaja pogosto prestroga in ne omogoča enostavnega ponovnega začetka po propadu podjetja.

Glede financiranja MSP je večina problemov dobro znanih in opredeljenih. Ena največjih težav pri pogajanjih o kreditni pogodbi je informacijska vrzel med malimi in srednjimi podjetji ter upniki. Obe strani se strinjata, da bi z boljšo komunikacijo morali izboljšati razumevanje upnikov za potrebo malega ali srednjega podjetja po kreditu in razumevanje podjetij o različnih kreditnih možnostih. Kot alternativo običajnemu bančnemu posojilu je treba bolj izrecno izpostaviti financiranje v obliki tveganega kapitala, prek poslovnih angelov in skupinskega financiranja. Komisija bi morala pri oblikovanju programov, instrumentov in pobud upoštevati zelo raznolike finančne potrebe glede na proizvod, velikost podjetja, tehnologijo, inovacije itd. Zlasti za zeleno gospodarstvo, kjer še vedno ni gotovosti glede donosnosti naložb zaradi novih tehnologij in poslovnih modelov, so nujni številni instrumenti.

Drugo pomembno vprašanje pri razvoju priložnosti za zeleno rast je potreba po izmenjavi in širjenju znanja. V nasprotju z večnacionalnimi podjetji mala in srednja podjetja nimajo enakega dostopa do mrež znanja, da bi bila seznanjena z novimi tehnologijami ali da bi svoje sporočilo prenesla do potencialni strank ali vlagateljev. Zaradi vsega tega je v poročilu ločeno poglavje za vprašanje, kako lahko MSP bolje koristijo znanje, ki obstaja. Najpomembnejše teme pri tem so medsektorsko sodelovanje, vzpostavitev neformalnih omrežij in neprecenljiva vloga, ki bi jo lahko in morale imeti sektorske federacije. Sektorske federacije in neformalna omrežja so namreč glavni vir informacij o tehnologiji, dobaviteljih, državnih shemah podpore itd., kar je bilo izpostavljeno na posvetovanjih z deležniki. V sektorjih, kjer takšnih platform primanjkuje, bi morale Komisija in države članice posredovati in zagotavljati podobne storitve.

Velik potencial zelenega gospodarstva je mogoče v celoti izkoristiti le, če bo na voljo ustrezen okvir za raziskave, razvoj in inovacije. Čeprav različne javne podporne sheme lahko spodbudijo razvoj, raziskave in inovacije do določene mere, je najbolj pomembno gonilo odprt, stabilen in inovacijam prijaznem regulativni in naložbeni okvir. To pomeni, da mora biti čas za uvedbo na trg kratek, da zmagovalec ni izbran vnaprej, ampak tržne sile odigrajo svojo nalogo, potencialne inovativne tehnologije ali proizvodi pa niso že od začetka izključeni.

To se tudi vidi v poglavju poročila o regulaciji, ki je še ena velika ovira za rast na splošno in posebej za zeleno rast. Poudarjena so številna vprašanja, tako med posvetovanji z deležniki kot med predstavitvijo v odboru ITRE Parlamenta o podpori za inovativna zagonska podjetja in MSP, saj je prevečkrat preveliko strogih pravil, obvez za poročanje ali postopkov za vloge. Natančneje, čezmerno prenašanje zakonodaje in različne interpretacije med različnimi regulatorji povečujejo breme in predstavljajo oviro za delovanje notranjega trga. Odločitev Komisije, da umakne dele zakonodaje, ki veljajo za preveč obremenjujoče, lahko pozdravimo. Poudarjena je ideja, da morajo Komisija in države članice pri oblikovanju nove zakonodaje najprej razmisliti o problemu ali neuspehu trga, ki ga želijo rešiti.

