Postopek : 2015/2037(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0159/2015

Predložena besedila :

A8-0159/2015

Razprave :

PV 19/05/2015 - 9
CRE 19/05/2015 - 9

Glasovanja :

PV 21/05/2015 - 7.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0215

POROČILO     
PDF 240kWORD 149k
12.5.2015
PE 551.756v02-00 A8-0159/2015

o vplivu razvoja evropskih obrambnih trgov na varnost in obrambne zmogljivosti v Evropi

(2015/2037(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalka: Ana Gomes

Pripravljavka mnenja(*):

Ildikó Gáll-Pelcz, Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

(*) Pridruženi odbor – Člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov(*)
 MANJŠINSKO MNENJE
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vplivu razvoja evropskih obrambnih trgov na varnost in obrambne zmogljivosti v Evropi

(2015/2037(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. in 20. decembra 2013 o skupni varnostni in obrambni politiki,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. novembra 2014 o skupni varnostni in obrambni politiki,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. julija 2013 z naslovom Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor (COM(2013)0542) in z njim povezanega časovnega načrta za izvajanje z dne 24. junija 2014 (COM(2014)0387),

–       ob upoštevanju Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti(1),

–       ob upoštevanju Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES(2),

–       ob upoštevanju skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008 o opredelitvi skupnih predpisov o nadzoru izvoza vojaške tehnologije in opreme,

–       ob upoštevanju okvira politike za sistematično in dolgoročno obrambno sodelovanje, ki ga je Svet sprejel 18. novembra 2014,

–       ob upoštevanju posodobljenega okvirnega mehanizma za zanesljivo oskrbo med sodelujočimi državami članicami, ki ga je novembra 2013 sprejel usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije, in z njim povezanega kodeksa o prednostnem razvrščanju, ki ga je isti odbor sprejel maja 2014,

–       ob upoštevanju svojih resolucij z dne 21. novembra 2013 o tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe(3) in z dne 14. decembra 2011 o vplivu finančne krize na obrambni sektor držav članic EU(4),

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0159/2015),

A.     ker je bila nova evropska zakonodaja, ki ureja obrambni trg uvedena v okviru obrambnega svežnja iz leta 2009 in je vseh 28 držav članic nova pravila preneslo v svoj nacionalni pravni red; ker je bistvo te nove zakonodaje uvedba regulativnega okvira na podlagi preglednosti, nediskriminacije in konkurence, ki upošteva posebnosti obrambnega sektorja;

B.     ker so se države članice strinjale, da je treba oblikovati evropski trg za obrambno opremo in storitve; ker je Evropski svet pozval celo k vzpostavitvi sistema za zanesljivo oskrbo na ravni EU; ker so ustrezne zmogljivosti in ustrezna oskrba z opremo ter strateška neodvisnost EU bistvene za varnost Unije in njenega sosedstva;

C.     ker je uspeh misij za ohranjanje miru in varnostnih misij v okviru SVOP v veliki meri odvisen od zmožnosti za hitro in takojšnje odzivanje, in je za to ključno vzpostaviti pravi evropski obrambni trg, da bi odpravili podvajanje in zmanjšali upravne obremenitve;

D.     ker bi se v času številnih in neposrednih groženj evropski varnosti, kakršnim nismo bili priča od konca hladne vojne, zaradi pomanjkanja konsolidacije, stroškovne učinkovitosti in preglednosti na evropskih obrambnih trgih lahko še povečala zunanja odvisnost evropskega obrambnega sektorja;

E.     ker naložbe v raziskave in tehnologijo v obrambnem sektorju vseh držav članic ter skupne naložbe v raziskave in tehnologijo v obrambnem sektorju v okviru evropskega sodelovanja v zadnjih letih zaskrbljujoče upadajo;

Dogajanje na obrambnih trgih ogroža evropsko neodvisnost

1.      je še vedno zelo zaskrbljen zaradi številnih in pogosto neusklajenih rezov obrambnega proračuna v večini držav članic; poudarja, da rezi obrambnega proračuna zmanjšujejo možnosti držav članic in EU za obrambo in postavljajo pod vprašaj njihovo pripravljenost za zagotovitev lastne in evropske varnosti; meni, da ti neusklajeni rezi, strukturne težave ter nepravično in nepregledno delovanje ogrožajo Unijo z zmanjševanjem strateških sredstev in zmogljivosti ter z izgubo priložnosti, ki bi jih usklajevanje obrambnih politik ter združevanje in souporaba obrambnih sredstev lahko prinesli v smislu zagotavljanja varnosti, blaginje in miru v EU v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski unijo, njene zanesljive oskrbe ter obrambe njenih državljanov in interesov;

2.      je zelo zaskrbljen zaradi razmaha oboroženih spopadov, vojn nizke intenzivnosti, hibridnih vojn in „zastopniških“ vojn, propada držav, nestabilnosti in pogostih kršitev človekovih pravic v neposredni bližini EU ter zaradi grožnje terorizma znotraj in zunaj EU; meni, da so sedanje varnostne grožnje skupne EU kot celoti in bi jih bilo treba obravnavati enotno in usklajeno z združevanjem in souporabo civilnih in vojaških virov; je v zvezi s tem trdno prepričan, da je nujno, da ne tratimo sredstev, in da je bistvenega pomena boljša uporaba davkoplačevalskega denarja ter napredek pri vzpostavitvi evropskega trga obrambne opreme in razvoju konkurenčne tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, ki bo zmožna ustvarjati sinergije v okviru širšega čezmejnega sodelovanja in zagotavljati potrebne zmogljivosti za SVOP; verjame tudi, da bo to bistveno za povečanje splošne in stroškovne učinkovitosti delovanja EU v okviru operacij Nata za zagotavljanje varnosti in stabilnosti v Evropi in njenem sosedstvu;

