Postopek : 2014/2245(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0173/2015

Predložena besedila :

A8-0173/2015

Razprave :

PV 08/09/2015 - 11
CRE 08/09/2015 - 11

Glasovanja :

PV 09/09/2015 - 8.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0308

POROČILO     
PDF 275kWORD 323k
27.5.2015
PE 546.892v02-00 A8-0173/2015

o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji

(2014/2245(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalec: Tamás Deutsch

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji

(2014/2245(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast: spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja regij in mest v EU z dne 23. julija 2014 (v nadaljnjem besedilu: šesto poročilo o koheziji),

–       ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti členov 4, 162, 174 do 178 ter 349 Pogodbe,

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006(3),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(4),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(5),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(6),

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(7),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(8),

–       ob upoštevanju Teritorialne agende Evropske unije 2020: za vključujočo, pametno in trajnostno Evropo različnih regij, sprejete na neformalnem zasedanju ministrov za prostorsko načrtovanje in teritorialni razvoj 19. maja 2011 v mestu Gödöllő na Madžarskem,

–       ob upoštevanju osmega poročila Komisije o napredku o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Mestna in regionalna razsežnost krize z dne 26. junija 2013,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko(9),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pripravljenosti držav članic EU za učinkovit in pravočasen začetek novega programskega obdobja kohezijske politike(10),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o 7. in 8. poročilu Komisije o napredku kohezijske politike Evropske unije ter strateškem poročilu 2013 o izvajanju programov 2007–2013(11),

–       Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. februarja 2014 o čim boljšem izkoriščanju potenciala najbolj oddaljenih regij z ustvarjanjem sinergije med strukturnimi skladi in drugimi programi EU(12),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o zamudah pri začetku izvajanja kohezijske politike za obdobje 2014–2020(13),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2011 z naslovom Okvir za naslednjo generacijo inovativnih finančnih instrumentov – platformi EU za lastniški kapital in dolg (COM(2011)0662),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–       ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z naslovom Finančni instrumenti za MSP, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (posebno poročilo št. 2/2012),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast, ki ga je 19. novembra 2014 sprejel Svet za splošne zadeve (kohezija),

–       ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. decembra 2014 o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji(14),

–       ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2015 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Šesto poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast(15),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. marca 2015 z naslovom Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2015 (COM(2015)0116),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. januarja 2015 z naslovom Predlog spremembe proračuna št. 2 k splošnemu proračunu za leto 2015 (COM(2015)0016),

–       ob upoštevanju letnega poročila za leto 2013 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam,

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0173/2015),

A.     ker ni mogoče zanikati odločilne vloge kohezijske politike EU pri zmanjševanju razlik med regijami, spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije med državami članicami ter spodbujanju ustvarjanja delovnih mest; ker je kohezijska politika v realnem gospodarstvu glavna naložbena politika na ravni EU in uveljavljen spodbujevalec rasti in ustvarjanja delovnih mest v EU, njen proračun do leta 2020 pa znaša več kot 350 milijard EUR; ker se je kohezijska politika med gospodarsko krizo izkazala za bistven instrument za ohranjanje ravni naložb v različnih državah članicah; ker je v nekaterih državah članicah glavni vir javnih naložb; ker so številne ocenjevalne metode potrdile njene konkretne in vidne rezultate;

B.     ker zadnji podatki za leto 2013 kažejo, da je delež dolgotrajno brezposelnih v Uniji znašal 5,1 % delovne sile, kar je več kot kdajkoli prej; ker dolgotrajna brezposelnost odločilno vpliva na posameznike skozi vse življenje in lahko postane strukturna, zlasti v obrobnih regijah;

C.     ker so se v zadnjem času javne naložbe v Uniji realno zmanjšale za 15 % in ker mnoge regije, zlasti tiste, ki se soočajo z demografskimi izzivi, niso mogle ustrezno prispevati k ciljem strategije Evropa 2020, zlasti ne h krovnemu cilju, da se do leta 2020 doseže 75-odstotna zaposlenost, cilju glede zmanjšanja števila revnih za 20 milijonov in cilju glede osipa;

D.     ker so se cilji kohezijske politike sčasoma upravičeno spremenili, da bi se odzvali na nove izzive in grožnje, s katerimi se spopada EU, ter je sama politika postala tesneje povezana s splošnim političnim programom EU; ker bi bilo treba kljub temu okrepiti njeno prvotno vlogo, in sicer povečanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v vseh regijah EU, zlasti v manj razvitih in tistih z najbolj omejenimi možnostmi; ker te politike ne smemo obravnavati zgolj kot sredstvo za doseganje ciljev strategije Evropa 2020 ter drugih razvojnih strategij EU, temveč tudi kot politiko naložb na teh ozemljih;

E.     ker je po navedbah iz šestega kohezijskega poročila gospodarska kriza negativno vplivala na dolgotrajni trend zmanjševanja razlik med regijami in ker so te razlike na številnih področjih na začetku novega programskega obdobja kljub nekaterim pozitivnim premikom še vedno precejšne;

F.     ker so s pomočjo tematske osredotočenosti viri kohezijske politike usmerjeni v omejeno število strateških ciljev, ki omogočajo hitrejšo rast, ustvarjanje delovnih mest in socialno vključevanje ter obenem ugodno učinkujejo na okolje in pripomorejo k spopadanju s podnebnimi spremembami;

G.     ker visokih stopenj rasti in regionalnega gospodarskega zbliževanja ni mogoče doseči brez dobrega upravljanja in ker je potrebno učinkovitejše sodelovanje vseh partnerjev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v skladu z načelom upravljanja na več ravneh ter ob udeležbi socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe;

H.     ker so sporazumi o partnerstvu in operativni programi strateški instrumenti za usmerjanje naložb v državah članicah in njihovih regijah iz členov 14, 16 in 29 uredbe o skupnih določbah in ker naj bi bili glede na roke za predložitev in sprejetje sporazumi o partnerstvu sprejeti najpozneje do konca avgusta 2014, operativni programi pa najpozneje do konca januarja 2015;

I.      ker je Svet na neformalnem srečanju v mestu Gödöllő na Madžarskem leta 2011 prihodnja predsedstva Sveta v letih 2015 in 2016 zaprosil, naj ocenijo teritorialno agendo EU 2020 ter ob upoštevanju njenega delovanja v praksi preučijo, ali bi bilo treba opraviti njeno revizijo, ter naj morebitno revizijo tudi vodijo;

J.      ker morajo države članice v skladu s členom 175 PDEU izvajati in usklajevati svoje gospodarske politike tako, da dosegajo tudi cilje glede vsesplošnega skladnega razvoja ter krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, in ker bi moral zato novi naložbeni načrt za Evropo prav tako prispevati k doseganju teh ciljev;

Dosežki in izzivi kohezijske politike v okviru gospodarske in finančne krize (programsko obdobje 2007–2013)

1.      poudarja, da je kohezijska politika glavni instrument Evropske unije, namenjen zmanjševanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik med evropskimi regijami, krepitvi njihove konkurenčnosti ter spopadanju s podnebnimi spremembami in energetsko odvisnostjo, obenem pa prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poudarja, da so naložbe kohezijske politike, čeprav so jih nekatere države članice in regije težko sofinancirale, znatno ublažile negativne učinke gospodarske in finančne krize ter so regijam dale stabilnost, saj so zagotovile dotok finančnih sredstev v času, ko so nacionalne in regionalne javne in zasebne naložbe strmo upadle; poudarja, da je financiranje iz naslova kohezijske politike zagotovilo 21 % javnih naložb v EU kot celoti in 57 % v kohezijskih državah, če jih obravnavamo kot skupino;

2.      poudarja, da je kohezijska politika dokazala, da se je sposobna s prožnimi ukrepi hitro odzvati za reševanje naložbene vrzeli za države članice in njihove regije; ukrepi vključujejo zmanjšanje nacionalnega sofinanciranja in zagotovitev dodatnih predplačil, pa tudi preusmeritev 13 % vseh finančnih sredstev (45 milijard EUR) v podporo gospodarski dejavnosti in zaposlovanju z neposrednimi učinki; zato meni, da je bistveno izvesti obsežen in poglobljen vmesni pregled, s katerim bi omogočili prilagoditev ciljev in ravni financiranja, če se spremenijo socialne in gospodarske razmere v državah članicah ali nekaterih njihovih regijah;

