Postopek : 2015/2044(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0143/2015

Predložena besedila :

A8-0143/2015

Razprave :

PV 18/05/2015 - 17
CRE 18/05/2015 - 17

Glasovanja :

PV 19/05/2015 - 5.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0196

POROČILO     
PDF 235kWORD 155k
27.4.2015
PE 549.307v03-00 A8-0143/2015

o financiranju za razvoj

(2015/2044(INI))

Odbor za razvoj

Poročevalec: Pedro Silva Pereira

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za proračun
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o financiranju za razvoj

(2015/2044(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju končnih dokumentov s prve in druge mednarodne konference o financiranju za razvoj, zlasti soglasja iz Monterreya iz leta 2002 in deklaracije iz Dohe iz leta 2008,

–       ob upoštevanju resolucij generalne skupščine OZN št. 68/204 in 68/279 o tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj, ki bo potekala v Adis Abebi (Etiopija) od 13. do 16. julija 2015,

–       ob upoštevanju dokumenta o indikativnih elementih, ki sta ga 21. januarja 2015 predstavila sopredsednika pripravljalnega postopka za tretjo mednarodno konferenco o financiranju za razvoj,

–       ob upoštevanju zbirnega poročila generalnega sekretarja OZN iz decembra 2014 o načrtu za obdobje po letu 2015 z naslovom Pot k dostojanstvu do leta 2030: odpraviti revščino, preoblikovati naša življenja in varovati planet,

–       ob upoštevanju poročila iz avgusta 2014, ki ga je sprejel medvladni odbor strokovnjakov za financiranje trajnostnega razvoja,

–       ob upoštevanju poročila iz julija 2014, ki ga je sprejela odprta delovna skupina OZN na temo ciljev trajnostnega razvoja,

–       ob upoštevanju dokumenta z naslovom Poročilo UNCTAD o naložbah po svetu za leto 2014 – naložbe v cilje trajnostnega razvoja: akcijski načrt(1),

–       ob upoštevanju končnega dokumenta konference OZN o trajnostnem razvoju (Rio+20) iz junija 2012 z naslovom Prihodnost, ki si jo želimo,

–       ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN iz septembra 2014 z naslovom Na poti k vzpostavitvi večstranskega pravnega okvira za prestrukturiranje državnega dolga,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2015 z naslovom Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015 (COM(2015)0044)(2),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 z naslovom Dostojno življenje za vse: od vizije do skupnega ukrepanja (COM(2014)0335)(3),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. julija 2013 z naslovom Razvojni program po letu 2015: celosten in integriran pristop k financiranju ukrepov za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj (COM(2013)0531)(4),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. februarja 2013 z naslovom Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta (COM(2013)0092)(5),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2013 o usklajenosti politik za razvoj,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 16. decembra 2014 o načrtu za obdobje po letu 2015, ki bo prinesel resnične spremembe(6),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2013 o financiranju izkoreninjanja revščine in trajnostnega razvoja po letu 2015(7),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2014 o krepitvi vloge zasebnega sektorja pri razvojnem sodelovanju,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 25. junija 2013 o splošni agendi za obdobje po letu 2015(8),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015(9),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 o ukrepih po konferenci iz Monterreya iz leta 2002 o financiranju razvoja(10),

–       ob upoštevanju svojih resolucij z dne 26. novembra 2014 o konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP 20) v Limi v Peruju (1.–12. decembra 2014)(11), z dne 26. februarja 2014 o spodbujanju razvoja z odgovornimi poslovnimi praksami, vključno z vlogo ekstraktivne industrije v državah v razvoju(12), z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah(13), z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam(14) in z dne 16. aprila 2013 o pospeševanju razvoja s trgovino(15),

–       ob upoštevanju Sklepa št. 472/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o Evropskem letu za razvoj (2015)(16),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020,

–       ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki izkoreninjenje revščine določa kot glavni cilj razvojne politike EU in opredeljuje načelo usklajenosti politik za razvoj,

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za proračun (A8-0143/2015),

A.     ker je leto 2015 ključno z vidika prizadevanj za svetovni razvoj zaradi sprejetja ciljev trajnostnega razvoja in sporazuma o globalnih podnebnih ukrepih, ki bi naj veljali do leta 2030;

B.     ker je treba na tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj, ki bo od 13. do 16. julija 2015 v Adis Abebi (Etiopija), vzpostaviti pogoje za financiranje in izvajanje načrta za obdobje po letu 2015 in ker bo raven ambicij, pokazanih na konferenci, določila uspeh tega načrta;

C.     ker 1,5 milijarde ljudi še vedno živi v revščini, kjer se spopadajo s pomanjkanjem zdravstvenih, izobraževalnih in življenjskih standardov, zlasti v državah, ki jih pretresajo konflikti, in v nestabilnih državah; ker je to nesprejemljivo, saj je na svetu dovolj sredstev, da to stanje postopoma odpravimo;

D.     ker je mogoče izkoreninjenje revščine in neenakosti doseči zgolj z uporabo zadostnih in ustreznih sredstev za vse in z večjo usmerjenostjo k marginaliziranim skupinam, kot so otroci, ženske, starejši ali invalidi; ker je bil kljub znatnemu zmanjšanju skrajne revščine napredek za otroke počasnejši, zaradi česar je potreba po vlaganju v otroke – tako prek domače uporabe sredstev kot prek mednarodnega javnega financiranja – ključen dejavnik;

E.     ker brez miru in varnosti ne more biti trajnostnega razvoja, kar je ugotovljeno tudi v Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2005;

F.     ker tri četrtine najrevnejših ljudi na svetu – po ocenah jih je 960 milijonov – trenutno živi v državah s srednjimi dohodki, zato nova razvojna paradigma zahteva programe, ki bodo usmerjeni tako k revnim ljudem kot k revnim državam;

G.     ker UNCTAD ocenjuje, da znašajo potrebe držav v razvoju po financiranju za cilje trajnostnega razvoja v pripravi okoli 3,9 bilijona USD na leto, trenutno pa jih manjka 2,5 bilijona USD na leto; ker bodo stroški neodločnega ukrepanja nazadnje precej večji od stroškov odločnega ukrepanja za trajnostni razvoj;