3.      je zato zaskrbljen, ker države članice direktive iz obrambnega svežnja iz leta 2009 izvajajo prepočasi in nedosledno, in poziva Komisijo, naj sprejme posebne ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja direktiv, s katerimi bo preverjala in spremljala njihov prenos v nacionalno zakonodajo, da se prepreči izkrivljanje trga; priznava, da je uvedba nove zakonodaje dolgotrajen proces, vendar opozarja, da utegne nepravilna in razpršena uporaba ustvariti primere slabe prakse ter tako ogroziti uresničitev ciljev iz direktiv in s tem ogroziti vzpostavitev evropskega trga za obrambno opremo ter oslabiti razvoj tehnološke in industrijske baze evropske obrambe; poudarja, da bi moral obrambni sveženj prispevati tudi k spodbujanju obrambnega sodelovanja v Evropi, ter spodbuja Komisijo in Evropsko obrambno agencijo, naj v zvezi s tem tesno sodelujeta; z obžalovanjem opozarja, da število skupnih naročil v obrambnem sektorju miruje in v zadnjih letih celo upada;

4.      opozarja na nevarnost zunanje odvisnosti evropskega obrambnega sektorja v obdobju, ko se pojavlja vse več kompleksnih varnostnih izzivov; opozarja predvsem na kombinacijo neusklajenih obrambnih proračunov, nadaljnje fragmentacije trga kljub novim pravilom notranjega trga, vse večje odvisnosti obrambne industrije od izvoza izven EU in vse večjih tujih naložb v evropski obrambni sektor v nekaterih državah, kar bi lahko privedlo do premajhne preglednosti in zmanjšanja nadzora nad strateškimi nacionalnimi in evropskimi obrambnimi industrijami, sredstvi in tehnologijami;

5.      meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinku nekaterih projektov na samostojnost in neodvisnost EU, kot je sodelovanje z Rusijo na občutljivih področjih, kot so izstrelitve satelitov z raketami Sojuz in strateški prevoz; poudarja, da bi morale države članice svojo vojaško/obrambno industrijo obravnavati prednostno in zagotoviti spodbude za njun razvoj, ki jih dopušča zakonodaja EU;

6.      poudarja, da je visoko konkurenčna, moderna in celovita evropska strategija obrambne industrije bistvena za zagotovitev obrambnih zmogljivosti Evrope in pozitivnih posrednih učinkov na druge povezane gospodarske sektorje; opozarja, da je tesnejše sodelovanje na področju ekonomskih virov in človeškega kapitala bistveno, da bi dosegli napredek pri raziskavah z dvojno rabo ter tako zmanjšali našo zunanjo odvisnost in zagotovili vhodne materiale in surovine za industrijo, zlasti tiste ključne;

7.      ugotavlja, da se Evropskemu svetu decembra 2013 sicer ni uspelo ustrezno odzvati na te razmere, je pa izpostavil več smeri ukrepanja, da bi na splošno izboljšali SVOP, in se zavezal, da bo junija 2015 preveril napredek; poudarja, da kljub vse slabšim varnostnim razmeram v EU ter vzhodno in južno od nje, ki ogrožajo njeno varnost, ni bilo pravega napredka pri obravnavi sedanjih varnostnih izzivov in groženj;

8.      poziva Evropski svet, naj na podlagi tega oblikuje ustrezne zaključke in sprejme konkretne ukrepe za odpravo fragmentacije evropskega obrambnega trga; poziva Evropski svet, naj pripravi konkretne smernice za obrambne politike in evropski obrambni trg, pri čemer naj upošteva posebnosti obrambnega sektorja; da bi povečali preglednost in konkurenčnost in poskrbeli za razpoložljivost obrambnih zmogljivosti, potrebnih za zagotavljanje evropske varnosti in izpolnitev ciljev SVOP;

Manjše evropsko povpraševanje zaradi proračunskih rezov: potreba po nadaljnjem sodelovanju

9.      meni, da je treba leta neusklajenih odločitev nacionalnih obrambnih proračunov v Evropi nadoknaditi z večjim sodelovanjem in usklajevanjem med državami članicami, med drugim z opredelitvijo politik za obrambni proračun in z usklajevanjem strateških odločitev glede nakupa vojaške opreme in opreme z dvojno rabo v skladu s standardi preglednega javnega naročanja; poudarja, da je treba strateške naložbe v nakup in obnovo opreme med državami članicami načrtovati vnaprej; ponovno poziva k konsolidaciji povpraševanja v EU, da bi spodbujali konkurenčno in neodvisno tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe; poudarja, da je razvoj učinkovite in pregledne tehnološke in industrijske baze evropske obrambe bistveno za zmožnost Evrope, da v skladu s cilji Pogodbe zaščiti svoje državljane, interese in vrednote in da izpolni svoje obveznosti zagotavljanja varnosti; poziva Komisijo, naj razvije industrijsko strategijo, ki bo opredelila bistvene zmogljivosti, na katerih bi lahko zgradili tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe;

10.    opozarja, da je 28 držav članic še vedno na drugem mestu na svetu, ko gre za obrambne izdatke in izvoz orožja; meni, da to dejstvo kaže, da imajo države članice EU in Unija še vedno bistveno vlogo v svetovni trgovini z orožjem in javnih naročilih za obrambo; meni, da so skupni letni obrambni izdatki v višini 190 milijard evrov izredno velik znesek davkoplačevalskega denarja; opozarja tudi, da so številne nedavne študije pokazale, da je glavna težava v tem, da se v številnih od 28 držav članic EU obrambni proračun uporablja zelo neučinkovito, kar povzroča dolge zamude, višje stroške in v veliko primerih tudi neuporabo popolnoma novih helikopterjev, bojnih letal in druge tehnologije; poudarja, da je treba temeljito prestrukturirati odnose med nacionalnimi organi za obrambo in obrambnimi industrijami ter uvesti stroga merila kakovosti za rezultate projektov javnega naročanja;

11.    meni, da bi morale trenutne proračunske omejitve v državah članicah EU predstavljati priložnost za širše in boljše sodelovanje na področju nakupov obrambne opreme, da bi zagotovili boljšo stroškovno učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja, ustrezne vojaške zmogljivosti po vsej EU in trajnostni sistem zanesljivosti oskrbe; meni, da so države članice soočene z izbiro med učinkovitim sodelovanjem za spopadanje s skupnimi izzivi ali izgubo strateških zmogljivosti in opustitvijo obrambe nacionalnih in evropskih državljanov in interesov;