3.      poudarja, da Pogodba o Evropski uniji vključuje cilj spodbujanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in solidarnosti med državami članicami (člen 3 PEU);

4.      pozdravlja nedavno reformo kohezijske politike, katere namen je bilo spopadanje s temi težavami in ki je temeljila na doslednem strateškem okviru za obdobje 2014–2020, z jasnimi cilji in spodbudami za vse operativne programe; poziva vse akterje, zlasti udeležene glavne organe oblasti, naj zagotovijo učinkovito in uspešno izvajanje novega zakonodajnega okvira za kohezijsko politiko, tako da se močno osredotočijo na doseganje večje uspešnosti in boljših rezultatov; poziva vse udeležene akterje, naj vzpostavijo ustrezno delujoče mehanizme upravljanja in usklajevanja na več ravneh, da se zagotovi usklajenost med programi, podporo strategije Evropa 2020 in priporočili za posamezne države;

5.      poudarja, da je stabilno fiskalno in gospodarsko, pa tudi učinkovito ureditveno, upravno in institucionalno okolje ključnega pomena za učinkovito kohezijsko politiko, vendar pa ta stabilnost ne sme ogroziti uresničevanja ciljev in namenov; v zvezi s tem opozarja, da bi lahko začasna ustavitev plačil iz člena 23 uredbe o skupnih določbah zmanjšala zmogljivost nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov za učinkovito načrtovanje ter za izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020; poudarja, da bi morala biti kohezijska politika, da bi dosegla kohezijske cilje in cilje strategije Evropa 2020, tesno usklajena s sektorskimi politikami in dosegati sinergijo z drugimi investicijskimi načrti EU; kljub temu opozarja, da morajo v skladu s členom 175 PDEU vse gospodarske politike zasledovati cilje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

6.      poudarja, da je krepitev upravnih zmogljivosti za načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje v državah članicah ključna prednostna naloga za pravočasno in uspešno izvajanje kohezijske politike;

7.      opozarja, da so regionalne razlike še vedno velike, čeprav je kohezijska politika ublažila posledice krize, in da cilj te politike v zvezi z zmanjšanjem ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik z zagotavljanjem posebne podpore manj razvitim regijam ni bil povsod dosežen;

8.      opozarja, da so morali lokalni in regionalni organi kljub krizi in hudemu pritisku na lokalne finance še naprej izpolnjevati potrebe državljanov po dostopnejših javnih storitvah višje kakovosti;

9.      poudarja pomen ponovne industrializacije Evropske unije, da se do leta 2020 zagotovi vsaj 20-odstotni delež industrijske proizvodnje v BDP držav članic; zato opozarja, da je za spodbuditev ustvarjanja delovnih mest in rasti v Evropi zelo pomembno dejavno podpirati in krepiti načela konkurenčnosti, trajnosti in regulativne zanesljivosti;

Težave z izvajanjem in plačili

10.    izraža veliko zaskrbljenost zaradi velikih strukturnih zamud pri začetku izvajanja programskega obdobja kohezijske politike, ki so posledica zamude pri sprejetju operativnih programov, vključno s postopkom prenosa; ugotavlja, da se lahko zaradi te zamude poveča pritisk na plačila, zlasti v letih 2017 in 2018, kar bi še dodatno prispevalo k pomislekom zaradi zaostanka pri plačilih v višini 25 milijard EUR v programskem obdobju 2007–2013; meni, da ta pomislek, čeprav so razmere, če pogledamo bolj na splošno, v okviru kohezijske politike boljše kot na področjih razvoja podeželja in ribištva, še vedno obstaja, saj je treba v več državah članicah sprejeti še veliko programov; poudarja, da lahko te zamude zmanjšajo verodostojnost proračuna EU in kohezijske politike ter njuno učinkovitost in trajnost ter ogrozijo zmogljivost nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov za dokončanje izvajanja za obdobje 2007–2013 ter za učinkovito načrtovanje in izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020; pozdravlja najnovejša prizadevanja držav članic in Komisije na tem področju in Komisijo poziva, naj si nadvse prizadeva za to, da bodo vsi preostali operativni programi brez nadaljnjega zavlačevanja sprejeti, saj je Parlament že odobril revizijo večletnega finančnega okvira, ki je potrebna za uporabo nedodeljenih virov iz leta 2014, in priložen predlog spremembe proračuna;

11.    opozarja, da vztrajni zaostanki pri plačilih kohezijsko politiko prizadevajo bolj kot katero koli drugo področje politike EU, saj je bilo ob koncu leta 2014 za 24,8 milijarde EUR neporavnanih računov za programe Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS) za obdobje 2007–2014, kar predstavlja povečanje za 5,6 % glede na leto 2013; spodbuja Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva za pokritje neporavnanih računov; poudarja, da te razmere vplivajo predvsem na najmanjše in najbolj ranljive upravičence kohezijske politike, kot so mala in srednja podjetja, nevladne organizacije ter združenja, saj je njihova zmogljivost za predhodno financiranje izdatkov omejena;

12.    pozdravlja dejstvo, da so se Svet, Komisija in Parlament sporazumeli o tem, da v večletnem finančnem okviru raven neplačanih računov ob koncu leta, zlasti v okviru kohezijske politike, zmanjšajo na njihovo strukturno raven, kot je določeno v skupni izjavi, priloženi sporazumu o proračunu za leto 2015, in je seznanjen z dokumentom Komisije o elementih za plačilni načrt za vrnitev proračuna EU v vzdržne okvire, ki ga je prejel 23. marca 2015; želi spomniti Komisijo, da se je zavezala, da bo plačilni načrt pripravila v najkrajšem možnem času, vsekakor pa pred predlogom proračuna za leto 2016; poleg tega opozarja vse institucije, da so se zavezale k sprejetju in izvedbi tega načrta od leta 2015 in do vmesne revizije veljavnega večletnega finančnega okvira;

13.    poudarja dejstvo, da predlagana revizija zgornjih mej večletnega finančnega okvira(16), s katero bi bilo prerazporejenih 11,2 milijarde EUR v obveznostih za celotni razdelek 1b iz člena 19(2) uredbe o večletnem finančnem okviru, in prenos(17) 8,5 milijarde EUR v obveznostih iz člena 13(2)(a) finančne uredbe iz leta 2014 v leto 2015 preprečujeta, da bi bila ta odobrena proračunska sredstva iz razdelka 1b preklicana, vendar tudi dejansko ne obravnavata osnovne težave zamud pri načrtovanju programov in ne spreminjata dejstva, da lahko predolgo odloženo izvajanje in sistematične zamude pri plačilih pomenijo velik izziv za končne upravičence;

14.    poudarja, da je omenjeni zaostanek iz naslova 1b proračuna EU najpomembnejši neposredni dejavnik, ki ogroža izvajanje kohezijske politike, in sicer v prejšnjem in predvidoma tudi v tekočem programskem obdobju (2014–2020); ponovno poudarja, da subjekti kohezijske politike na terenu močno, včasih skrajno, občutijo posledice tega zaostanka; zato poziva Komisijo, naj izdela načrt, v katerem bo predvidela natančno časovnico konkretnih postopnih političnih ukrepov, ki bodo podprti z namenskimi proračunskimi sredstvi, da bi se zmanjšal in nato popolnoma odpravil zaostanek; upa, da bo Svet končno dojel, da so razmere resne in nevzdržne, in bo pripravljen dejavno prispevati k iskanju stabilne rešitve problema; je prepričan da bi moral biti prvi cilj teh ukrepov, da se v letu 2015 zmanjšanje tega zaostanka konkretno občuti;

15.    poudarja, da bo nujno treba začeti izvrševati operativne programe takoj, ko bodo sprejeti, da bi dosegli čim boljše rezultate naložb, spodbudili ustvarjanje delovnih mest, povečali rast produktivnosti ter prispevali k podnebnim in energetskim ciljem Unije, Komisija in države članice pa bi si morale karseda prizadevati za čim hitrejše sprejetje teh programov; zahteva, da Komisija, ob tem, da se še naprej osredotoča na kakovost in potrebo, da se nadaljuje boj proti goljufijam, preuči vse možnosti za racionalizacijo notranjih postopkov, da bi pospešila postopke na podlagi dveh scenarijev, predvidenih za sprejetje operativnih programov, in preprečila nadaljnje zamude pri začetku izvajanja;