H.     ker obseg izziva financiranja ciljev trajnostnega razvoja zahteva močno in svetovno partnerstvo ter uporabo vseh oblik financiranja (domači, mednarodni, javni, zasebni in inovativni viri) in nefinančnih sredstev; ker lahko zasebno financiranje dopolni javno, ne more ga pa nadomestiti;

I.      ker sta mobilizacija domačih sredstev in uradna razvojna pomoč nenadomestljiva temelja razvojnega financiranja, ki ju je treba okrepiti;

J.      ker je potencial držav v razvoju za mobilizacijo domačih sredstev precejšen, vendar v sedanjih razmerah obstajajo omejitve, kaj lahko države dosežejo same; ker davčni viri kot delež BDP v večini držav v razvoju ostajajo na nizki ravni in je zato bistveno spodbujati uravnotežene, pravične in učinkovite davčne sisteme, ki temeljijo na zmožnosti plačila posameznih davkoplačevalcev in podjetij; ker je za uporabo domačih sredstev potrebna tudi pravična in pregledna porazdelitev koristi od naravnih virov;

K.     ker zelo malo razvitih držav izpolnjuje svojo zavezo, da bodo zagotavljale 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč, vključno z 0,15–0,20 % BND za najmanj razvite države; ker so se države članice, ki so se EU pridružile leta 2004 ali kasneje, zavezale, da si bodo prizadevale za cilj 0,33 % BND, vendar nobena od njih ni izpolnila tega cilja;

L.     ker so številne manj razvite države ranljive, ali so postale ranljive, zaradi zunanjih dogodkov, kot so oboroženi konflikti, epidemije, kot je ebola, in naravne nesreče, in ker potrebujejo večjo podporo;

M.    ker so zmanjševanje revščine, gospodarska rast in varnost v veliki meri odvisni od zmožnosti države, da opravlja svoje suverene funkcije za zagotavljanje pravne države in osnovnih javnih storitev, kot so dostop do izobraževanja in zdravstvene nege, ob spoštovanju načela odgovornosti; ker te države zlasti potrebujejo večjo podporo pri uvedbi odpornih zdravstvenih sistemov;

N.     ker postaja razvojna agenda vedno širša in je zato pomembno priznati in dodatno spodbuditi prizadevanja, ki presegajo uradno razvojno pomoč; ker so bile kljub težavnim fiskalnim okoliščinam v številnih državah OECD ohranjene visoke ravni uradne razvojne pomoči, ta pomoč pa je leta 2013 dosegla najvišjo raven v zgodovini, 134,8 milijarde USD; ker je lahko uradna razvojna pomoč pobudnik za pridobitev zasebnih naložb, v tem okviru pa bi bilo treba upoštevati pomen inovativnih finančnih instrumentov;

O.     ker imajo zasebni sektor in tuje neposredne naložbe pomemben potencial za prispevanje k izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja, kadar so ustrezno regulirane in povezane s konkretnimi izboljšavami v domačem gospodarstvu, kar se odraža tudi v predlogu UNCTAD za akcijski načrt za naložbe v cilje trajnostnega razvoja;

P.     ker tokovi zasebnega kapitala vplivajo na države v razvoju na več različnih načinov, ki so tako pozitivni kot negativni; ker so finančni tokovi v države v razvoju iz zasebnih virov pomembni, vendar večinoma nestalni, neenakomerno razporejeni, pogosto pa so tudi povezani z odlivi, kot je repatriacija dobička, ki od leta 2010 presegajo nov dotok tujih neposrednih naložb;

Q.     ker ima civilna družba ključno vlogo pri zagotavljanju univerzalnega in vključujočega procesa, tako na nacionalni kot na svetovni ravni, in prispeva k dobremu upravljanju in odgovornosti; ker se razvojna pomoč in korupcija medsebojno izključujeta;

R.     ker je pomembno spodbujati uporabo bančnih storitev v državah v razvoju;

S.     ker morajo EU in njene države članice kot največje donatorice razvojne pomoči voditi proces financiranja za razvoj in pomagati vzpostaviti verodostojen odziv na izzive razvojnega financiranja, s tem pa zagotoviti usklajenost politik za razvoj v načrtu za obdobje po letu 2015; ker bi morale druge razvite države in države v razvoju slediti zgledu EU;

Svetovno partnerstvo

1.      pozdravlja predhodni osnutek končnega dokumenta konference o financiranju za razvoj in poziva EU in njene države članice, naj ga podprejo;

2.      pozdravlja zbirno poročilo generalnega sekretarja OZN ter njegov transformacijski, univerzalen, holističen in celovit pristop k ambicioznemu svetovnemu partnerstvu za nove razvojne cilje in s tem povezan finančni okvir, osredotočen na izkoreninjenje revščine, splošnost človekovih pravic in enakost spolov; vztraja, da tako ambiciozno partnerstvo brez celovitih in precejšnjih sredstev za izvajanje ne bo uspešno;

3.      poziva EU, naj svoje politično vodenje potrjuje med vsem pripravljalnim postopkom za opredelitev okvira trajnostnega razvoja, obnovljenega sporazuma o financiranju za razvoj in drugih sredstev za izvajanje skupaj z zavezami in vrednotami, navedenimi v ustanovnih pogodbah; meni, da partnerski donatorji ne bi smeli postavljati pogojev v zvezi z zagotavljanjem razvojne pomoči EU;

4.      vztraja, da bi morale EU in njene države članice obdržati svoj položaj največjih donatoric razvojne pomoči, hkrati pa si prizadevati za skupno odgovornost; poziva države z visokim dohodkom, države z višjim srednjim dohodkom in gospodarstva v vzponu, naj prevzamejo pomembne obveznosti;

5.      pozdravlja nedavno sporočilo Komisije „Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015“, ker je celovito in osredotočeno na dosledno politiko ter potrjuje zavezanost EU, da bo v tem svetovnem partnerstvu v celoti odigrala svojo vlogo; vendar obžaluje nekoliko premajhno zavezanost glede časovnega načrta za prihodnje finančne cilje;