Glede podpornih shem se Komisijo poziva k razvoju smernic za poenostavitev različnih nacionalnih sistemov, da bi dobili bolj enoten sklop ukrepov. Za ustvarjanje okolju še prijaznejšega gospodarstva brez obremenjevanja proračuna bi se morale vlade osredotočiti na iskanje stroškovno učinkovitih dovršenih tehnologij. Izogniti bi se morale obsežni uvedbi dragih novih inovacij. V tem primeru lahko vlade izberejo podporno vlogo in podprejo manjši demonstracijski projekt, ki pomaga pri nadaljnjem razvoju tehnologij.

Osnutek poročila se zaključi s poudarjanjem več drugih pomembnih izzivov, kot je potencial podjetnic, ozaveščanje potrošnikov in ukrepi za podporo podjetništva na splošno.

Jasno je, da ima zelena rast velik potencial, ki ga ni mogoče v celoti izkoristiti, če niso izpolnjeni osnovni pogoji, kot na primer razvoj podjetniške miselnosti, oblikovanje odprtih in inovacijam prijaznih pravil, zagotovitev bolj raznolikega dostopa do bolj raznolikih virov financiranja ali zagotovitev številnejših priložnosti za izmenjavo znanja.


MNENJE Odbora za proračun (1.4.2015)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o priložnostih za zeleno rast MSP

(2014/2209(INI))

Pripravljavka mnenja: Liadh Ní Riada

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker je bistveno, da prenova evropske industrije temelji na energetski učinkovitosti in učinkoviti rabi virov, če naj bi evropska industrija v prihodnje ohranila svojo pametno, trajnostno, vključujočo in konkurenčno rast;

B.     ker bodo MSP, ki izpolnjujejo okoljske standarde, povečala svoje poslovne priložnosti in se bolje upirala stroškovnim pritiskom zaradi višjih stroškov virov;

C.     ker so MSP gospodarsko ogrodje Evrope in pomembno prispevajo h gospodarski in socialni koheziji v državah članicah, saj predstavljajo okrog 99 % vseh evropskih podjetij in zagotavljajo okrog 75 milijonov delovnih mest;

D.     ker dostop do financiranja ostaja eden največjih izzivov pri ustanovitvi, preživetju in rasti MSP, mikropodjetij, socialnih podjetij in zadrug; ker je olajševanje dostopa MSP do financiranja ključnega pomena za prehod na bolj zeleno tehnologijo in naložbe v trajnostne poslovne prakse; ker ima zasebni sektor pomembno vlogo pri razvoju alternativnih načinov financiranja;

E.     ker je treba upoštevati potencial proračuna EU, ki temelji na naložbah, za pomoč pri dostopu evropskih MSP do financiranja z zmanjšanjem birokracije in s pomočjo namenskih finančnih orodij in povečanjem stopnje financiranja programov, kot sta LEADER in LEO (lokalne pisarne za podjetja); ker je treba okrepiti razvoj uporabniku prijaznih postopkov za različne oblike podpore;

F.     ker bi lahko bil novi Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) pomemben vir financiranja malih in srednjih podjetij in bi izkoristil priložnosti, ki jih že zagotavlja proračun EU;

1.      poudarja dodano vrednost proračuna EU, ki pomaga MSP, mikropodjetjem, socialnim podjetjem in zadrugam dostopati do financiranja in mednarodnih trgov, še posebno v okviru programov COSME in Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI); poudarja, da morajo nacionalni regulatorji zagotoviti jasno in enotno interpretacijo pravil EU o odprtih javnih naročilih po vsej EU;

2.      ugotavlja, da programi EU ne prispevajo dovolj k ekološkim inovacijam in krožnemu gospodarstvu in da se mora Komisija zato bolj osredotočiti na financiranje iz programov COSME in Obzorje 2020 za razvoj ekološko inovativnih rešitev v MSP in za njih ter podpreti financiranje za izboljševanje zasnove izdelkov in proizvodne učinkovitosti, in sicer na podlagi pozitivnih izkušenj v zadnjem večletnem finančnem okviru; ocenjuje zlasti, da je treba v celoti izvajati instrument za MSP v okviru programa Obzorje 2020;