16.    ob upoštevanju navedenega poziva Komisijo: naj Parlamentu čim prej predloži ukrepe, s katerimi namerava olajšati izvajanje operativnih programov, da se zlasti prepreči razveljavitev dodeljenih sredstev v letu 2017, in sicer skupaj s predlagano časovnico; naj pojasni, kako zamude pri plačilih vplivajo na začetek izvajanje novih operativnih programov; ter naj predlaga rešitve za čim večjo omejitev škode; poleg tega zahteva, naj Komisija v okviru poročila o izidu pogajanj iz člena 16(3) uredbe o skupnih določbah analizira možni učinek poznega začetka izvajanja kohezijske politike za obdobje 2014–2020 na rast in delovna mesta in naj izda priporočila na podlagi pridobljenih izkušenj;

17.    meni, da večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, ki izhaja iz predloga Komisije za spremembo uredbe o večletnem finančnem okviru, v skladu s katero bi se sredstva, ki niso bila dodeljena v letu 2014, prenesla zgolj v leto 2015, močno povečuje tveganje za razveljavitve dodelitev v letu 2018 za programe, ki niso bili sprejeti v letu 2014, in posledično ne spodbuja popolne izrabe sredstev EU in ne zagotavlja učinkovitega podpiranja naložb EU v rast in delovna mesta; poziva Komisijo, naj pri pripravi strateškega poročila v letu 2017, kot določa člen 53 uredbe o skupnih določbah, pravočasno predlaga ustrezne zakonodajne in druge ukrepe, da bi se izognili tveganju razveljavitev dodelitev;

18.    je zaskrbljen zaradi nizke absorpcije sredstev v programskem obdobju 2007–2013 v nekaterih državah članicah in opozarja, da je treba obravnavati glavne razloge za to, da se ne bodo te težave v naslednjem programskem obdobju ponovile; poudarja, da so upravne zmogljivosti bistvene za uspešno in učinkovito izvajanje kohezijske politike; poudarja, da lahko nestabilnost javne uprave skupaj s šibkim usklajevanjem politik spodkoplje uspešno izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter ogrozi učinkovito upravljanje politik na splošno;

19.    predlaga, da bi lahko v okviru priprave naslednjega programskega obdobja predpise glede načrtovanja programov uvedli posebej in pred proračunskimi predlogi ter tako ločili razprave o vsebini in denarju in omogočili dovolj časa za temeljito pripravo programov; opozarja, da države članice in regije kljub temu, da so predpisi zelo obširni, še nimajo popolne zanesljivosti, je pa mogoče zaradi tega te predpise različno razlagati; ugotavlja, da je mogoče predpise še poenostaviti;

20.    poziva Komisijo, naj temeljito preuči uporabo finančnih popravkov ali začasne ustavitve plačil in pri tem upošteva morebitne posledice za rast in delovna mesta;

Kohezijska politika kot temelj pametnih, trajnostih in vključujočih naložb v obdobju 2014–2020

21.    ponovno poudarja prvotno vlogo kohezijske politike, in sicer spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter zmanjševanje razlik med regijami ob posebni podpori za manj razvite regije; poudarja, da politika po svoji naravi in izvirni zasnovi, kakor ju določajo Pogodbe, neizogibno prispeva k doseganju ciljev Unije, zlasti ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ter temeljnega cilja Pogodbe o krepitvi teritorialne kohezije;

22.    pozdravlja novi Evropski sklad za strateške naložbe in njegov potencialni učinek vzvoda; poudarja, da bi morala biti ekonomska, socialna in teritorialna kohezija glavni cilj tega sklada, ki bi moral torej prinašati koristi za vse regije EU; poudarja, da je treba zagotoviti dodatnost virov Evropskega sklada za strateške naložbe ter torej dopolnjevanje in sinergijo med tem skladom in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, poleg tega udeleženim stranem priporoča, naj delujejo na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju evropskega načrta za oživitev gospodarstva v letu 2008, zlasti v zvezi s pametnimi naložbami;

23.    poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo večjo usklajenost in doslednost med vsemi naložbenimi in razvojnimi politikami EU, zlasti v okviru kohezijske politike, pa tudi med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in drugimi skladi EU ter nacionalnimi in regionalnimi instrumenti financiranja, da se zagotovita dopolnjevanje in večja sinergija, preprečita prekrivanje in podvajanje podpore ter zagotovi visoka evropska dodana vrednost financiranja EU; poziva Komisijo, naj v prihodnjih kohezijskih poročilih poroča o sinergiji; predlaga, da bi izvajanje novega naložbenega načrta temeljilo na izkušnjah skupnih pobud JEREMIE, JESSICA in JASMINE, ki so omogočile povečanje uspešnosti strukturnih skladov z 1,2 milijarde EUR v obdobju 2000–2006 na 8,4 milijarde EUR v obdobju 2007–2012; poziva, naj se v posvetovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom izvede podrobna in temeljita analiza;

24.    poudarja, da zakonodaja v zvezi s kohezijsko politiko določa razširjeno uporabo finančnih instrumentov, da bi se njihov prispevek v obdobju 2014–2020 podvojil na približno 25–30 milijard EUR, in sicer tako, da bi se razširil njihov tematski domet ter bi se državam članicam in regijam omogočila večja prožnost; poudarja vlogo finančnih instrumentov pri pridobivanju dodatnega javnega ali zasebnega sofinanciranja za odpravljanje tržnih pomanjkljivosti v skladu s strategijo Evropa 2020 in prednostnimi nalogami kohezijske politike; podpira zlasti pobudo za delitev tveganja za mala in srednja podjetja in poziva Komisijo, naj si karseda prizadeva za to, da bi bili finančni instrumenti za države članice in regije zlahka uporabni in mikavni, s čimer bi se zagotovilo, da bi se prispevki finančnih instrumentov podvojili že na podlagi samih instrumentov ter da bi se jasno opredelila odgovornost deležnikov za doseganje tega cilja; poudarja, da je treba v zvezi s finančnimi instrumenti, ki vključujejo finančna sredstva EU, zagotoviti preglednost, odgovornost in nadzor;

25.    vendar svari, da Evropski sklad za strateške naložbe ne bi smel spodkopavati strateške doslednosti in dolgoročne perspektive načrtovanja kohezijske politike; poudarja, da bi preusmeritev strukturnih skladov imela nasprotni učinek in je zato nesprejemljiva, saj bi ogrozila njihovo učinkovitost in s tem razvoj regij; poudarja, da dodelitve sredstev državam članicam iz razdelka 1b večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ni možno spreminjati za namene Evropskega sklada za strateške naložbe; poudarja, da ima sicer nadomestitev nepovratnih sredstev s posojili, lastniškim kapitalom in garancijami nekatere prednosti, vendar moramo pri tem biti previdni in upoštevati razlike med regijami ter raznolikost praks in izkušenj v regijah, kar zadeva uporabo finančnih instrumentov; izpostavlja dejstvo, da imajo regije, v katerih so naložbene spodbude najbolj potrebne, pogosto nizko upravno in absorpcijsko zmogljivost;

26.    opozarja, da utegne dovoljena prožnost pri izbiri projektov znotraj Evropskega sklada za strateške naložbe ogroziti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja odnos med tem skladom ter evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

Učinkovitost, uspešnost in donosnost kohezijske politike za obdobje 2014–2020

27.    poudarja pomembnost vseh ukrepov za poenostavitev in povečanje učinkovitosti, uspešnosti, ciljne usmerjenosti in donosnosti kohezijske politike, ki bi morali zagotoviti preusmeritev pozornosti z meril za absorpcijo sredstev na kakovost porabe in visoko dodano vrednost sofinanciranih operacij; v zvezi s tem predlaga, naj se oblikujejo tehnične prilagoditve ustreznih predpisov glede evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