Mednarodno javno financiranje

6.      poudarja, da uradna razvojna pomoč ostaja ključen instrument za financiranje razvoja; poziva EU in njene države članice, naj se brez odlašanja ponovno zavežejo cilju 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč, pri čemer naj bo vsaj 50 % te pomoči in 0,2 % BND namenjenega najmanj razvitim državam, in naj ob upoštevanju proračunskih omejitev predložijo večletni proračunski časovni načrt za postopno povečanje na te stopnje do leta 2020; pozdravlja odločno stališče EU glede osredotočanja prizadevanj na količino in kakovost razvojne pomoči; poziva druge razvite partnerice in države v razvoju, naj okrepijo svojo razvojno pomoč, ter poziva Komisijo in države članice, naj javne in zasebne donatorje po svetu prepričajo, da bodo spoštovali svoje finančne obljube in sprejeli nove zaveze; poudarja, da bi morali vsi donatorji zagotoviti, da bo uradna razvojna pomoč pomenila resnična nakazila državam v razvoju;

7.      poudarja, da morajo EU in druge razvite države spoštovati svoje zaveze o zagotavljanju okrepljenega, novega in dodatnega podnebnega financiranja, da bi do leta 2020 izpolnili cilj skupne uporabe 100 milijard USD letno iz najrazličnejših virov, javnih in zasebnih, dvostranskih in večstranskih, tudi alternativnih virov; obžaluje pomanjkanje napredka pri dodatnosti podnebnega financiranja glede na uradno razvojno pomoč; poziva, naj v okviru sporazuma o globalnih podnebnih ukrepih, ki naj bi bil sklenjen na konferenci v Parizu, ki bo decembra 2015, razvite države in države v vzponu s skupnimi mednarodnimi prizadevanji poiščejo novo in dodatno podnebno financiranje za države v razvoju, vendar ne v škodo sredstev za razvoj; meni, da bi morala EU predlagati vmesne ukrepe na poti proti popolni dodatnosti; poziva države članice, naj prihodke, pridobljene na trgih ogljika, uporabijo za podnebne ukrepe v državah v razvoju; prav tako poziva gospodarstva v vzponu, naj uporabijo podnebno financiranje za države v razvoju;

8.      podpira inovativne vire dodatnega financiranja za razvoj in podnebnega financiranja, vključno z davkom na finančne transakcije, davkom na ogljikov dioksid za mednarodni letalski in pomorski promet ter samodejno dodelitvijo prihodkov na trgih ogljika; pozdravlja nadaljnja evropska in mednarodna prizadevanja pri iskanju nadaljnjih dodatnih virov;

9.      poudarja, da bi morala ostati uradna razvojna pomoč standardno merilo prizadevanj na področju financiranja; podpira uvedbo dodatnega kazalnika popolne uradne podpore za trajnostni razvoj, v kolikor bo popolnoma jasno, da to nikakor ne bo nadomestilo ali zmanjšalo pomena ukrepa uradne razvojne pomoči;

10.    ugotavlja, da se večina uradne razvojne pomoči zagotavlja v obliki nepovratnih sredstev, poleg tega pa so pomembna tudi ugodna posojila, ki pa povečujejo dolžniško obremenitev in pomenijo tveganje dolžniškega balona, zlasti v državah podsaharske Afrike in karibskih državah, ki imajo omejene prihodke za odplačevanje dolga; zato poziva donatorje, naj pomoč za najmanj razvite države namenijo v obliki nepovratnih sredstev; meni, da ugodna posojila morda niso primerna za naložbe v socialne sektorje, kjer cilj ni ustvarjanje dobička; pozdravlja dogovor odbora OECD za razvojno pomoč (OECD-DAC) glede posodobitve sporočanja ugodnih posojil z uvedbo sistema ustreznika nepovratnih sredstev, ki se bo uporabljal za izračun zneskov uradne razvojne pomoči;

11.    poudarja, da je EU največja donatorica razvojne pomoči na svetu, saj njen delež predstavlja skoraj 60 % svetovne uradne razvojne pomoči; kljub temu poziva Komisijo, naj zagotovi jasne in pregledne podatke o deležu skupnega proračuna, namenjenega za razvojno pomoč EU, da bi lahko ocenili nadaljnje ukrepe vseh evropskih donatorjev v zvezi s soglasjem iz Monterreya; prav tako izraža obžalovanje, da je raven finančnih prispevkov EU za države v razvoju premalo vidna, ter poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezna in ciljno usmerjena orodja za komunikacijo in izmenjavo informacij za večjo prepoznavnost razvojne pomoči EU;

12.    poziva EU, naj upošteva dolgoročne finančne zahteve, tako da namenja prednost in vodi bolj strateški, ambiciozen in univerzalen pristop v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

13.    opozarja, da prispevek za financiranje za razvoj iz proračuna EU – poleg 2,2 milijarde EUR rezerve za nujno pomoč – znaša 19,7 milijarde EUR za razvojno sodelovanje in 6,8 milijarde EUR za humanitarno pomoč v obdobju od 2014 do 2020; opozarja tudi na Evropski razvojni sklad (ERS) v višini 30,5 milijarde EUR; zagovarja vključitev ERS v proračun, kar bi prineslo prednosti, kot so večja preglednost, prepoznavnost, učinkovitost in uspešnost; pozdravlja priložnost, ki jo ponujata povolilni vmesni pregled in revizija večletnega finančnega okvira, da se upoštevajo rastoče strukturne potrebe humanitarne pomoči, pa tudi razvojne potrebe najrevnejših in najbolj nestabilnih držav;

14.    ugotavlja, da je v proračunu za leto 2015 namenjenih 2,4 milijarde EUR obveznosti (2,1 milijarde EUR plačil) za razvojno sodelovanje in 928,8 milijona EUR obveznosti (918,8 milijona EUR plačil) za humanitarno pomoč; podpira sprejete ukrepe za zmanjšanje zaostanka neplačanih računov, zlasti z namenom ohranitve finančne vzdržnosti najranljivejših partnerjev, ter poudarja pomen načela enakovrednosti med obveznostmi in plačili kar zadeva humanitarno pomoč, saj do kriz prihaja pogosteje in je treba sredstva izplačati hitro;