12.    opozarja na potrebo po večji konvergenci nacionalnih postopkov obrambnega načrtovanja in v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Svet sprejel okvir politike za sistematično in dolgoročno obrambno sodelovanje; kljub temu obžaluje, da je okvir nezavezujoč in da ni uvedel jasnega in strukturiranega postopka; poudarja, da bi moral ta dokument pozdraviti Evropski svet, da bi postal bistvena gonilna sila; spodbuja države članice, naj v svojih nacionalnih obrambnih pregledih zaprosijo za podporo Evropske obrambne agencije in naj si v okviru vojaškega odbora EU izmenjujejo informacije o nacionalnih naložbenih načrtih in prednostnih nalogah; poziva države članice, naj vzpostavijo stalno strukturirano sodelovanje kot sredstvo za doseganje boljše usklajenosti in uporabijo finančna sredstva EU za sodelovanje v obdobju miru; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pripravi realistični načrt za uspešen začetek stalnega strukturnega sodelovanja;

13.    zahteva, naj se da prednost sodelovanju ter pobudam za združevanju in skupno uporabo ter naj se v ta namen ustvarijo spodbude; poziva Komisijo, naj poda predlog, ki bo razjasnil, kako bi tem ciljem koristile davčne spodbude, ki ne bi izkrivljale trga; je seznanjen z odločitvijo Belgije, da bo za priložnostne projekte Evropske obrambne agencije odobrila oprostitev DDV, in meni, da bi morala taka oprostitev veljati za vse dejavnosti sodelovanja te agencije; pozdravlja delo Evropske obrambne agencije v zvezi z mehanizmom skupnih javnih naročil in pričakuje, da bo ta mehanizem vseboval ukrepe za spodbujanje skupne nabave obrambne opreme in podpore zanjo;

14.    opozarja, da lahko obrambna industrija, zlasti mala in srednja podjetja, v okviru programa Obzorje 2020, COSME ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov zaprosijo za sredstva EU za dvojno rabo in druge projekte; poziva Komisijo in države članice, naj podjetjem, zlasti malim in srednjim, pomagajo pri ustreznem črpanju evropskih sredstev za projekte, povezane z obrambo;

15.    poudarja, da se EU v zadnjem času vse pogosteje spopada z grožnjami in izzivi v kibernetskem prostoru, ki predstavljajo resno grožnjo varnosti posameznih držav članic in EU kot celote; meni, da bi bilo treba takšne grožnje ustrezno oceniti in ukrepati na ravni EU, da bi zagotovili tehnične in druge varnostne ukrepe v državah članicah;

16.    poziva Evropski svet, naj na zasedanju junija 2015 obravnava potrebo po racionalizaciji postopkov javnega naročanja in dodelitve naročil na področju kibernetske varnosti ter po večjem usklajevanju med državami članicami, kar bo Uniji omogočilo takojšnje odzivanje na velike globalne grožnje, kot so kibernetski terorizem in kibernetski napadi;

17.    ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Svet, naj oblikujeta skupno stališče EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se največja pozornost nameni spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost;

Vse večja zunanja odvisnost: potreba po skupnem pristopu

18.    opozarja, da evropska obrambna podjetja svoje manjše prihodke v Evropi vedno bolj nadomeščajo z izvozom iz EU; je zaskrbljen zaradi morebitnih negativnih učinkov tega pristopa, kot sta prenos občutljive tehnologije in pravic intelektualne lastnine na prihodnje konkurente in selitev proizvodnje iz EU, kar ogroža evropsko zanesljivo oskrbo; meni, da je izpostavljanje EU tveganju, da bo tehnološka in industrijska baza evropske obrambe odvisna od strank iz tretjih sil z drugimi strateškimi interesi, resna strateška napaka;

19.    meni, da skupno stališče EU o izvozu orožja opredeljuje dogovor za nadzor nad izvozom vojaške tehnologije in opreme ter tako služi usklajevanju nacionalnih sistemov za nadzor izvoza; meni, da je potrebna doslednejša uporaba osmih meril, da bi poskrbeli za to, da bodo krovni zunanje in varnostno politični cilji imeli prednost pred kratkoročnim ekonomskih dobičkom, pa tudi za to, da bodo za evropske industrijske panoge veljali enaki pogoji;

20.    poziva države članice, naj spoštujejo načela skupnega stališča in naj v celoti in v okviru letnih poročil izčrpno poročajo o svojem izvozu obrambne opreme v tretje države; poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico naj preučita, kako bi lahko izboljšali izpolnjevanje obveznost poročanja in povečali preglednost ter javni nadzor okvira za nadzor izvoza; opozarja, da je upoštevanje skupnega stališča bistvenega pomena za spoštovanje načel in vrednot EU, zlasti na področju mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava in odgovornosti EU glede notranje, regionalne in svetovne varnosti;

21.    je seznanjen s sporočilom Komisije o pregledu politike nadzora izvoza blaga z dvojno rabo in v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti načine nadzora, ki ne bodo ogrožali prostega pretoka blaga in tehnologije na notranjem trgu, in preprečiti različne interpretacije pravil EU; odločno poziva Komisijo, naj nujno predloži nov zakonodajni predlog za posodobitev režima za nadzor izvoza z dvojno rabo, da bi izboljšali njegovo skladnost, učinkovitost in preglednost ter priznavanje učinka na človekove pravice, hkrati pa zagotovili enake konkurenčne pogoje; poudarja, da mora predlog upoštevati spreminjajoči se značaj varnostnih izzivov in hitrost tehnološkega razvoja, zlasti ko gre za programe in opremo za nadzorovanje in poseganje v zasebnost ter trgovanje s šibkimi točkami programske opreme;