28.    pozdravlja tematsko koncentracijo podpore za naložbe v pametno, trajnostno in vključujočo rast za doseganje rasti in ustvarjanje delovnih mest, reševanje vprašanj podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanje revščine in socialne izključenosti, pa tudi z okrepljeno usmerjenostjo v rezultate in merljivost v programih za obdobje 2014–2020, kar bi moralo prispevati k dodatnemu povečanju učinkovitosti in uspešnosti kohezijske politike; hkrati vztraja pri tem, da je treba za regije ohraniti določeno stopnjo prožnosti, odvisno od lokalnih in regionalnih posebnosti, zlasti ob hudih krizah, da se zmanjšajo razlike v razvitosti med različnimi regijami Unije; poziva k zares celostnemu in teritorialnemu pristopu k ciljnim programom in načrtom, ki odgovarjajo na potrebe na terenu;

29.    poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo skladnost med nacionalnimi programi reform in operativnimi programi ter pri tem obravnavajo priporočila za posamezne države in zagotovijo popolno skladnost s postopki gospodarskega upravljanja, da bi zmanjšali tveganje zgodnjega reprogramiranja;

30.    v zvezi s tem opozarja na prvotno nasprotovanje Parlamenta in poudarja, da je njegova naloga, da v celoti sodeluje in izvaja nadzor in preglede; od Komisije in Sveta zahteva popolne, pregledne in pravočasne informacije o merilih za reprogramiranje ali začasno ustavitev obveznosti ali plačil iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu s členom 23(15) uredbe o skupnih določbah ter o celotnem postopku, ki bi to ustavitev lahko sprožil; opozarja, da bi se bilo treba za začasno ustavitev obveznosti ali plačil odločati v skrajni sili, ko bi bile izčrpane vse ostale možnosti ter je bila izvedena ocena o morebitnih posledicah za rast in delovna mesta, saj bi začasna ustavitev obveznosti ali plačil lahko imela hude posledice za nacionalne, regionalne in lokalne organe, pa tudi za doseganje ciljev kohezijske politike kot celote; meni, da bi moral biti namen makroekonomskega pogojevanja večja trajnost in učinkovitost kohezijske politike, ter zavrača zamisel, da bi bile regije, območja ali državljani kaznovane zaradi makroekonomskih odločitev na nacionalni ali evropski ravni; opozarja na znatno upravno breme, ki lahko nastane pri reprogramiranju sredstev; opozarja, da predlog za reprogramiranje, predložen v skladu s členom 23(4) uredbe o skupnih določbah, zahteva predhodno posvetovanje z zadevnim odborom za spremljanje iz člena 49(3) te uredbe;

31.    poudarja, da nepravilnosti v veliki meri izhajajo iz zapletenih zahtev in predpisov; poudarja, da bi lahko številne nepravilnosti pri izvajanju kohezijskih programov zmanjšali s poenostavitvijo upravljanja in postopkov, hitrim prenosom sprejetih ustreznih novih direktiv in krepitvijo upravnih zmogljivosti, zlasti v manj razvitih regijah; zato poudarja, da je treba čim bolj zmanjšati upravno breme za upravičence pri preverjanju, ki je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in da si je treba prizadevati za čim bolj optimalne in prožnejše sisteme za upravljanje in nadzor ter večjo pozornost nameniti oceni tveganja in popraviti porazdelitev nalog med vsemi organi oblasti, pri čemer pa ne bi smeli spodkopavati uvedbe strožjih postopkov nadzora, s katerimi bi učinkoviteje preprečili nepravilnosti in bi se torej izognili finančnim popravkom ter prekinitvam in začasnim ustavitvam plačil; je zaskrbljen zaradi nizke stopnje izplačil finančnih instrumentov upravičencem, zlasti ob upoštevanju cilja, da bi se uporaba teh instrumentov povečala; v zvezi s tem poziva države članice, upravne organe in ustrezne druge deležnike, ki operirajo s temi finančnimi instrumenti, naj v celoti izkoristijo tehnično pomoč v okviru tehnične svetovalne platforme za finančne instrumente (FI-TAP) in svetovalne platforme za uporabo inovativnih finančnih instrumentov (Fi-compass);

Zaposlovanje, mala in srednja podjetja, mladi in izobraževanje

32.    poudarja, da bi lahko evropski strukturni in investicijski skladi znatno prispevali k odpravi negativnih družbenih posledic krize ter da bi bilo zato treba olajšati celovit pristop, ki ga omogočajo programi več skladov, z učinkovitejšim usklajevanjem in večjo prožnostjo, kar bi omogočilo boljši izkoristek sinergije med Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj; poudarja, da naložbe, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada, ne morejo dati optimalnih rezultatov, če ni ustrezne infrastrukture in ustreznih institucij; opozarja na dejstvo, da je mogoče z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi učinkovito podpreti socialno vključenost in bi jih bilo treba zato uporabiti za pomoč pri vključevanju prikrajšanih in ranljivih skupin, kot so Romi in invalidi, ter za podpiranje prehoda z institucionalnih storitev za otroke in odrasle na tiste, ki temeljijo na skupnosti;

33.    poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni manjšinam po vsej Uniji, ki doživljajo vse oblike socialne izključenosti in jih zato verjetneje prizadene strukturna brezposelnost; meni, da je treba pri načrtovanju politike, usmerjene v socialno kohezijo v Uniji, upoštevati vključevanje manjšin;

34.    poudarja ključno vlogo MSP pri ustvarjanju delovnih mest in opozarja na njihov potencial pri spodbujanju pametne rasti ter digitalnega in nizkoogljičnega gospodarstva; poziva k ugodnemu regulativnemu okolju, ki bo vodilo k ustanavljanju in delovanju teh podjetij, zlasti tistih, ki jih ustanovijo mladi, in tistih na podeželju; poudarja pomen zmanjševanja upravnih bremen za MSP ter olajšanja dostopa teh podjetij do financiranja, pa tudi potrebo po podpornih programih in usposabljanjih, ki bodo spodbujali razvoj podjetniških sposobnosti;

35.    poudarja, da MSP predstavljajo 99 % pravnih oseb EU in zagotavljajo 80 % delovnih mest v Uniji;

36.    izraža zaskrbljenost zaradi prenizke omejitve (5 milijonov EUR), ki jo je Komisija določila za podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjeno infrastrukturi manjšega obsega za kulturo in trajnostni turizem, saj je ta opredeljena kot skupni stroški in ne kot upravičeni stroški, ter poudarja, da lahko ti projekti zelo pozitivno vplivajo na regionalni razvoj, kar zadeva družbeno-ekonomski učinek, socialno vključevanje in privlačnost;

37.    se strinja z analizo Komisije, da bi lahko v nekaterih državah članicah gospodarske in socialne prednostne naloge bolje uravnotežili ter jih podprli s plodnim dialogom s partnerji in deležniki, zlasti kar zadeva gospodarsko rast na eni strani ter boj proti socialni izključenosti, izobraževanje in trajnostni razvoj na drugi; poudarja, da je ključen dejavnik za uspešno uresničevanje teh prednostnih nalog jasna strategija za izboljšanje institucionalnega okvira držav članic v smislu upravne zmogljivosti in kakovosti pravosodja;

38.    poudarja pomen Evropskega socialnega sklada skupaj z jamstvom za mlade in pobudo za zaposlovanje mladih, ki morajo podpreti kar največje število donosnih projektov za ustvarjanje delovnih mest, na primer v obliki poslovnih spodbud;

39.    svari pred zaskrbljujočo stopnjo brezposelnosti mladih, ki lahko povzroči izgube celotne generacije, zlasti v najmanj razvitih regijah in regijah, ki sta jih kriza in brezposelnost najbolj prizadela; vztraja na tem, da mora spodbujanje vključevanja mladih na trg dela ostati prednostna naloga, za doseganje tega pa je nujen dejavni prispevek EU, poleg tega lahko k temu največ prispeva integrirana uporaba Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in pobude za zaposlovanje mladih; meni, da bi bilo treba za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov imeti bolj ciljno usmerjen pristop, da bi spodbudili zaposlovanje in okrepili konkurenčnost ter tako ustvarili več prihodkov, kar bi koristilo celotnemu gospodarstvu EU; v tem okviru poudarja ključno vlogo jamstva za mlade pri pomoči mlajšim od 25 let pri iskanju kakovostne zaposlitve ali pridobivanju izobrazbe, spretnosti ter izkušenj, ki so potrebne, da bi se lahko zaposlili; poudarja, da je treba čim prej zagotoviti vsa sredstva, potrebna za izvajanje jamstva za mlade in drugih ukrepov v okviru pobude za zaposlovanje mladih; meni, da bi bilo treba uporabiti jasne in razumljive kazalnike učinka, s katerimi bo mogoče ustrezno oceniti prispevek skladov EU k rasti in zaposlovanju;