15.    opominja, da je razvojno sodelovanje skupna odgovornost EU in držav članic ter da mora upoštevati koncepta dopolnjevanja in usklajevanja; poudarja, da je treba v proces usklajevanja vključiti civilno družbo in lokalne oblasti;

16.    poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo agendo za učinkovitost pomoči, ki bo nadgradila zaveze iz partnerstva iz Busana za učinkovito razvojno sodelovanje, zmanjšanje razdrobljenosti pomoči prek mehanizma skupnega financiranja in večje usklajevanje med različnimi mehanizmi za zagotavljanje pomoči in deležniki; poudarja, da bi moralo vsako razvojno financiranje koristiti revnim, upoštevati spol, biti okolju prijazno in upoštevati podnebne vidike;

17.    opominja, da iz PDEU izhaja, da je zmanjšanje in sčasoma izkoreninjenje revščine glavni cilj EU na področju razvoja, pri čemer bi morali v osrčju razvojnih dejavnosti ostati zagovarjanje človekovih pravic, enakost spolov, družbena kohezija in boj proti neenakostim;

18.    poudarja pomen določanja jasnih prednostnih nalog pri odhodkih, pri čemer se posebna pozornost nameni ukrepom na področjih zdravja, izobraževanja, energije, oskrbe z vodo in infrastrukture; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja in izboljšave z vidika učinkovitosti pomoči, in sicer z višjo ravnjo usklajevanja med različnimi mehanizmi pomoči in donatorji;

19.    poudarja, da bi morala uradna razvojna pomoč prednost nameniti osnovnim socialnim storitvam za vse in „javnim dobrinam“, ki jih zasebni sektor zagotavlja manj učinkovito, kot so osnovnošolsko izobraževanje, mreže socialne varnosti, zdravstvena nega in sanitarna infrastruktura, oskrba z vodo in energija, da bodo lahko države v razvoju dosegle svoj poln potencial; poudarja, da bi morala biti dostopnost eno ključnih meril v mednarodnem javnem financiranju za spodbujanje univerzalnih in vključujočih storitev in infrastrukture;

20.    poudarja, da je treba zagotoviti, da ima najbolj ranljivo prebivalstvo dostop do razvojnih priložnosti; v zvezi s tem opominja, na tveganje, da utegnejo skupnosti, ki so potisnjene na obrobje, ali ranljive skupnosti prejeti premalo sredstev, če se bodo ta namenjala zgolj preko vlad;

21.    poudarja, da je pomembno, da razvojne banke zberejo dodatna sredstva za zmanjšanje vrzeli pri financiranju infrastrukture in dostopu do kreditov v državah v razvoju z mehanizmi spremljanja in ocenjevanja učinka;

22.    poudarja, da je nujno, da si EU prizadeva za najvišjo stopnjo koordinacije, da bi dosegli skladnost z drugimi področji politik (okolje, migracije, mednarodna trgovina, človekove pravice, kmetijstvo itd.) ter se izognili podvajanju dela in neusklajenostim pri dejavnostih; opominja, da je z Lizbonsko pogodbo (člen 208 PDEU) usklajenost politik za razvoj postala pogodbena obveznost;

Mobilizacija domačih sredstev in mednarodno davčno sodelovanje

23.    poudarja, da je mobilizacija domačih sredstev bolj predvidljiva in vzdržna kot tuja pomoč, zato mora biti ključen vir financiranja; spodbuja prizadevanja držav v razvoju za povečanje takšne mobilizacije; poudarja pomen izboljšanega pobiranja domačih davkov v državah v razvoju in potrebo po odpornih, uravnoteženih, pravičnih in učinkovitih davčnih sistemih, ki so naklonjeni revnim, upoštevajo najranljivejše skupine in spoštujejo mednarodne zaveze glede trajnostnega razvoja; poziva k odstranitvi škodljivih subvencij na področjih energije (zlasti fosilnih goriv), ribištva in kmetijstva;

24.    poziva Komisijo, naj izboljša svojo pomoč za gradnjo zmogljivosti na področjih davčne uprave, finančnega upravljanja, javnega finančnega poslovodenja, boja proti korupciji, vračanja ukradenega premoženja ter boja proti davčnim utajam in prirejanju transfernih cen; verjame, da lahko Unija na tem področju odigra ključno vlogo; opominja na pomen porazdelitve davčnih prihodkov iz naravnih virov, zlasti z ustanovitvijo državnih premoženjskih skladov; poudarja, da je treba pospešiti in okrepiti potekajoča prizadevanja za izboljšanje proračunskega poročanja, in poziva k večji harmonizaciji praks proračunskega poročanja med državami;

25.    poziva EU in njene države članice, naj si dejavno prizadevajo za odpravo davčnih oaz, davčnih utaj in nezakonitih finančnih tokov, ki ogrožajo razvojno pomoč in prispevajo k dolgom držav v razvoju, naj sodelujejo z državami v razvoju pri sprejemanju ukrepov proti agresivnim praksam izogibanja davkom, ki jih uporabljajo nekatere nadnacionalne družbe, in naj poiščejo možnosti, s katerimi bi državam v razvoju pomagale ubraniti se pritiskov za udeležbo v davčni konkurenci, saj to ogroža mobilizacijo domačih sredstev za razvoj;

26.    podpira vzpostavitev medvladnega organa za davčno sodelovanje pod pokroviteljstvom OZN; spodbuja samodejno izmenjavo informacij; poziva k vzpostavitvi javnih registrov dejanskega lastništva in obvezno poročanje po državah za nadnacionalna podjetja v vseh sektorjih ter k zagotovitvi pravične porazdelitve pravic do obdavčitve pri pogajanju o sporazumih o davkih in naložbah z državami v razvoju;

27.    meni, da bi morala mednarodna pravila o davku na dohodek pravnih oseb vsebovati načelo, da se davek plača tam, kjer je vrednost pridobljena ali ustvarjena;