22.    ugotavlja, da vse večji pomen tehnologij z dvojno rabo ponuja koristi v smislu sinergij med obrambnim sektorjem in komercialno proizvodnjo, obenem pa obrambni sektor postaja odvisen od civilnih oskrbovalnih verig, ki imajo svojo proizvodnjo pogosto zunaj Evrope; od Komisije in Evropske obrambne agencije zahteva podatke o možnih tveganjih rastoče internacionalizacije in učinkih, ki jih utegnejo imeti spremembe lastništva v obrambnem sektorju na zanesljivost oskrbe, ter povišanem tveganja za evropsko in nacionalno varnost, tudi za digitalno infrastrukturo EU; poziva Komisijo, naj pravočasno obvesti Parlament o stanju zelene knjige o nadzoru obrambnih in varnostno občutljivih sredstev, ki jo je napovedala za konec leta 2014, in prosi za informacije o izidih napovedanih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi;

23.    pozdravlja delo Evropske obrambne agencije in Komisije na področju sistema zanesljivosti oskrbe na ravni EU, za kar ju je pooblastil Evropski svet, in z veseljem pričakuje časovni načrt s konkretnimi ukrepi, ki naj bi jih vodje držav in vlad predložili v odobritev junija 2015; poziva Komisijo in Evropsko obrambno agencijo, naj podrobno razložita v kolikšni meri je bil predlog Parlamenta za „celostni in ambiciozni sistem zanesljivosti oskrbe po vsej EU […], ki bo temeljil na sistemu vzajemnih garancij ter analizi tveganj in potreb, če je mogoče z uporabo pravne podlage, ki ureja stalno strukturno sodelovanje“ (A7-0358/2013) vključen v pripravljalno delo; meni, da so bile metodologije, ki jih je Komisija uporabila v preteklosti, kot denimo načrtovanje in spremljanje, nezadostne; poudarja, da se je treba osredotočiti na nove pristope k temu, kako zagotoviti prosto kroženje vojaške opreme za oborožene sile 28 držav članic;

24.    meni, da je medsebojna pomoč med državami članicami v okviru sistema zanesljivosti oskrbe na ravni EU bistvena za vzpostavitev integriranega obrambnega trga; pozdravlja posodobljeno okvirno ureditev Evropske obrambne agencije na področju sistema zanesljivosti oskrbe na ravni EU kot instrument, ki krepi medsebojno zaupanje in solidarnost, vendar obžaluje, da okvir ne uvaja pravne obveznosti; meni, da mora sistem zanesljivosti oskrbe na ravni EU temeljiti na izvajanju obstoječe zakonodaje, predvsem na polnem izvajanju direktive o prenosih obrambnih proizvodov znotraj EU, da bi odstranili ovire pretoku obrambnih proizvodov znotraj EU;

Kako čim bolje izkoristiti potencial pravil notranjega trga

25.    poudarja, da je obrambni sveženj, ki ga je uvedla Evropska komisija, namenjen podpiranju konkurenčnosti evropskega obrambnega sektorja, pri čemer je eden od njegovih ciljev omejiti težave, ki so posledica razdrobljenosti evropskega obrambnega trga, protekcionističnega vedenja pri oddaji javnih naročil za obrambo in pomanjkanja usklajevanja med državami članicami glede nadzora nad prenosi obrambnih proizvodov drugim režimom;

26.    poudarja, da bi enotni obrambni trg zagotovil popolno preglednost in preprečil podvajanje, ki povzroča izkrivljanja trga; poudarja, da je uspeh mirovnih in varnostnih misij skupne varnostne in obrambne politike v veliki meri odvisen od njihove sposobnosti hitrega odzivanja in da je večje povezovanje ključnega pomena za racionalizacijo procesov in znižanje stroškov;

27.    poudarja, da je za dokončno vzpostavitev evropskega obrambnega trga potrebna visoko konkurenčna industrijska baza, temelječa na inovacijah in tehnologiji, ki lahko ustvari sinergije s tesnejšim čezmejnim sodelovanjem, in da je napredek pri raziskavah glede blaga in tehnologij z dvojno rabo bistven za zagotovitev naše neodvisnosti ter zanesljive oskrbe, zlasti s ključnim blagom;

28.    poudarja, da mora Evropa za okrepitev evropske obrambe in tehnoloških inovacij ter znatne prihranke zgraditi ekonomijo obsega in skupni evropski trg javnih naročil za obrambo ter sodobno, povezano in konkurenčno evropsko obrambno industrijo; poudarja, da bi morali s pomočjo poglobljenega čezmejnega sodelovanja čim bolj izkoristiti potencial pravil notranjega trga, da bi se zoperstavili sedanji razdrobljenosti evropskega obrambnega in varnostnega sektorja, ki povzroča podvajanje programov za obrambno opremo in pomanjkanje preglednosti v zvezi z odnosi med nacionalnimi obrambnimi organi in obrambno industrijo; poziva države članice, naj odpravijo nacionalna pravila, ki niso skladna z Direktivama 2009/43/ES in 2009/81/ES, in ki ovirajo notranji trg za javna naročila na obrambnem področju, ter pravilno izvajajo in uveljavljajo Direktivo 2009/81/ES o javnih naročilih na obrambnem področju in varnostno občutljivih javnih naročilih in Direktivo 2009/43/ES o prenosu obrambnih proizvodov; poziva Komisijo, naj sprejme posebne ukrepe za zagotovitev pravilne uporabe direktiv ter preverja in spremlja nacionalne postopke prenosa, da bi zagotovila, da ne povzročajo izkrivljanj trga;

29.    poziva Komisijo, naj za čim učinkovitejšo porabo sredstev spodbudi države članice k skupnim nabavam prek centralnih nabavnih organov, npr. Evropske obrambne agencije, kot določa Direktiva 2009/81/ES;