3.      ugotavlja, da se Komisija močno osredotoča na tvegani kapital, da bi izboljšala dostop do financiranja za MSP; to je gotovo potrebno, vendar bo koristilo le majhnemu številu MSP;

4.      poziva države članice in EU, naj zagotovijo večjo podporo MSP na ravni lokalnih skupnosti in socialnim podjetjem in zlasti tistim, ki prispevajo k izboljšanju svoje energetske učinkovitosti in k učinkoviti rabi virov in sistemov obnovljive energije;

5.      poudarja, da je treba s političnimi okviri na ravni držav članic in EU spodbuditi raziskave in naložbe v novo in napredno tehnologijo, ki omogoča razvoj v smeri trajnostne rasti in ustvarjanja zelenih delovnih mest; poudarja, da je treba izboljšati skladnost zakonodaje EU, da bi okrepili sinergije in povečali pravno varnost;

6.      izpostavlja potrebo po zagotavljanju usklajevanja in povezovanja med finančnimi instrumenti proračuna EU, zlasti v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in programa LIFE;

7.      spodbuja države članice, naj zagotovijo podporo zelenim MSP, mikropodjetjem, socialnim podjetjem in zadrugam, kar bi ustvarilo trajnostna delovna mesta, tudi za mlade, zlasti z boljšo zakonodajo, odpravo čezmernih upravnih obremenitev, uvedbo davčnih olajšav in posebnih ukrepov za socialno pomoč samostojnim podjetnikom, da bi jim olajšali dostop do financiranja v okviru programov EU;

8.      je seznanjen z novim Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI); poudarja, da bi morala biti mala in srednja podjetja ter mikropodjetja, tudi zelena in inovativna, pomembni upravičenci tega sklada, saj lahko učinkovita raba virov šteje za tvegano naložbo in bančna posojila še vedno predstavljajo glavni vir financiranja malih in srednjih podjetij; poudarja potencial, ki ga ima učinkovita raba virov za gospodarsko rast, in dejstvo, da nudi številne poslovne priložnosti za MSP.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

1.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Carlos Iturgaiz, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Clare Moody, Siegfried Mureșan, Victor Negrescu, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Paul Tang, Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Marco Valli, Daniele Viotti, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michał Marusik, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (30.3.2015)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o priložnostih za zeleno rast MSP

(2014/2209(INI))

Pripravljavec mnenja: Dan Nica

PREDLOGI

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      poudarja, da so tako evropski strukturni in investicijski skladi kot Evropski sklad za strateške naložbe pomembni za krepitev konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, za podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo in za spodbujanje učinkovite rabe virov; meni, da bodo ti skladi pripomogli k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter njenih vodilnih pobud; poudarja pomen tematske osredotočenosti, da bi zagotovili, da so možnosti financiranja usmerjene v zeleno rast;

2.      poziva Komisijo, naj še naprej išče, kje so glavne ovire, ki preprečujejo izrabo razpoložljivih sredstev v celoti, in obenem zagotavlja kar najmanjše upravno breme, naj razvije jasne in izvedljive politike ter jih poveže z obstoječimi strategijami in možnostmi podpore, da bi oblikovala podlago za konkretna priporočila za ukrepanje, ter naj zagotovi smernice za prehod na nizkoogljično gospodarstvo in ga spodbuja; meni, da bi s temi politikami dodatno spodbudili mala in srednja podjetja k naložbam v procese za učinkovitejšo rabo virov in energije kot tudi v okoljske inovacije, tako da bi na ta način spodbujali nove zaposlitvene priložnosti v EU, krepitev trajnostne rasti ter zaščito okolja in podnebja;

3.      poziva lokalne in regionalne organe, naj malim in srednjim podjetjem zagotovijo ustrezne informacije in analize o proizvodnih sektorjih in produktivnih strukturah, v katerih lahko ta podjetja napredujejo pri zeleni rasti, ter naj jih podpirajo na tej poti;