40.    vztraja, da si je treba še naprej prizadevati za to, da se poiščejo še drugi načini za izboljšanje uspešnosti na področju zaposlovanja mladih, saj rezultati kljub sprejetju uredbe o ESS in pobude za zaposlovanje mladih niso dobri; opozarja, da je EU politično zavezana zagotavljanju takojšnje podpore za vključevanje mladih na trg dela;

41.    poudarja, da se je zaradi spremenjenih vzorcev proizvodnje in starajočega se prebivalstva znatno povečal pomen Evropskega socialnega sklada in naložb v prilagoditev spretnosti delavcev; je trdno prepričan, da bi moral Evropski socialni sklad dopolnjevati nacionalne pristope v državah članicah; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo kar najbolj učinkovito in uspešno uporabo razpoložljivih sredstev, da bi zagotovili zaposljivost delavcev, socialno vključevanje in enakost spolov; hkrati poudarja, da bi bilo treba programe usposabljanja, financirane iz Evropskega socialnega sklada, prilagoditi tudi potrebam podjetnikov in vodstvenega osebja, da bi zagotovili trajnostni razvoj podjetij, zlasti malih in srednjih, ki ustvarjajo večino delovnih mest v Uniji;

42.    poziva države članice in Komisijo, naj si še naprej prizadevajo zlasti za izboljšanje in razširitev platforme EURES kot učinkovitega orodja za spodbujanje mobilnosti delavcev v Evropi, predvsem čezmejne mobilnosti, in sicer tako, da se izboljša poznavanje trga dela Unije med delavci, da se jim zagotovijo informacije o zaposlitvenih možnostih in pomoč pri formalnostih; spodbuja države članice k razvoju in podpori čezmejnih mrež EURES, ne nazadnje tudi zato, ker so čezmejni delavci najbolj izpostavljeni težavam pri prilagajanju in priznavanju poklicnih kvalifikacij; ugotavlja, da te mreže združujejo javne službe za zaposlovanje, socialne partnerje ter lokalne in regionalne organe ter druge zasebne deležnike in tako spodbujajo in podpirajo čezmejno mobilnost;

43.    poudarja, da je treba ustvarjanje kakovostnih delovnih mest usmerjati s pomočjo novih tehnologij; meni, da bi morala Komisija povezati zmanjšanje brezposelnosti z orodji digitalne agende in programa Obzorje 2020;

44.    poudarja, da je v Uniji še vedno veliko osipnikov, kar vpliva na stopnjo brezposelnosti mladih; poudarja, da je treba ta problem reševati s posodobitvijo izobraževalnih sistemov in učnih programov ter za to uporabiti pomoč iz Evropskega socialnega sklada;

45.    poudarja, da brez učinkovitega sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in akterji na trgu dela ne bo mogoče odpraviti visoke stopnje brezposelnosti mladih diplomantov v EU; zlasti poudarja, da se je s poučevanjem tistih znanj in spretnosti, ki so potrebni na trgu dela, stopnja zaposlenosti mladih povečala, socialne razlike pa zmanjšale;

46.    poudarja pomen razsežnosti spolov pri ustvarjanju delovnih mest; poziva Komisijo, naj dodeli zadostna sredstva za odpravo brezposelnosti žensk; meni, da bi lahko ženskam koristil tehnološki napredek, saj jim omogoča bolj prilagodljiv delovni čas, ter poziva Komisijo, naj nameni sredstva temu področju;

47.    ponovno zagotavlja, da je treba zagotoviti vrtce za majhne otroke, s čimer bi spodbudili navzočnost žensk na trgu dela, ter zato poziva Komisijo, naj podpre inovativne projekte v tej smeri; poudarja, da se z naložbami v javno infrastrukturo, kot so vrtci, povečujejo možnosti, da se ženske dejavno vključijo v gospodarstvo in na trg dela;

48.    poziva institucije EU in države članice, naj pri uresničevanju ciljev, povezanih z zaposlovanjem in socialno vključenostjo, upoštevajo potrebe žensk po porodniškem dopustu, spodbujajo delodajalce k zaposlitvi žensk po porodniškem dopustu, spodbujajo prožno ureditev dela in nadaljnje izobraževanje (vseživljenjsko učenje), s čimer bi ženskam omogočili, da neovirano nadaljujejo poklicno pot;

Vodenje politike

49.    poudarja, da je treba kohezijsko politiko voditi v duhu dobro delujočega večplastnega upravljanja, skupaj z učinkovito zasnovo, ki bo odgovarjala na zahteve javnosti in podjetij, ter s pomočjo preglednih in inovativnih javnih razpisov, vse to pa je ključnega pomena za povečanje učinka kohezijske politike; v zvezi s tem poudarja, da imajo lokalni in regionalni organi ne glede na pomembnost odločitev, ki se sprejemajo na ravni EU in držav članic, pogosto primarno upravno pristojnost za javne naložbe, kohezijska politika pa je ključno sredstvo, ki omogoča, da ti organi prevzamejo ključno vlogo v EU; pri tem opozarja, da je treba široko izvajati načelo partnerstva, kot je opredeljeno v uredbi o skupnih določbah in kodeksu ravnanja glede partnerstva;

50.    priporoča, da se viri in znanje kohezijske politike uporabijo za opazno povečanje upravnih zmogljivosti javnih organov, zlasti na lokalni in regionalni ravni, tudi z uporabo novih tehnologij v večji meri in s poenostavitvijo postopkov, da bi se povečala njihova sposobnost za nudenje kakovostnih uslug javnosti, tudi z uporabo novih tehnologij in prek spodbud za racionalizacijo postopkov; poziva Komisijo, naj opredeli oblike upravne pomoči glede ključnih vprašanj, kot so določanje ciljev pobud, ocena rezultatov s pomočjo ustreznih kazalcev in opredelitev naslednji korakov, ki jih je treba sprejeti, da bi pripomogli k vzpostavitvi na nadzoru in ocenjevanju temelječe upravne kulture v vsej EU; meni, da je treba zagotoviti, da se lokalnim in regionalnim organom pomaga pri inovativnih finančnih instrumentih, ki so ključnega pomena za povečanje virov in naložb, in pri javnih razpisih, ki bi morali biti vse pogostejše orodje javne uprave za spodbujanje inovacij in ustvarjalnosti;

51.    obžaluje, da šesto kohezijsko poročilo ne vključuje poglobljene ocene instrumenta za tehnično pomoč JASPERS, ki je državam članicam v obdobju 2007–2013 zagotavljal tehnično strokovno znanje, potrebno za pripravo visokokakovostnih velikih projektov, sofinanciranih s sredstvi EU; pozdravlja povezovalno platformo JASPERS za dejavnosti izgradnje zmogljivosti, ki je začela delovati leta 2013, ter središče za povezovanje in svetovanje JASPERS, ki je bilo vzpostavljeno leta 2014 za zagotavljanje strokovnega znanja pri pripravi projektov za programsko obdobje 2014–2020; pozdravlja vzpostavitev središča znanja za krepitev upravnih zmogljivosti v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, ki bi moralo prispevati h krepitvi zmogljivosti vseh organov držav članic, vključenih v upravljanje in izvajanje teh skladov;

52.    pozdravlja dejstvo, da Komisija vse več pozornosti namenja vlogi upravljanja, ter se strinja, da so dobro upravljanje in visokokakovostne javne storitve, kjer ni korupcije, bistveni za stabilno naložbeno okolje; poziva k visokim ciljem glede preprečevanja goljufij pri porabi za kohezijsko politiko in glede dosledne uporabe ukrepov za boj proti goljufijam;