30.    poziva Komisijo, naj si s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja in boljšim dostopom do dobavnih verig v obrambni industriji ter sprejetjem ukrepov za odpravo razmer, v katerih nekatere države članice delujejo izključno kot dobavitelji, druge pa le kot kupci obrambne tehnologije, bolj prizadeva za enake konkurenčne pogoje na evropskih obrambnih trgih, da bi preprečila protekcionizem držav članic; v zvezi s tem meni, da je treba uporabo izključitev iz Direktive 2009/81/ES ustrezno utemeljiti; poziva Komisijo, naj obvesti Parlament o učinkih že objavljenega sklopa sedmih navodil (področje uporabe, izključitve, raziskave in razvoj, zanesljiva oskrba, varovanje informacij, oddaja naročil podizvajalcem, protidobave) in ugotavlja, da namerava leta 2015 objaviti še dva sklopa navodil; meni, da so ta navodila odlična priložnost, da Komisija vzpostavi dialog z državami članicami o temah, ki še niso bile obravnavane strukturirano in odprto, ter zahteva predložitev informacij o rezultatu takega dialoga z državami članicami;

31.    meni, da člen 346 PDEU v sedanji ubeseditvi in praksi državam članicam še vedno zagotavlja precejšen manevrski prostor v zvezi z njegovo uporabo in tako možnosti, da pri javnih naročilih za obrambo odstopajo od zakonov EU na tem področju; zato poziva države članice, naj člen 346 PDEU uporabljajo na učinkovit in pravilen način, ki je v skladu z zahtevami, določenimi s pravili EU, direktivami o notranjem trgu in pravili o javnih naročilih za obrambo; opozarja, da bi bilo treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije ukrepe iz člena 346 omejiti na izjemne in jasno določene primere, te meje pa se ne smejo prekoračiti; opozarja, da neustrezna uporaba odstopanja od pravil enotnega trga resno ogroža konkurenco EU, zmanjšuje preglednost in olajšuje korupcijo ter s tem ovira vzpostavljanje obrambnega trga EU, delovanje tehnološke in industrijske baze evropske obrambe ter razvoj zanesljivih vojaških zmogljivosti;

32.    poudarja, da je dolgoročno za nemoteno delovanje notranjega trga v evropskem obrambnem sektorju nujna popolna opustitev protidobav; zato poziva Komisijo, naj še naprej preverja, ali države članice opuščajo protidobave, ki niso ustrezno utemeljene na podlagi določb iz člena 346 Pogodbe; meni, da je to nujno za nemoteno delovanje in preglednost notranjega trga v evropskem obrambnem sektorju ter zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za dobavitelje, zlasti mala in srednja podjetja;

33.    ponovno opozarja, da bi se morale obstoječe dobavne verige s pomočjo okvirnih sporazumov, oddaje naročil podizvajalcem in razdelitvijo v sklope odpreti v korist malih in srednjih podjetij; vendar poudarja, da je treba zagotoviti spoštovanje načel preglednosti v podizvajalski verigi in skupne odgovornosti; poziva države članice, Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj z glavnimi izvajalci skupaj pomagajo malim in srednjim podjetjem pri konsolidaciji in jim olajšajo dostop do javnih naročil na obrambnem področju ter preprečujejo geografsko neenakomeren razvoj evropske tehnološke in obrambne osnove;

34.    ugotavlja, da industrija skoraj ne uporablja glavnih instrumentov direktive o prenosu obrambnih proizvodov, kar velja zlasti za splošna dovoljenja in potrjevanje podjetij na obrambnem področju, ter da obstajajo vrzeli v upravnem sodelovanju med državami članicami, namenjenemu zagotovitvi ustreznih nadzornih ukrepov za preprečevanje kršitev pogojev dovoljenj za prenos; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za dejansko uporabo teh instrumentov v praksi, in zato pozdravlja pobudo Komisije za ustanovitev delovne skupine z državami članicami, ki bo usklajevala direktivo o prenosih obrambnih proizvodov znotraj EU;

35.    pozdravlja sporočilo Komisije iz leta 2014 „Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor“ in zavezo, ki jo je Komisija sprejela v tem dokumentu, da bo preučila, kako bi lahko ublažili škodljiv učinek protidobav, ki jih zahtevajo tretje države, in kako protidobave vplivajo na notranji trg in evropsko industrijo; poudarja, da je pomembno, da se časovni načrt izvede v predvidenem roku in da se po potrebi sprejmejo dodatni ukrepi; v celoti podpira prizadevanja Komisije za zagotovitev praktičnih navodil za mala in srednja podjetja, ki uporabljajo evropska sredstva pri projektih z dvojno rabo;

36.    ponovno opozarja, da morajo države članice nujno izboljšati preglednost postopkov javnih naročil v obrambnem sektorju do Komisije in agencij Evropske unije; poudarja, da bi bilo treba posebne postopke za javna naročila, kot je postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o oddaji naročila, omejiti na izjemne primere, utemeljeni pa bi smeli biti le v primeru prednostnih razlogov v zvezi s splošnim interesom glede obrambe in varnosti v skladu z Direktivo 2009/81/ES; poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezno spremljanje, da bo v letu 2016 lahko Parlamentu in Svetu obsežno poročala o obeh direktivah, kot je bilo načrtovano;

37.    opozarja, kako pomembno je, da ustrezni nadzorni organi redno preverjajo obrambno in varnostno opremo, pa tudi pravilno vodenje evidenc;

38.    poudarja, da je sodelovanje med strateškimi partnerji bistveno za zanesljivo oskrbo v Evropi, in zato spodbuja Komisijo in države članice, naj pri pogajanjih o mednarodnih trgovinskih sporazumih upoštevajo javna naročila za obrambo;

Pregled svežnja o javnih naročilih na področju obrambe

39.    poziva Komisijo, naj v svojih izvedbenih poročilih Parlamentu in Svetu o direktivah 2009/81/ES in 2009/43/ES v letu 2016 natančno oceni, ali in v kolikšnem obsegu so se določbe direktiv pravilno izvajale in ali so bili doseženi njuni cilji, ter oblikuje zakonodajne predloge, če se bo to izkazalo za potrebno;

40.    poudarja, da je treba za države članice uvesti posebno dodatno obvezno poročanje, z ustreznimi ukrepi za varovanje zaupnosti;