28.    poudarja odločilni pomen dobrega upravljanja, varstva človekovih pravic, pravne države, institucionalnega okvira in regulativnih instrumentov; zlasti podpira naložbe v gradnjo zmogljivosti, osnovne socialne storitve, kot so izobraževanje in zdravstvo (zagotavljanje splošnega zdravstvenega varstva), vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in z njima povezanimi pravicami, prehrano, javne storitve in socialno varstvo ter boj proti revščini in neenakosti, tudi med otroki in glede na spol; priznava potrebo po dostopnih infrastrukturah in selektivnih javnih naložbah ter trajnostni rabi naravnih virov, med drugim tudi v ekstraktivni industriji;

29.    poudarja, da mora financiranje za razvoj krepiti razpoložljive vire za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi, pravic žensk in krepitve vloge žensk; poudarja posebno vlogo žensk v družbi in poudarja, da bi to moralo vključevati izvajanje načela enakosti spolov pri pripravi proračuna, ciljno usmerjene naložbe v ključne sektorje, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ter ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bo razvojno financiranje v celoti upoštevalo položaj žensk in deklet;

30.    poziva, naj se več sredstev nameni raziskavam in razvoju na področju znanosti, tehnologije in inovacij v državah v razvoju, in pri tem upošteva, da bi to financiranje moralo biti tako domače kot mednarodno; poziva k spodbujanju raziskav in razvoja, ki lahko pospeši napredek pri obravnavi zapletenih izzivov in na poti k dobremu upravljanju svetovnih javnih dobrin, kot so tehnologija in inovacije za zdravstvo; je seznanjen s pomembno vlogo mikro, malih in srednjih podjetij v zvezi s tem; poziva k pregledu režimov pravic intelektualne lastnine, uvedenih v državah v razvoju prek prostotrgovinskih sporazumov, da bi ugotovili morebitne negativne učinke na javno zdravje, okolje ali prenos tehnologije;

Zasebni sektor in civilna družba

31.    poudarja velik pomen vzpostavitve ugodnih pogojev za zasebna podjetja in podjetništvo v državah v razvoju, zlasti za mikro, mala in srednja podjetja, saj imajo bistveno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in vključujoči rasti; zlasti poziva k nadaljnji krepitvi sistemov mikrofinančnih posojil in jamstev; vztraja, da je treba dodatno razviti lokalne in regionalne banke ter kreditne zadruge, da bi se občutno zmanjšale previsoke obrestne mere za tržna posojila, da bi se bolje podpiral razvoj skupnosti na lokalni ravni(17); poziva k uskladitvi zasebnega sektorja s cilji trajnostnega razvoja prek ustreznih partnerstev, finančnih instrumentov, spodbud, okvira odgovornosti in učinkovite družbene odgovornosti gospodarskih družb; opominja, da je treba upoštevati dogovorjene mednarodne standarde, kot so standardi Mednarodne organizacije dela in vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

32.    poudarja, da je treba spodbujati, da se podjetjem zagotavljajo instrumenti za platforme za informiranje, usposabljanje in nasvete, ki so pomembni za njihov razvoj;

33.    poudarja, da je za podelitev dolgoročnega zagona gospodarstvu bistveno mladim in ženskam omogočiti dostop do kreditov za podporo zagonskim podjetjem;

34.    poudarja vlogo socialne kohezije, ki jo ima kolektivno podjetništvo združenj proizvajalcev pri preprečevanju etničnih in verskih sporov;

35.    vztraja, da pomoč EU in sodelovanje z zasebnim sektorjem lahko in morata prispevati k zmanjševanju revščine in neenakosti ter spoštovati in spodbujati človekove pravice, okoljske standarde, podnebne zaveze in socialni dialog; poziva k oblikovanju pravno zavezujočega okvira za podjetja, vključno z nadnacionalnimi korporacijami, ki bo vseboval pritožbeni mehanizem;

36.    poziva EU, naj skupaj z državami v razvoju vzpostavi regulativni okvir v skladu s celovitim okvirom naložbene politike UNCTAD za trajnostni razvoj, ki bo spodbujal odgovornejše, preglednejše in zanesljivejše naložbe, ki bodo prispevale k razvoju družbeno odgovornega zasebnega sektorja v državah v razvoju;

37.    poziva Komisijo, naj podpre boljši dostop mikro, malih in srednjih podjetij ter zadrug v državah v razvoju do financiranja; poudarja pomen sistemov mikrofinančnih posojil, zlasti za ženske; spodbuja nadaljnji razvoj lokalnih in regionalnih bank ter kreditnih zadrug; poziva Komisijo, naj države v razvoju spodbuja pri oblikovanju politik in pravnih okvirov, ki bodo ugodno vplivali na razvoj bančnih storitev; poudarja, da je na različnih ravneh, tudi med revnimi, ženskami in drugimi ranljivimi skupinami, informiranje in usposabljanje o finančnih zadevah, uporabi bančnih proizvodov in zavarovanjih, pa tudi o ustreznih novih tehnologijah;

38.    opozarja, da javna pomoč še zdaleč ni dovolj za kritje vseh naložbenih potreb v državah v razvoju; zato vztraja pri vlogi vzvoda, ki se zagotovi z kombiniranjem in javno-zasebnimi partnerstvi kot sredstvi za krepitev učinka razvojne pomoči, za pritegnitev zasebnih finančnih sredstev in za podporo lokalnim podjetjem; vseeno poudarja, da kombinirano financiranje ne sme nadomestiti odgovornosti držav glede zadovoljevanja socialnih potreb in da bi moralo biti usklajeno z nacionalnimi razvojnimi cilji in načeli razvojne učinkovitosti; spodbuja javno-zasebna partnerstva, zlasti na področju raziskav, povezanih s pobudo za inovativna zdravila, kot je program Ebola+.