53.    je prepričan, da bo evropski kodeks ravnanja glede partnerstva v vseh fazah tako formalno kot vsebinsko povečal sodelovanje v regijah in da ga je treba v celoti izvajati, saj bo imel ključno vlogo pri povečanju učinkov kohezijske politike ter utrditvi njenega vpliva; čestita tistim državam članicam in regijam, ki so svoje partnerje pri pripravi sporazumov o partnerstvu in operativnih programov uspele vključiti v skladu s kodeksom ravnanja glede partnerstva; je kljub temu zelo zaskrbljen zaradi številnih primerov nezadovoljive uporabe načela partnerstva in poziva Komisijo, naj ne odobri programov, pri katerih vključenost partnerjev ni bila zadostna; poudarja, kako pomembno je širiti primere dobre prakse pri organizaciji partnerstva, kot je opredeljeno v kodeksu ravnanja; poleg tega poziva Komisijo, naj Parlamentu redno predloži poročilo, v katerem bo ocenila trenutno stanje glede izvajanja načela partnerstva;

Teritorialna razsežnost

54.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se v šestem poročilu o koheziji razmeroma premalo upošteva teritorialni pristop, zlasti čezmejno sodelovanje, pri čemer poudarja, da gre za bistveno orodje pri krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da bi vključitev vseh čezmejnih in makroregionalnih vidikov obogatila poročilo, kar zadeva infrastrukturo, trg dela in mobilnost, okolje, vključno s skupnim načrtom ukrepanja ob nepredvidljivih dogodkih, porabo in odvajanje voda, ravnanje z odpadki, zdravstvo, raziskave in razvoj, turizem, javne storitve in upravo, saj imajo vsa ta področja izrazite čezmejne sestavine in čezmejni potencial; meni, da se bodo čezmejne in obmejne regije v programskem obdobju 2014–2020 bistveno uspešneje spopadale s krizo, saj bodo postale pametnejše, bolj vključujoče in bolj trajnostne;

55.    poudarja, da je celostni in teritorialni pristop bistven zlasti pri okolju in energetiki;

56.    pozdravlja uvedbo novih orodij za usklajevanje deležnikov in povezovanje politik EU ter za osredotočanje naložb na dejanske potrebe na terenu, kot sta instrument celostnih teritorialnih naložb in instrument za lokalni razvoj, ki ga usmerja skupnost, ob prizadevanju za uravnotežen teritorialni razvoj; opozarja na pomen sprejemanja instrumentov za oceno teritorialnega učinka politike, katerih glavna namena sta ocena teritorialnega učinka ukrepov EU na lokalne in regionalne oblasti ter povečanje vloge teritorialnega učinka v zakonodajnem postopku, ob upoštevanju obstoječih izzivov na področju izvajanja celostnih teritorialnih pristopov glede na preostale regulativne razlike pri skladih EU ter na zelo različno raven pristojnosti regionalnih in lokalnih skupnosti v državah članicah in upravnih organih; poziva k splošni integrirani naložbeni strategiji EU ter k okrepitvi teritorialne agende EU 2020, ki je bila sprejeta v okviru madžarskega predsedovanja leta 2011 in bi jo naj v okviru predsedstev leta 2015 ocenili ter h kateri spada agenda EU za mesta; meni, da bi se bilo treba še posebej osredotočiti na okrepitev vloge majhnih in srednje velikih mestnih območij;

57.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se ne omenja, kako so se načela in prednostne naloge teritorialne agende EU 2020 upoštevali pri izvajanju programov kohezijske politike v obdobju 2007–2013; poziva, naj se v programskem obdobju 2014–2020 uporabijo ustrezni ocenjevalni mehanizmi, s katerimi bo mogoče ocenjevati teritorialno razsežnost kohezijske politike;

58.    kljub temu odobrava dejstvo, da poročilo izpostavlja vprašanje mest, saj so mesta pomembna za globalizirano gospodarstvo in imajo lahko velik vpliv na trajnost; ugotavlja zavezanost evropskih regij in mest, da bodo prešli na bolj zeleno rast, kakor to določa konvencija županov; predlaga, da bi se ustrezno spopadli tudi z velikimi vrzelmi v razvoju med mesti in podeželjem, kot tudi s težavami na metropolitanskih območjih, za katera sta značilni tako odpornost kot ranljivost;

59.    obžaluje, da se šesto kohezijsko poročilo ne sklicuje na policentričen teritorialni razvoj kot ključen element pri doseganju teritorialne kohezije in teritorialne konkurenčnosti v skladu s teritorialno agendo EU 2020 in poročilom evropskega omrežja za opazovanje prostorskega razvoja iz leta 2013 z naslovom Making Europe Open and Polycentric (Odprti in policentrični Evropi naproti); opozarja na vlogo majhnih in srednje velikih krajev in na pomen krepitve funkcionalnih povezav med mestnimi središči in njihovimi okoliškimi območji, da bi dosegli uravnotežen teritorialni razvoj;

60.    poziva, naj se bolj spoštuje člen 174 PDEU o teritorialni koheziji, zlasti na podeželju, ter naj se ustrezna pozornost nameni pomembnemu razmerju med kohezijsko politiko in razvojem podeželja, zlasti na območjih, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in v regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najsevernejše regije z nizko gostoto prebivalstva ter otoške, čezmejne in gorske regije; priporoča, naj se upoštevajo tudi drugi demografski izzivi, ki pomembno vplivajo na regije, kot so odseljevanje, staranje in nizka gostota prebivalstva; poziva Komisijo, naj se pri izvajanju kohezijske politike posebej osredotoči na regije, ki so geografsko in demografsko v najbolj neugodnem položaju;

61.    meni, da šesto poročilo o koheziji ne posveča dovolj pozornosti evropskemu teritorialnemu sodelovanju, če upoštevamo, da je to popolno oblikovan cilj evropske kohezijske politike že od programskega obdobja 2007–2013; ponovno opozarja na možnosti, ki jih nudi evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ne le kot instrument za čezmejno upravljanje, temveč tudi kot sredstvo za prispevanje k celovito povezanemu teritorialnemu razvoju;

62.    poziva k boljšemu usklajevanju kohezijske politike, predpristopnega instrumenta in sosedske politike EU, pa tudi k boljšemu ocenjevanju in širitvi rezultatov projektov;

Dolgoročni pogled na kohezijsko politiko

63.    glede na navedeno opozarja, da je treba dati nov zagon razpravi o kohezijski politiki EU; trdi, da bodo parlamentarne volitve leta 2019 odločilne, saj se bosta tedaj novoizvoljeni Parlament in nova Komisija morala soočiti s koncem strategije Evropa 2020 ter novim večletnim finančnim okvirom, prav tako pa bosta morala zagotoviti prihodnost kohezijske politike po letu 2020 z ustreznim proračunom in pripraviti novo zakonodajo za kohezijsko politiko; ugotavlja, da je treba v razpravi o kohezijski politiki upoštevati hude časovne omejitve in zamude na začetku tega programskega obdobja;

64.    poudarja ključni pomen upravnih zmogljivosti; oblikovalce politike na vseh ravneh upravljanja poziva, naj v splošnem dajejo prednost ciljno usmerjeni tehnični pomoči za izvajanje kohezijskih politik, posebej pa razširjeni uporabi finančnih instrumentov v povezavi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

65.    meni, da imajo ukrepi kohezijske politike osrednjo vlogo pri zmanjševanju notranjih konkurenčnih razlik in strukturnih neravnovesij v regijah, ki to najbolj potrebujejo; poziva Komisijo, naj pretehta predhodno financiranje, da bi te države članice lažje v celoti uporabile sredstva za obdobje 2014–2020, ter pri tem zagotovi dosledno spoštovanje načela proračunske odgovornosti;

66.    poziva države članice, naj v nacionalnih parlamentih redno organizirajo politične razprave na visoki ravni o uspešnosti, učinkovitosti in pravočasnem izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter o prispevku kohezijske politike k izpolnjevanju makroekonomskih ciljev.