4.      poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj odpravijo ovire ter malim in srednjim podjetjem olajšajo dostop do posojil, tudi s finančnimi spodbudami, ter naj pritegnejo zasebni kapital, ne da bi izkrivljali pravila o konkurenci in ne bi na ta način povzročili nalaganje dodatnih upravnih bremen in nepotrebno zakonsko urejanje, zunaj dosega malih in srednjih podjetij; meni, da je za zagotovitev dopolnjevanja med finančnimi shemami za mala in srednja podjetja bistveno usklajevati ukrepe v okviru kohezijske politike in drugih programov, kot je program Obzorje 2020, tako na nacionalni kot na regionalni ravni; poudarja, kako pomembno je zakonodajo oblikovati na tak način, da bo malim in srednjim podjetjem omogočala, da ohranijo svojo konkurenčnost;

5.      poziva Komisijo in države članice, naj hitro poiščejo dolgoročno rešitev za ogromne zaostanke pri plačilih na področju regionalne politike in pri upravljanju podpornih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za pretekla obdobja financiranja, da mala in srednja podjetja kot projektni partnerji zaradi zamud pri izplačilu podpornih sredstev ne bi izgubila volje za sodelovanje v teh programih podpore in pri projektih;

6.      poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo jasna in objektivna izbirna merila za projekte, ki jih financira EU, da bi povečale privlačnost projektov, ki bi spodbudili trajnostno rast in bi lahko okoljske izzive pretvorili v priložnosti za rast; meni, da je treba pri ustanavljanju odborov za spremljanje in ocenjevanje zagotoviti uravnoteženo zastopanost vseh zadevnih deležnikov, vključno s socialnimi partnerji, združenji malih in srednjih podjetij ter lokalnimi in regionalnimi organi; meni, da bi morali sistemi za spremljanje in poročanje temeljiti na kazalnikih glede prispevka malih in srednjih podjetij k zeleni rasti ter učinka financiranja malih in srednjih podjetij na zelena delovna mesta in ogljični odtis;

7.      spodbuja vse države članice, naj ob upoštevanju lastnih nacionalnih in regionalnih potreb v svoje operativne programe vključijo zelena javna naročila ter svoje nacionalne, regionalne in lokalne javne organe spodbudijo k povečanju deleža zelenih javnih naročil, da bi tako zagotovile spodbude za promocijo novih priložnosti za zaposlovanje in zeleno rast malih in srednjih podjetij (kot so recikliranje, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, energijska učinkovitost in sheme za varčevanje z energijo); poziva Komisijo, naj obvesti Parlament o odstotnem deležu oziroma številu malih in srednjih podjetij v vsaki državi članici, ki vlagajo v zeleno rast in okoljske inovacije ter se financirajo iz operativnih programov, o doseženih rezultatih in številu ustvarjenih/ohranjenih delovnih mest; priporoča nadaljnja prizadevanja za doseganje sinergij s celostno uporabo razpoložljivih sredstev;

8.      spodbuja k razširitvi inovativnih podpornih shem, na primer bonov za zelene inovacije, s katerimi se lahko spodbuja uvajanje trajnostnih tehnologij in okolju prijaznih rešitev, ki bodo odporne na podnebne spremembe; v zvezi s potegovanjem za podporna sredstva meni, da je treba oblikovati enostavna in jasna pravila, ki ne smejo predstavljati upravnega bremena; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo inovativne rešitve za financiranje malih in srednjih podjetij ter zagotovijo v celoti dostopne instrumente financiranja; opozarja, da so zmogljivosti za trajnostno rast in inovacije, ki jih imajo evropska mala in srednja podjetja, ena od glavnih konkurenčnih prednosti EU na globaliziranih trgih;