41.    opozarja, da je namen posodobitve pravil EU o javnih naročilih v skladu z direktivama 2014/24/EU in 2014/25/EU, sprejetima v letu 2014, zagotoviti preglednost v podizvajalski verigi in skladnost z okoljskim, socialnim in delovnim pravom; poudarja, da novi direktivi zagotavljata možnosti za enostavnejše postopke, kot so uporaba elektronske obdelave javnih naročil, združevanje povpraševanja in uporaba ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki se lahko prilagodijo posebnostim obrambnega in varnostnega sektorja;

42.    poziva k uvedbi novega postopka inovativnega partnerstva v obrambna naročila, ki bo pripomogel k izgradnji inovativne in konkurenčne evropske industrije in omogočil najboljšo možno uporabo obrambnega proračuna, pri čemer je treba javnim organom naročnikom omogočiti, da ta postopek uveljavijo za razvoj in kasneje nakup novih in inovativnih proizvodov, storitev ali gradenj, da se tako zagotovijo potrebne tržne spodbude in podpre razvoj inovativnih rešitev, ne da bi s tem omejili dostop do trga;

43.    poudarja, da je treba med postopki oddaje javnih naročil za obrambno in varnostno opremo poskrbeti za največjo možno zaščito in varnost civilnega prebivalstva;

44.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic EU, parlamentarni skupščini Nata in generalnemu sekretarju Nata.

(1)

UL L 146, 10.6.2009, str. 1.

(2)

UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0514.

(4)

UL C 168 E, 14.6.2013, str. 9.


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov(*) (24.4.2015)

za Odbor za zunanje zadeve

o vplivu razvoja evropskih obrambnih trgov na varnost in obrambne zmogljivosti v Evropi

(2015/2037(INI))

Pripravljavka mnenja: Ildikó Gáll-Pelcz

(*)       Pridruženi odbor – Člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      pozdravlja odločitev Evropskega sveta, da bo temo evropskih obrambnih trgov uvrstil na dnevni red svojega srečanja na vrhu junija 2015; poudarja pa, da strateški ukrepi, ki jih je decembra 2013 sprejel Evropski svet, niso pripomogli k sprejetju posebnih ukrepov in tesnejšemu sodelovanju med različnimi deležniki skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); poziva Evropski svet, naj pripravi konkretne smernice za obrambne politike in evropski obrambni trg, pri čemer naj upošteva posebnosti obrambnega sektorja; da bi utrdili notranji varnostni in obrambni trg;

2.      ponovno opozarja, da notranji trg in obrambne politike ne smejo veljati za nasprotujoča si področja; poudarja, da bi dobro delujoč notranji trg obrambnih proizvodov močno prispeval k doseganju ciljev skupne SVOP, in obžaluje, da je bil doslej dosežen le skromen napredek v tej smeri kljub sprejetju direktiv iz obrambnega svežnja leta 2009; poudarja, da bi lahko s pravilnim izvajanjem zakonodajnega okvira EU za javna naročila s strani vseh držav članic prispevali k učinkovitejši porabi nacionalnih sredstev za obrambo in okrepili tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe; v zvezi s tem meni, da bo tesnejše sodelovanje med državami članicami pomagalo preprečevati podvajanje dela in bolj pozitivno posredno vplivalo na različne medsebojno povezane sektorje;

3.      poudarja, da je glede na učinek gospodarske krize in zmanjšanje proračunskih sredstev držav članic za obrambo v času povečanih svetovnih izzivov in nevarnosti zdaj bolj kot kadar koli prej pomembno, da se sredstva čim bolje izkoristijo z boljšim usklajevanjem, zlasti glede obrambnih zmogljivosti; poudarja, da morajo države članice vnaprej načrtovati strateške naložbe za nakup in posodobitev opreme;

4.      poudarja, da je obrambni sveženj, ki ga je uvedla Evropska komisija, namenjen podpiranju konkurenčnosti evropskega obrambnega sektorja, pri čemer je eden od njegovih ciljev omejiti težave, ki so posledica razdrobljenosti evropskega obrambnega trga, protekcionističnega vedenja pri oddaji javnih naročil za obrambo in pomanjkanja usklajevanja med državami članicami glede nadzora nad prenosi obrambnih proizvodov drugim režimom;

5.      poudarja, da bi enotni obrambni trg zagotovil popolno preglednost in preprečil podvajanje, ki povzroča izkrivljanja trga; poudarja, da je uspeh mirovnih in varnostnih misij skupne varnostne in obrambne politike v veliki meri odvisen od njihove sposobnosti hitrega odzivanja in da je večje povezovanje ključnega pomena za racionalizacijo procesov in znižanje stroškov;

6.      poudarja, da je za dokončno vzpostavitev evropskega obrambnega trga potrebna visoko konkurenčna industrijska baza, temelječa na inovacijah in tehnologiji, ki lahko ustvari sinergije s tesnejšim čezmejnim sodelovanjem, in da je napredek pri raziskavah glede blaga in tehnologij z dvojno rabo bistven za zagotovitev naše neodvisnosti ter zanesljive oskrbe, zlasti s ključnim blagom;

Kako čim bolje izkoristiti potencial pravil notranjega trga

7.      poziva Komisijo, naj za okrepitev učinkovitosti misij SVOP uskladi finančna pravila, ki urejajo splošni proračun EU, z določbami novih direktiv o javnih naročilih in oddaji javnih naročil, zlasti v zvezi z misijami SVOP, da bi zagotovili hitro in prožno izvajanje civilnih operacij;

8.      poudarja, da mora Evropa za okrepitev evropske obrambe in tehnoloških inovacij ter znatne prihranke zgraditi ekonomijo obsega in skupni evropski trg javnih naročil za obrambo ter sodobno, povezano in konkurenčno evropsko obrambno industrijo; poudarja, da bi morali s pomočjo poglobljenega čezmejnega sodelovanja čim bolj izkoristiti potencial pravil notranjega trga, da bi se zoperstavili sedanji razdrobljenosti evropskega obrambnega in varnostnega sektorja, ki povzroča podvajanje programov za obrambno opremo in pomanjkanje preglednosti v zvezi z odnosi med nacionalnimi obrambnimi organi in obrambno industrijo; poziva države članice, naj odpravijo nacionalna pravila, ki niso skladna z Direktivama 2009/43/ES in 2009/81/ES, in ki ovirajo notranji trg za javna naročila na obrambnem področju, ter pravilno izvajajo in uveljavljajo Direktivo 2009/81/ES o javnih naročilih na obrambnem področju in varnostno občutljivih javnih naročilih in Direktivo 2009/43/ES o prenosu obrambnih proizvodov; poziva Komisijo, naj sprejme posebne ukrepe za zagotovitev pravilne uporabe direktiv ter preverja in spremlja nacionalne postopke prenosa, da bi zagotovila, da ne povzročajo izkrivljanj trga;