67.    poziva k rednim zasedanjem Sveta v sestavi ministrov za kohezijsko politiko za obravnavanje potreb po spremljanju stalnih izzivov, s katerimi se sooča ekonomska, socialna in teritorialna kohezije EU, in po odzivanju na te izzive;

°

°         °

68.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(5)

UL L 347, 20.12.2013, str. 303.

(6)

UL L 347, 20.12.2013, str. 281.

(7)

UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(8)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0002.

(10)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0015.

(11)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0132.

(12)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0133.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0068.

(14)

UL C 19, 21.1.2015, str. 9.

(15)

Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(16)

Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, COM(2015)0015, 21.1.2015.

(17)

Sklep Komisije o neavtomatskem prenosu iz leta 2014 v leto 2015 in odobritvah za prevzem obveznosti, ki jih je treba spet dati na voljo v letu 2015, C(2015)0827, 11.2.2015.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

V skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije mora Komisija vsake 3 leta predložiti kohezijsko poročilo „o napredku, doseženem pri uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije...“. Objava šestega poročila o koheziji je bila odložena zaradi sprejetja novega zakonodajnega okvira za kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020; tradicionalna struktura je bila spremenjena in sedaj odraža strategijo Evropa 2020.

Dosežki in izzivi kohezijske politike v okviru gospodarske in finančne krize

Kar zadeva preteklo programsko obdobje 2007–2013, šesto kohezijsko poročilo prikazuje, da je kohezijska politika ublažila učinek strmega upada javnih naložb, v nekaterih državah članicah za 60 %, v EU pa povprečno za 20 %. Naložbe kohezijske politike so regijam dale stabilnost tako, da so zagotovile dotok finančnih sredstev v času, ko so nacionalne javne in zasebne naložbe upadle ali celo usahnile. Vendar so se v zadnjih časih razlike med regijami povečale, povečanje zaposlenosti, doseženo po letu 2000, pa tudi konkurenčnost številnih držav članic, predvsem južnih, sta izgubljena.

Za prihodnost poročilo izpostavlja temeljne cilje kohezijskih naložb za obdobje 2014–2020: energetska učinkovitost, zaposlovanje in MSP – področja, kjer je velik potencial za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest. Za poročevalca je pomembno poudariti, da je kohezijska politika zaradi svoje vloge in instrumentov, ki jih opredeljuje Pogodba, glavna naložbena politika za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti v vsej EU. Zato kohezijska politika ne more biti zgolj instrument za druge sektorske strategije. Nasprotno, njen integrirani in večplastni pristop k upravljanju daje bistveno dodano vrednost izvajanju ukrepov EU in odgovornosti zanje, ki je izključno sektorski pristop ne more dati.

Poročevalec na podlagi tega pozdravlja novi naložbeni načrt EU za Evropo, ki bo dopolnjeval strukturne in kohezijske naložbe. Izkušnje, pridobljene pri skupnih pobudah kohezijske politike in finančnih instrumentov, kot je bil JEREMIE, bi lahko bile koristne, saj je večja uporaba finančnih instrumentov jedro tega novega naložbenega načrta. Obenem je treba jasno povedati, da nova naložbena pobuda nikakor ne sme negativno vplivati na proračun ali dolgoročno strateško načrtovanje kohezijske politike, saj bi to ogrozilo razvoj regij in učinkovitost naložb kohezijske politike v višini 350 milijard EUR, namenjenih za regionalni razvoj za obdobje 2014–2020. Dejansko je treba upoštevati, da naložbeno spodbudo najpogosteje najbolj potrebujejo regije z manjšo upravno in absorpcijsko zmogljivostjo, ki ne bodo izpolnjevale pogojev za novi naložbeni načrt.

Učinkovitost, uspešnost in donosnost kohezijske politike

Novi ukrepi za povečanje učinkovitosti in ciljne usmerjenosti vključujejo tematsko osredotočenost zlasti na inovacije, digitalno in nizkoogljično gospodarstvo, izobraževanje in podporo MSP. Poročevalec zahteva določeno stopnjo prožnosti za regije, odvisno od lokalnih posebnosti, zlasti ob upoštevanju hude krize. Da bi povečali dostopnost in absorpcijo sredstev in bi bilo napak, do katerih pogosto prihaja zaradi zapletenih določb o javnih razpisih in državni pomoči in ne zaradi kohezijskih predpisov, čim manj, si je treba prizadevati za poenostavitev postopkov in zmanjšati birokracijo.

Povezava z evropskim semestrom in priporočili za posamezne države lahko prav tako prispeva k učinkovitejšim kohezijskim naložbam. V zvezi s tem je treba izpostaviti ključno vlogo Evropskega parlamenta pri nadzoru celotnega postopka, ki bi lahko privedlo do začasne ustavitve obveznosti ali plačil iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Poročevalec zahteva popolno spoštovanje člena 23(15) uredbe o skupnih določbah, ki določa, da Komisija in Svet Parlament pregledno in pravočasno obveščata.

Zaposlovanje, MSP, mladi in izobraževanje

Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji določa, da sta polna zaposlenost in socialni napredek med cilji EU, v okviru strategije EU 2020 pa je zastavljen cilj, da se do leta 2020 doseže 75-odstotna zaposlenost ljudi, starih od 20 do 64 let. Z nastopom krize se ta cilj zdi vse težje dosegljiv, saj je brezposelnost v EU že od začetka leta 2010 nad 9,5 %, v nekaterih državah članicah v letu 2014 pa celo nad 15 %.

Razmere glede zaposlenosti mladih so še posebej zaskrbljujoče: v drugem četrtletju 2014 je bila stopnja brezposelnosti mladih na ravni EU 21,7 %, več kot dvakrat višja od stopnje brezposelnosti odraslih (9,0 %), kar pomeni, da je bilo v tem obdobju na ozemlju EU-28 brezposelnih več kot 5 milijonov ljudi, mlajših od 25 let. Število mladih Evropejcev med 15. in 24. letom, ki niso zaposleni, se ne šolajo ali usposabljajo, je prav tako nesprejemljivo visoko.

Podpora kohezijske politike malim in srednjim podjetjem je tudi zelo pomembna, saj so ta podjetja nepogrešljiva za rast in zaposlovanje v EU, saj so ustvarila 85 % neto rasti zaposlenosti v obdobju 2002–2010. Na podlagi vsega tega se bo v obdobju 2014–2020 prek strategij pametne specializacije na regionalni ravni okrepila sinergija med strukturnimi skladi in Programom za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME) ter okvirnim programom Obzorje 2020.

Težave z izvajanjem in plačili

Poročevalec opozarja, da bi bilo treba v skladu z uredbo o skupnih določbah najpozneje do konca avgusta 2014 sprejeti sporazume o partnerstvu, operativni programi pa najpozneje do konca januarja 2015. Postopek načrtovanja pa je očitno zelo zavlekel, saj je bilo ob koncu leta 2014 sprejetih le nekaj več kot 100 operativnih programov. Za sprejetje operativnih programov sta predvidena dva scenarija, oba pa pomenita nadaljnje zamude pri začetku izvajanja, in sicer: prenos sredstev za tiste programe, ki štejejo za pripravljene za sprejetje do 31. decembra 2014, in (ii) ponovna vključitev neporabljenih sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov za leto 2014 v proračun, torej tehnična revizija večletnega finančnega okvira, za programe, ki do konca leta 2014 ne štejejo za pripravljene za sprejetje.

V skladu s časovnim načrtom, ki ga je predstavila Komisija, bi lahko operativne programe, pri katerih je predviden prenos sredstev, sprejeli od 15. februarja do 31. marca 2015, po 1. maju 2015 pa tiste, pri katerih je predvidena ponovna vključitev neporabljenih sredstev v proračun. Parlament je izrazil veliko zaskrbljenost zaradi tako velike zamude pri izvajanju kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in poudaril, da zamude ogrožajo zmogljivost nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov za učinkovito načrtovanje ter izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020. Poročevalec izraža enako skrb. Zato poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi ukrepe in časovni načrt za čim prejšnjo olajšanje izvajanja operativnih programov.

Poleg zamud pri izvajanju kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 je nastal zaostanek tudi v plačilih v višini približno 25 %milijard EUR za programsko obdobje 2007–2013. Komisija je torej pozvana, naj pojasni učinek zamud pri plačilih na začetek izvajanja novih operativnih programov in predloži rešitve, da bi se karseda omejila škoda.