39.    poziva k sprejetju mednarodnih standardov in meril ter k analizi tveganja zadolženosti za projekte kombiniranja in javno-zasebna partnerstva, ki pridobivajo zasebno financiranje in podpirajo lokalna podjetja, ob spoštovanju dogovorjenih standardov Mednarodne organizacije dela in Svetovne zdravstvene organizacije ter standarde na področju človekovih pravic; poziva Komisijo, naj glede na to, da je izrazila željo po precejšnji razširitvi uporabe kombiniranja v bodoče, izvaja priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o uporabi kombiniranja in naj oceni mehanizem kombiniranja posojil in nepovratnih sredstev, zlasti z vidika razvoja ter finančne dodatnosti, preglednosti in odgovornosti; poziva EIB in druge razvojne finančne institucije, naj prednost namenijo naložbam v podjetja in sklade, ki javno razkrijejo dejansko lastništvo in izvajajo poročanje po državah;

40.    podpira večji dostop držav v razvoju do trga, zlasti najmanj razvitih držav, saj lahko ta okrepi zasebni sektor in ustvari spodbude za reforme; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo sporazumi o trgovini in naložbah, zlasti z državami v razvoju, najmanj razvitimi državami in nestabilnimi državami, usklajeni s cilji trajnostnega razvoja ter bodo spodbujali človekove pravice in regionalno povezovanje; poudarja, da je treba za take sporazume opraviti oceno učinka na cilje trajnostnega razvoja; podpira priporočilo Komisije o posodobitvi njene strategije Pomoč za trgovino glede na izid pogajanj za obdobje po letu 2015 in o tem, da se državam v razvoju, najmanj razvitim državam in nestabilnim državam v trgovinskih sporazumih nameni posebna in drugačna obravnava, ob spoštovanju njihovega političnega prostora za sprejemanje suverenih odločitev v skladu z lastnim nacionalnim okvirom in potrebami prebivalstva;

41.    poziva k ukrepom za spodbuditev uporabe in preglednosti nacionalnih sistemov javnih naročil v dejavnostih, s katerimi upravlja javni sektor, in k okrepitvi organov za konkurenco v državah v razvoju;

42.    izpostavlja pozitivni prispevek migrantov k razvoju njihovih držav izvora in poziva k učinkovitejšemu in bolj inovativnemu sodelovanju na področju politike preseljevanja med izvornimi in ciljnimi državami; opozarja na pomembne in naraščajoče finančne tokove, ki jih predstavljajo nakazila iz diaspore, in podpira ustanovitev skladov diaspore; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zmanjšanje stroškov nakazil, da bi povečali učinek na lokalni razvoj v državah izvora;

43.    poziva k večji udeležbi lokalnih oblasti in civilne družbe, tudi nevladnih organizacij iz skupnosti, v razpravah o razvojnih prednostnih nalogah, zlasti na konferenci v Adis Abebi, in k bolj vključujočemu in odgovornemu izvajanju načrta za obdobje po letu 2015; poudarja vlogo nevladnih organizacij pri izvajanju operacij na terenu ter razvoju mehanizmov odgovornosti, spremljanja in pregleda; ugotavlja, da je za vlogo lokalnih oblasti pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja potrebna dodelitev potrebnih sredstev; poziva k večjemu posvetovanju z mladimi pri razpravi o načrtu za obdobje po letu 2015, in sicer prek inovativnih komunikacijskih tehnologij; poudarja vlogo delegacij EU kot spodbujevalcev teh dialogov;

Upravljanje na svetovni ravni

44.    opozarja na osrednjo vlogo OZN, ki jo dopolnjujejo druge obstoječe institucije in forumi, kot je OECD, na področju gospodarskega upravljanja na svetovni ravni in razvoja; poziva k enakopravni zastopanosti, uravnoteženi glede na spol, vseh držav v večstranskih institucijah in drugih organih, ki določajo norme in standarde, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami; opominja, da bi morale mednarodne finančne institucije upoštevati osnovne standarde preglednosti – kot so določeni v Listini preglednosti za mednarodne finančne institucije – in uveljavljati politike javnega razkritja;

45.    vztraja, da je treba olajšati trajnostne rešitve glede dolga, vključno s standardi za odgovorno dajanje in jemanje posojil, z večstranskim pravnim okvirom za proces prestrukturiranja državnega dolga, ki bo omogočil zmanjšanje dolžniške obremenitve in preprečitev nevzdržnega dolga; poziva EU, naj se konstruktivno udeleži pogajanj OZN o tem okviru; poziva k EU, naj si prizadeva za izvajanje načel UNCTAD za odgovorne transakcije v zvezi z državnim dolgom za posojilojemalce in posojilodajalce;

46.    pozdravlja mednarodna prizadevanja za zmanjšanje mednarodnih dolžniških obveznosti držav, ki jih je prizadela ebola, da bi jim pomagali soočiti se z gospodarskimi krizami, ki jih je povzročila epidemija;

47.    poziva k pregledu programov in instrumentov mednarodnih organizacij za razvojno finančno pomoč, da bi jih uskladili z novimi cilji trajnostnega razvoja; poziva zlasti Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj, Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko, naj določijo najvišje standarde odgovornega financiranja in naj svoja sredstva bolj prilagodijo potrebam držav v razvoju, med drugim z obojestransko učinkovitimi mehanizmi, ki dajejo posojila v korist revnih; poziva zlasti k povečanju zneskov, ki so na voljo Evropski investicijski banki, izven njenih sedanjih pooblastil, da se še poveča njeno financiranje držav z nizkimi dohodki;

Spremljanje, odgovornost in pregled

48.    poziva, naj se na konferenci v Adis Abebi sprejme dogovor o trdnem, preglednem in dostopnem okviru spremljanja in odgovornosti za učinkovito spremljanje in nadaljnje ukrepe glede naložb in napredka v zvezi s specifičnimi zavezami in cilji; poziva k mednarodni pobudi za izboljšanje kakovosti statistike, podatkov in informacij, vključno s podatki, razčlenjenimi glede na dohodek, spol, starost, raso, etnično pripadnost in migracijski status, invalidnost, geografsko lokacijo in druge značilnosti, pomembne v nacionalnih okvirih; poziva vse strani, naj zagotovijo pregledno in učinkovito izvajanje pomoči in financiranja, zlasti s podpisom in učinkovitim izvajanjem določb Konvencije OZN proti korupciji in z zavezo k sistematičnemu objavljanju točnih, pravočasnih in primerljivih podatkov o prihodkih in odhodkih, pa tudi proračunskih dokumentov; zlasti poziva Komisijo, naj še naprej spremlja in nadzoruje svoje financiranje programov in projektov pomoči in naj sprejme ustrezne ukrepe v primeru dokazov o korupciji in neustreznem upravljanju; prav tako poziva Komisijo, naj nadgradi svojo pomoč, da bi okrepila pravosodne in protikorupcijske agencije v državah v razvoju;