9.      poziva Komisijo, naj za čim učinkovitejšo porabo sredstev spodbudi države članice k skupnim nabavam prek centralnih nabavnih organov, npr. Evropske obrambne agencije, kot določa Direktiva 2009/81/ES;

10.    poziva Komisijo, naj si s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja in boljšim dostop do dobavnih verig v obrambni industriji ter sprejetjem ukrepov za odpravo razmer, v katerih nekatere države članice delujejo izključno kot dobavitelji, druge pa le kot kupci obrambne tehnologije, bolj prizadeva za enake konkurenčne pogoje na evropskih obrambnih trgih, da bi preprečila protekcionizem držav članic; v zvezi s tem meni, da je treba uporabo izključitev iz Direktive 2009/81/ES ustrezno utemeljiti; poziva Komisijo, naj obvesti Parlament o učinkih že objavljenega sklopa sedmih navodil (področje uporabe, izključitve, raziskave in razvoj, zanesljiva oskrba, varovanje informacij, oddaja naročil podizvajalcem, protidobave) in ugotavlja, da namerava leta 2015 objaviti še dva sklopa navodil; meni, da so ta navodila odlična priložnost, da Komisija vzpostavi dialog z državami članicami o temah, ki še niso bile obravnavane strukturirano in odprto, ter zahteva predložitev informacij o rezultatu takega dialoga z državami članicami;

11.    meni, da člen 346 PDEU v sedanji ubeseditvi in praksi državam članicam še vedno zagotavlja precejšen manevrski prostor v zvezi z njegovo uporabo in tako možnosti, da pri javnih naročilih za obrambo odstopajo od zakonov EU na tem področju; zato poziva države članice, naj člen 346 PDEU uporabljajo na učinkovit in pravilen način, ki je v skladu z zahtevami, določenimi s pravili EU, direktivami o notranjem trgu in pravili o javnih naročilih za obrambo; opozarja, da bi bilo treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije ukrepe iz člena 346 omejiti na izjemne in jasno določene primere, te meje pa se ne smejo prekoračiti; opozarja, da neustrezna uporaba odstopanja od pravil enotnega trga resno ogroža konkurenco EU, zmanjšuje preglednost in olajšuje korupcijo ter s tem ovira vzpostavljanje obrambnega trga EU, delovanje tehnološke in industrijske baze evropske obrambe ter razvoj zanesljivih vojaških zmogljivosti;

12.    poudarja, da je dolgoročno za nemoteno delovanje notranjega trga v evropskem obrambnem sektorju nujna popolna opustitev protidobav; zato poziva Komisijo, naj še naprej preverja, ali države članice opuščajo protidobave, ki niso ustrezno utemeljene na podlagi določb iz člena 346 Pogodbe; meni, da je to nujno za nemoteno delovanje in preglednost notranjega trga v evropskem obrambnem sektorju ter zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za dobavitelje, zlasti mala in srednja podjetja;

13.    ponovno opozarja, da se morale obstoječe dobavne verige s pomočjo okvirnih sporazumov, oddaje naročil podizvajalcem in razdelitvijo v sklope odpreti v korist malih in srednjih podjetij; vendar poudarja, da je treba zagotoviti spoštovanje načel preglednosti v podizvajalski verigi in skupne odgovornosti; poziva države članice, Evropsko obrambno agencijo in Komisijo, naj z glavnimi izvajalci skupaj pomagajo malim in srednjim podjetjem pri konsolidaciji in jim olajšajo dostop do javnih naročil na obrambnem področju ter preprečujejo geografsko neenakomeren razvoj evropske tehnološke in obrambne osnove;

14.    ugotavlja, da industrija skoraj ne uporablja glavnih instrumentov direktive o prenosu obrambnih proizvodov, kar velja zlasti za splošna dovoljenja in potrjevanje podjetij na obrambnem področju, ter da obstajajo vrzeli v upravnem sodelovanju med državami članicami, namenjenemu zagotovitvi ustreznih nadzornih ukrepov za preprečevanje kršitev pogojev dovoljenj za prenos; poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za dejansko uporabo teh instrumentov v praksi, in zato pozdravlja pobudo Komisije za ustanovitev delovne skupine z državami članicami, ki bo usklajevala direktivo o prenosih obrambnih proizvodov znotraj EU;

15.    pozdravlja sporočilo Komisije iz leta 2014 „Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor“ in zavezo, ki jo je Komisija sprejela v tem dokumentu, da bo preučila, kako bi lahko ublažili škodljiv učinek protidobav, ki jih zahtevajo tretje države, in kako protidobave vplivajo na notranji trg in evropsko industrijo, obenem pa poudarja, da je pomembno, da se načrt izvaja brez zamud in da se potrebi sprejmejo dodatni ukrepi; v celoti podpira prizadevanja Komisije za zagotovitev praktičnih navodil za mala in srednja podjetja, ki uporabljajo evropska sredstva pri projektih z dvojno rabo;

16.    ponovno opozarja, da morajo države članice nujno izboljšati preglednost postopkov javnih naročil v obrambnem sektorju do Komisije in agencij Evropske unije; poudarja, da bi bilo treba posebne postopke za javna naročila, kot je postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o oddaji naročila, omejiti na izjemne primere, utemeljeni pa bi smeli biti le v primeru prednostnih razlogov v zvezi s splošnim interesom glede obrambe in varnosti v skladu z Direktivo 2009/81/ES; poziva Komisijo, naj poskrbi za ustrezno spremljanje, da bo v letu 2016 lahko Parlamentu in Svetu obsežno poročala o obeh direktivah, kot je bilo načrtovano;