9.      poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo in spodbujajo ustanavljanje tematskih in geografskih oziroma regionalnih platform, grozdov ter regionalnih in lokalnih združenj malih in srednjih podjetij, prek katerih bi tako projekti, ki zagotavljajo postopen napredek, kot prebojni okoljsko inovativni projekti pritegnili zasebne in javne naložbe, ter naj spodbujajo sodelovanje deležnikov, da bi obogatili evropsko vrednostno verigo; pozdravlja nedavne okoljske pobude, ki jih je predlagala Komisija, ter poziva države članice skupaj s poslovno skupnostjo in civilno družbo, naj oblikujejo partnerstva za inovacije na področju trajnostnega razvoja;

10.    poziva Komisijo in države članice, naj bodo še posebej pozorne in se odzivajo na priložnosti in izzive na podeželskih območjih, kar zadeva mala in srednja podjetja, zeleno rast in okoljske inovacije;

11.    poziva države članice, naj (na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblikovalcev politike in upravljalnih organov) v okviru strategij za pametno specializacijo nenehno spodbujajo trajnostno rast z dejavno udeležbo glavnih deležnikov, ki spodbuja povezovanje v grozde, sinergije in mreže na področju dejavnosti zelenega gospodarstva; poziva Komisijo, naj mu poroča o izvajanju strategij za pametno specializacijo na nacionalni in/ali regionalni ravni, kot je ustrezno, zlasti o različnih vzorcih nadaljnjih ukrepov, ki se uporabljajo na ravni EU in ravni držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj posredujejo informacije o sprejetih praktičnih ukrepih, s katerimi naj bi okoljsko inovativnim malim in srednjim podjetjem pomagali razvijati znanja s povezovanjem med regionalnimi inovacijskimi centri in osrednjimi podpornimi mrežami;

12.    poudarja, da je treba mala in srednja podjetja seznanjati s priložnostmi za konkurenčnost/rast, zaposlovanje in varstvo okolja, ki jo lahko prinesejo ti novi poslovni modeli in prakse; poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj bolje obveščajo mala in srednja podjetja o priložnostih za zeleno rast (kot sta učinkovita raba energije in materialov) ter o razsežnostih in posledicah prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, in sicer z ozaveščanjem malih in srednjih podjetij in podjetnikov; poziva javne organe, naj obravnavajo pomanjkanje znanja, virov in spretnosti s proaktivnim zagotavljanjem svetovanja in tehnične pomoči ter s podpiranjem izmenjave najboljših praks;

13.    poziva Komisijo, naj pod okriljem regionalne politike oblikuje posebne programe, ki vključujejo vse ustrezne elemente zelene rasti za mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial mladih podjetnikov v okviru zelene rasti malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe, s katerimi bi izobraževalne ustanove povezala z evropskimi programi in ukrepi v podporo zelenemu gospodarstvu; poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da bi zaposlenim v malih in srednjih podjetjih priskrbele svetovanje in povečale njihovo ozaveščenost z namenom izboljšati njihovo znanje in spretnosti; poziva, naj bo podpora za usposabljanje usmerjena v mlade in v najbolj prikrajšane skupine.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Franc Bogovič, Victor Boștinaru, Mercedes Bresso, Rosa D’Amato, Michela Giuffrida, Anna Hedh, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Martina Anderson, Daniel Buda, Enrique Calvet Chambon, Salvatore Cicu, Tunne Kelam, Ivana Maletić, Dan Nica, Jan Olbrycht, Bronis Ropė, Julie Ward, Milan Zver

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Maria Noichl


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

14.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Soledad Cabezón Ruiz, Philippe De Backer, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, András Gyürk, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Dawid Bohdan Jackiewicz, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Aldo Patriciello, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Miguel Urbán Crespo, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Simona Bonafè, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Cornelia Ernst, Eugen Freund, Werner Langen, Michèle Rivasi, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Marco Zullo

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Enrique Calvet Chambon, Stanisław Ożóg

Pravno obvestilo