49.    poziva k mednarodni pobudi za izboljšanje kakovosti statističnih in drugih podatkov ter informacij, da bi se spremljali poraba, naložbe in napredek kar zadeva določene zaveze in cilje; pozdravlja svetovna prizadevanja za zagotavljanje, da bodo podatki, uporabljeni pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja zadostno razčlenjeni po dohodkih, spolu, starosti in drugih kazalnikih, da bo mogoče učinkovito spremljati učinek politik;

50.    ponavlja, da je v dopolnilo BDP potreben nov niz drugih kazalnikov, da bi lahko upoštevali nove družbene in okoljske izzive, ta niz pa bi moral zlasti vključevati indeks človekovega razvoja, ginijev količnik, ukrep za enakost spolov, ogljični odtis in ekološki odtis;

51.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter sospodbujevalcema pripravljalnega procesa za tretjo mednarodno konferenco o financiranju za razvoj.

(1)

http://unctad.org/en/publicationslibrary/wir2014_en.pdf

(2)

http://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:afc5ef38-ad24-11e4-b5b2-01aa75ed71a1.0020.02/DOC_1&format=PDF

(3)

http://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:441ba0c0-eb02-11e3-8cd4-01aa75ed71a1.0022.01/DOC_1&format=PDF

(4)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52013DC0531&qid=1430902820922&from=SL

(5)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52013DC0092&qid=1430902936802&from=SL

(6)

http://eu-un.europa.eu/articles/en/article_15873_en.htm

(7)

http://eu-un.europa.eu/articles/en/article_14363_en.htm

(8)

http://eu-un.europa.eu/articles/en/article_13692_en.htm

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0059.

(10)

UL C 8, 14.1.2010, str. 1.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0063.

(12)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0163.

(13)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0394.

(14)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0205.

(15)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0119.

(16)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32014D0472

(17)

Poročilo o podpori za MSP v državah v razvoju prek finančnih posrednikov, Dalberg, November 2011, www.eib.org.


MNENJE Odbora za proračun (16.4.2015)

za Odbor za razvoj

o financiranju za razvoj

(2015/2044(INI))

Pripravljavec mnenja: Charles Goerens

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je EU največja donatorica razvojne pomoči na svetu, saj njen delež predstavlja skoraj 60 % uradne svetovne razvojne pomoči; kljub temu zahteva, da Komisija zagotovi jasne in pregledne podatke o deležu razvojne pomoči EU v celotnem proračunu, da bi bilo mogoče oceniti nadaljnje ukrepe evropskih donatorjev glede soglasja iz Monterreya; prav tako obžaluje, da je raven finančnih prispevkov EU za države v razvoju premalo vidna, ter poziva Komisijo, naj oblikuje ustrezna in ciljno usmerjena orodja za komunikacijo in izmenjavo informacij za večjo prepoznavnost razvojne pomoči EU;

2.  poziva EU, naj upošteva dolgoročne finančne zahteve, tako da prednost namenja bolj strateškemu, ambicioznemu in univerzalnemu pristopu v skladu s cilji trajnostnega razvoja in takšen pristop vodi;

3.  poziva, naj v okviru sporazuma o globalnih podnebnih ukrepih, ki naj bi bil sklenjen decembra 2015 na konferenci v Parizu, razvite države in države v vzponu s skupnimi mednarodnimi prizadevanji poiščejo novo in dodatno financiranje na področju podnebnih sprememb za države v razvoju, zaradi česar pa se ne smejo zmanjšati sredstva za razvoj;

4.  opozarja, da prispevek za financiranje razvoja iz proračuna EU – poleg 2,2 milijarde EUR rezerve za nujno pomoč – znaša 19,7 milijarde EUR za razvojno sodelovanje in 6,8 milijarde EUR za humanitarno pomoč v obdobju od 2014 do 2020; izpostavlja tudi Evropski razvojni sklad s sredstvi v višini 30,5 milijarde EUR; zagovarja vključitev evropskega razvojnega sklada v proračun, kar bi prineslo prednosti, kot so večja preglednost, prepoznavnost, učinkovitost in uspešnost; pozdravlja priložnost, ki jo ponujata povolilni vmesni pregled in revizija večletnega finančnega okvira, da se upoštevajo rastoče strukturne potrebe humanitarne pomoči, pa tudi razvojne potrebe najrevnejših in najbolj šibkih držav;

5.  opaža, da je v proračunu za leto 2015 namenjenih 2,4 milijarde EUR obveznosti (2,1 milijarde EUR plačil) za razvojno sodelovanje, 928,8 milijona EUR obveznosti (918,8 milijona EUR plačil) pa za humanitarno pomoč; podpira sprejete ukrepe za zmanjšanje zaostanka neplačanih računov, zlasti z namenom ohranitve finančne vzdržnosti najranljivejših partnerjev, ter poudarja pomen načela enakovrednosti med obveznostmi in plačili kar zadeva humanitarno pomoč, saj pogosteje prihaja do kriz in je treba sredstva hitro izplačati;

6.  poudarja pomen jasnega določanja prednostnih nalog glede odhodkov, pri čemer se posebna pozornost nameni ukrepom na področju zdravja, izobraževanja, energetike in oskrbe z vodo, pa tudi infrastrukture; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja in izboljšave z vidika učinkovitosti pomoči, in sicer z višjo ravnjo usklajevanja med različnimi mehanizmi pomoči in donatorji;

7.  pozdravlja odločno stališče EU glede prizadevanj, ki jih je treba usmeriti tako v količino kot v kakovost razvojne pomoči; poziva Komisijo, naj uporabi svoje strokovno znanje in avtoriteto, da bi prepričala druge javne in zasebne donatorje po svetu, naj izpolnijo svoje finančne obljube;