17.    poziva Komisijo, naj čim prej objavi zeleno knjigo o nadzoru sredstev, ki naj bi po prvotnih načrtih izšla konec leta 2014 v skladu z njenim sporočilom iz leta 2014 in izvede ustrezno in celovito analizo učinkov izvajanja obrambnega svežnja, vključno s posvetovanjem z združenji obrambnih industrij, državami članicami, Evropsko obrambno agencijo in drugimi ustreznimi deležniki ter organizacijami, ki se zavzemajo za preprečevanje konfliktov, mir in varnost;

18.    opozarja, kako pomembno je, da ustrezni nadzorni organi redno preverjajo obrambno in varnostno opremo, pa tudi pravilno vodenje evidenc;

19.    poudarja, da je sodelovanje med strateškimi partnerji bistveno za zanesljivo oskrbo v Evropi, in zato spodbuja Komisijo in države članice, naj pri pogajanjih o mednarodnih trgovinskih sporazumih upoštevajo javna naročila za obrambo;

Pregled svežnja o javnih naročilih na področju obrambe

20.    poziva Komisijo, naj v svojih izvedbenih poročilih Parlamentu in Svetu o direktivah 2009/81/ES in 2009/43/ES v letu 2016 natančno oceni, ali in v kolikšnem obsegu so se določbe direktiv pravilno izvajale in ali so bili doseženi njuni cilji, ter oblikuje zakonodajne predloge, če se bo to izkazalo za potrebno;

21.    poudarja, da je treba za države članice uvesti posebno dodatno obvezno poročanje, z ustreznimi ukrepi za varovanje zaupnosti;

22.    opozarja, da je namen posodobitve pravil EU o javnih naročilih v skladu z direktivama 2014/24/EU in 2014/25/EU, sprejetima v letu 2014, zagotoviti preglednost v podizvajalski verigi in skladnost z okoljskim, socialnim in delovnim pravom; poudarja, da novi direktivi zagotavljata možnosti za enostavnejše postopke, kot so uporaba elektronske obdelave javnih naročil, združevanje povpraševanja in uporaba ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki se lahko prilagodijo posebnostim obrambnega in varnostnega sektorja;

23.    poziva k uvedbi novega postopka inovativnega partnerstva v obrambna naročila, ki bo pripomogel k izgradnji inovativne in konkurenčne evropske industrije in omogočil najboljšo možno uporabo obrambnega proračuna, pri čemer je treba javnim organom naročnikom omogočiti, da ta postopek uveljavijo za razvoj in kasneje nakup novih in inovativnih proizvodov, storitev ali gradenj, da se tako zagotovijo potrebne tržne spodbude in podpre razvoj inovativnih rešitev, ne da bi s tem omejili dostop do trga;

24.    poudarja, da je treba med postopki oddaje javnih naročil za obrambno in varnostno opremo poskrbeti za največjo možno zaščito in varnost civilnega prebivalstva.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Sergio Gaetano Cofferati, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Antanas Guoga, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Marlene Mizzi, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Cristian-Silviu Bușoi, Birgit Collin-Langen, Dawid Bohdan Jackiewicz, Julia Reda, Ulrike Trebesius, Ulla Tørnæs

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andor Deli


MANJŠINSKO MNENJE

o vplivu razvoja evropskih obrambnih trgov na varnost in obrambne zmogljivosti v Evropi (2015/2037(INI))

Odbor za zunanje zadeve, pripravljavka mnenja: Ana Gomes

Manjšinsko mnenje, ki ga vlagajo poslanci skupine GUE/NGL Sabine Lösing, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sofia Sakorafa, Pablo Iglesias

Poročilo poudarja, da je krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe bistveno za zmožnost Evrope, da v skladu s cilji Pogodbe zaščiti svoje državljane, interese in vrednote in da izpolni svoje obveznosti zagotavljanja varnosti. Zato podpira različne ukrepe za utrditev evropskega obrambnega sektorja, kar bo na koncu pripeljalo do nastanka zelo neobvladljivega in vplivnega vojaškega industrijskega kompleksa.

Poročilu nasprotujemo, ker:

•   ne odraža negativne in vedno večje vloge EU v sedanjih vojaških spopadih;

•   trdi, da v obrambnih proračunih primanjkuje sredstev, čeprav so obrambni izdatki v državah članicah še vedno visoki;

•   poziva k oblikovanju vojaškega industrijskega kompleksa, ker je treba okrepiti močno in neodvisno tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe;

•   poziva h konsolidaciji obrambnega sektorja – ki je zelo koruptiven in nepregleden – z razvojem evropskega trga za obrambno opremo in storitve;

•   zagovarja, da je "treba dati prednost sodelovanju in združevanju sredstev ter skupni uporabi", ter davčne spodbude za izpolnitev teh ciljev;

•   se zavzema za to, da se obrambni projekti financirajo iz evropskih sredstev in za to, da obrambna industrija "zaprosi za financiranje EU v okviru programa Obzorje 2020".

Zahtevamo:

-    razorožitev in prenos sredstev iz vojaškega proračuna v proračun za socialne in razvojne namene,

-    naj se poskrbi za to, da ne bo nobenega financiranja iz proračuna EU za vojaške namene oziroma dvojno uporabo;

-     popolno prepoved izvoza orožja,-

  preoblikovanje tovarn orožja v civilna podjetja.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

4.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

4

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Bas Belder, Klaus Buchner, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidejos (Georgios Epitideios), Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Eduard Kukan, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Ioan Mircea Pașcu, Tonino Picula, Kati Piri, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Johannes Cornelis van Baalen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reinhard Bütikofer, Neena Gill, Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Liisa Jaakonsaari, Anneli Jäätteenmäki, Marek Jurek, Antonio López-Istúriz White, Urmas Paet, Gilles Pargneaux, Soraya Post, Marietje Schaake, Jean-Luc Schaffhauser, István Ujhelyi, Traian Ungureanu, Paavo Väyrynen, Janusz Zemke

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Victor Boștinaru

Pravno obvestilo