8.  poudarja, da je nujno, da si EU prizadeva za najvišjo stopnjo koordinacije za doseganje skladnosti z drugimi področji politik (okolje, migracije, človekove pravice, kmetijstvo itd.) ter izogibanje podvajanju dela in neusklajenim dejavnostim; opozarja, da je skladnost politik za razvoj z Lizbonsko pogodbo (člen 208 PDEU) postala pogodbena obveznost;

9.  poudarja, da uradna razvojna pomoč ostaja eden od ključnih instrumentov za financiranje razvoja, ter poziva EU in njene države članice, naj se ponovno zavežejo ciljnemu znesku 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND); nadalje poudarja potencial zasebnih naložb – če se primerno regulirajo glede na njihov prispevek k razvoju – in pomen inovativnih finančnih instrumentov za zbiranje tovrstnih dodatnih sredstev; opozarja, da javna pomoč še zdaleč ni dovolj za kritje vseh naložbenih potreb v državah v razvoju; zato vztraja pri vlogi vzvoda, ki se zagotovi s kombiniranim financiranjem in javno-zasebnimi partnerstvi kot sredstvi za krepitev učinka razvojne pomoči, za pritegnitev zasebnih finančnih sredstev in za podporo lokalnim podjetjem; vseeno poudarja, da kombinirano financiranje ne sme nadomestiti odgovornosti držav glede zadovoljevanja socialnih potreb in da bi moralo slediti načelom razvojne učinkovitosti; spodbuja javno-zasebna partnerstva, zlasti na področju raziskav, povezanih s pobudo za inovativna zdravila, kot je program Ebola+.

10. poudarja pomen mobilizacije domačih sredstev prek boljšega pobiranja davkov v državah v razvoju; poudarja, da so davčni viri bolj predvidljiv in bolj vzdržen vir financiranja kot tuja pomoč; meni, da lahko Unija na tem področju odigra pomembno vlogo, in sicer z vidika podpiranja držav v razvoju pri vzpostavljanju ustreznih upravnih zmogljivosti, pri boju proti davčnim utajam in prirejanju transfernih ter s pomočjo pri vračanju ukradenega premoženja;

11. poziva Komisijo, naj – glede na to, da je izrazila željo po precejšnji razširitvi uporabe kombiniranega financiranja v prihodnjih letih – začne izvajati priporočila iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o uporabi kombiniranega financiranja in naj oceni mehanizem kombiniranja posojil in nepovratnih sredstev, zlasti z vidika razvoja ter finančne dodatnosti, preglednosti in odgovornosti;

12. poudarja, da se s kombiniranim financiranjem tvega nastanek dolžniškega balona, zlasti v nekaterih državah v podsaharski Afriki in Karibih, ki imajo omejene prihodke za odplačevanje dolga; zato poziva donatorje, naj pomoč za najmanj razvite države namenijo v obliki nepovratnih sredstev;

13. poudarja velik pomen podpiranja mikro, malih in srednjih podjetij ter še posebej poziva k dodatni krepitvi mikrofinančnih posojilnih sistemov in sistemov jamstev; vztraja, da je treba dodatno razviti lokalne in regionalne banke ter kreditne zadruge, da bi se občutno zmanjšale previsoke obrestne mere za tržna posojila, da bi se bolje podpiral razvoj skupnosti na lokalni ravni(1);

14. opozarja, da je razvojno sodelovanje skupna odgovornost EU in držav članic ter da mora biti v skladu s konceptoma dopolnjevanja in usklajevanja; poudarja, da je treba v proces usklajevanja vključiti civilno družbo in lokalne oblasti;

15. opozarja, da je v skladu s PDEU prvenstveni cilj EU na področju razvoja zmanjšanje in končno izkoreninjenje revščine, varstvo človekovih pravic, enakost med spoloma, družbena kohezija in boj proti neenakosti pa bi morali ostati v središču razvojnih dejavnosti;

16. opozarja na spremembe v značaju svetovne revščine – večina revnih ljudi na svetu je danes v državah s srednjim dohodkom, kar pomeni, da bi morala nova razvojna paradigma odražati to novo resničnost; poudarja, da je treba zagotoviti, da ima najbolj ranljivo prebivalstvo dostop do razvojnih priložnosti; v zvezi s tem opozarja, da utegnejo skupnosti, ki so potisnjene na obrobje, ali ranljive skupnosti prejeti premalo sredstev, če se bodo ta namenjala zgolj preko vlad;

17. poudarja, da je pomembno, da razvojne banke zberejo dodatna sredstva za zmanjšanje razkoraka v financiranju infrastrukture in dostopu do kreditov v državah v razvoju z močnimi mehanizmi spremljanja in ocenjevanja vplivov;

18. poziva k povečanju zneskov za ugodna posojila, ki so na voljo Evropski investicijski banki, onkraj njenih sedanjih pooblastil, da se še poveča njeno financiranje držav z nizkimi dohodki;

19. poziva k mednarodni pobudi za izboljšanje kakovosti statističnih in drugih podatkov ter informacij, da bi se spremljali poraba, naložbe in napredek kar zadeva določene zaveze in cilje; pozdravlja svetovna prizadevanja za zagotavljanje, da izvajanje ciljev trajnostnega razvoja temelji na podatkih v zadostno razčlenjeni obliki po dohodkih, spolu, starosti in drugih kazalnikih, da bo mogoče učinkovito spremljati vpliv politik, ki sledijo ciljem trajnostnega razvoja;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Sophie Montel, Siegfried Mureșan, Younous Omarjee, Pina Picierno, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Marco Valli, Daniele Viotti, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Novakov (Andrey Novakov), Ivan Štefanec, Nils Torvalds, Tomáš Zdechovský

(1)

Poročilo o podpori za MSP v državah v razvoju prek finančnih posrednikov, Dalberg, November 2011, www.eib.org.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

20.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Hans Jansen, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Lola Sánchez Caldentey, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Louis-Joseph Manscour, Judith Sargentini, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Joachim Zeller

Pravno obvestilo