Od kohezijske politike se pričakuje, da bo prispevala k trajnostni rasti in zaposlenosti, ponavljajoča se težava zaostanka pri plačilih, kar ovira izvajanje programov in bremeni proračune upravičencev in držav članic, pa ni sprejemljiva. Proračunska disciplina pomeni, da se javna sredstva ne zapravljajo po nepotrebnem; pa tudi, da se računi plačujejo pravočasno. Poročevalec zato meni, da je to največja težava, ki jo je treba karseda hitro rešiti.

Vprašanja vodenja

Viri in znanje kohezijske politike se morajo uporabiti za opazno povečanje upravnih zmogljivosti javnih organov, zlasti na lokalni in regionalni ravni, da se bo povečala njihova sposobnost nudenja kakovostnih storitev javnosti, tudi z uporabo novih tehnologij v večji meri in poenostavitvijo postopkov. Lokalnim in regionalnim organom je treba pomagati pri inovativnih finančnih instrumentih, ki so ključnega pomena za povečanje virov in naložb, in pri javnih razpisih, ki bi morali biti vse pogostejše orodje javne uprave za spodbujanje inovacij in ustvarjalnosti.

Poročevalec poudarja, da bo evropski kodeks ravnanja glede partnerstva formalno in vsebinsko povečal sodelovanje pri načrtovanju v regijah in bo imel ključno vlogo pri povečanju učinkov kohezijske politike ter utrditvi njenega vpliva.

Teritorialna razsežnost

Šesto poročilo o koheziji ne pojasni težav ter zlasti možnosti čezmejnega sodelovanja, ki so le na kratko opisane; rezultati sploh niso predstavljeni. Poleg tega je, razen redkih izjem, vidik kakovosti popolnoma izpuščen, čeprav je v besedilu dovolj priložnosti, da bi o njem razpravljali (glej posebne razdelke o posamičnih temah/področjih, kot so mesta in obmorske ter najbolj oddaljene regije). Poleg tega bi vključitev čezmejnih vidikov z vidika tematike in kakovosti obogatila vsebino številnih poglavij, na primer infrastrukturo, trg dela in mobilnost, okolje, porabo in odvajanje voda, ravnanje z odpadki, zdravstvo, raziskave in razvoj, turizem, javne storitve in upravo. Vsa ta področja imajo izrazite čezmejne sestavine in čezmejni potencial. Poročevalec meni, da lahko evropsko teritorialno sodelovanje znatno prispeva k evropskemu povezovanju.

Ti dejavniki so nenazadnje povezani tudi z vprašanji o evropskem teritorialnem sodelovanju in evropskem združenju za teritorialno sodelovanje. Zlasti sestavina čezmejnega sodelovanja pri evropskem teritorialnem sodelovanju vpliva na kohezijo čezmejnih regij. Poročevalec zato predlaga, naj poročilo o koheziji v prihodnje vključuje oceno kohezije evropskih čezmejnih regij, vključno z analizo ključnih težav, pa tudi oceno učinka operativnih programov za čezmejno sodelovanje. Temu instrumentu bi bilo treba posvetiti večjo pozornost tudi zato, ker spodbuja sodelovanje in združuje izkušnje organov v različnih državah članicah ter spodbuja premik k upravnemu sistemu, ki bo vse bolj temeljil na skupnih vrednotah in operativnih metodah. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati tudi zunanjo razsežnost kohezijske politike.

Dolgoročni pogled na kohezijsko politiko

Poročevalec želi še posebej opozoriti na prihodnost kohezijske politike po letu 2020. Ob upoštevanju dejstva, da se je izvajanje kohezijske politike za obdobje 2014–2020 šele začelo, politika pa že ima težave zaradi poznega sprejemanja programov, se je treba osredotočiti na pravilno izvedbo politike v obdobju 2014–2020. Vseeno pa ne smemo prezreti dejstva, da se bo treba leta 2019 soočiti s številnimi pomembnimi vprašanji – tedaj se bosta morala novi Parlament in nova Komisija med drugim soočiti s koncem strategije Evropa 2020, novim večletnim finančnim okvirom in pripravo nove zakonodaje za kohezijsko politiko po letu 2020. Ob upoštevanju strogih časovnih omejitev poročevalec poziva, da razmislimo o kohezijski politiki po letu 2020 že sedaj, da bi postavili skupnosti in državljane v središče kohezijske politike po letu 2020 ter s tem dosegli njihovo skupno blaginjo, ki bi temeljila na dobrobiti posameznika.


MNENJE Odbora za proračun (16.4.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji

(2014/2245(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean-Paul Denanot

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      pozdravlja, da se je v zadnjih nekaj letih izkazalo, da je kohezijska politika sposobna blažiti negativne posledice gospodarske in finančne krize na obseg javnih naložb v državah članicah, med drugim z zmanjševanjem zahtev glede nacionalnega sofinanciranja in preusmeritvijo precejšnjega dela kohezijskih sredstev k ukrepom z neposrednim in takojšnjih učinkom na rast in ustvarjanje delovnih mest; poudarja pozitiven prispevek drugih politik in instrumentov zunaj področja kohezije k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; je prepričan, da se bodo zaradi običajnega časovnega zamika med ukrepi in učinki ter dejstva, da se lahko sredstva iz obdobja 2007–2013 še vedno uporabijo do konca leta 2016, ti pozitivni učinki v naslednjih nekaj letih še naprej krepili;

2.      poudarja pomen naložbenega načrta, ki ga je pripravila Komisija, saj gre za prvi korak k odpravi pomanjkanja javnih in zasebnih naložb v Uniji, ki resno ogroža doseganje ciljev iz strategije Evropa 2020; poudarja, da je bilo zmanjšanje naložb, ki je sledilo gospodarski krizi, še posebej izrazito v najmanj bogatih regijah; opozarja, da Junckerjev načrt zagotavlja le za 315 milijard EUR potencialnih naložb v treh letih, po mnenju Komisije pa vrzel pri naložbah v Evropski uniji znaša najmanj 300 milijard EUR na leto; zato vztraja, da je treba v proračunu EU in proračunih držav članic vzpostaviti dodatni manevrski prostor za naložbe; poudarja, da bi morali projekti, za katere se zagotavlja jamstvo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), prispevati k doseganju ciljev politike EU, biti skladni s cilji kohezijske politike, kot je določeno v členu 174 PDEU, ter spoštovati načela dodatnosti, ekonomske upravičenosti in dobrega finančnega poslovodenja; v zvezi s tem opozarja, da se za finančne prispevke v obliki enkratnih ukrepov držav članic za EFSI za podpiranje namenskih naložbenih platform in nacionalnih spodbujevalnih bank, ki imajo jamstvo EU, uporabljajo vsa veljavna pravila Pakta za stabilnost in rast;

3.      opozarja, da so morali lokalni in regionalni organi kljub krizi in hudemu pritisku na lokalne finance še naprej izpolnjevati potrebe državljanov po dostopnejših javnih storitvah višje kakovosti;

4.      poudarja pomen ponovne industrializacije Evrope, da se do leta 2020 zagotovi vsaj 20-odstotni delež industrijske proizvodnje v BDP držav članic; zato opozarja, da je za spodbuditev ustvarjanja delovnih mest in rasti v Evropi zelo pomembno dejavno podpirati in krepiti načela konkurenčnosti, trajnosti in regulativne zanesljivosti;

5.      opozarja, da vztrajni zaostanki pri plačilih kohezijsko politiko prizadevajo bolj kot katero koli drugo področje politike EU, saj je bilo ob koncu leta 2014 za 24,8 milijarde EUR neporavnanih računov za programe Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada (KS) za obdobje 2007–2014, kar predstavlja povečanje za 5,6 % glede na leto 2013; spodbuja Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva za pokritje neporavnanih računov; poudarja, da te razmere vplivajo predvsem na najmanjše in najbolj ranljive upravičence kohezijske politike, kot so mala in srednja podjetja, nevladne organizacije ter združenja, saj je njihova zmogljivost za predhodno financiranje izdatkov omejena;

6.      pozdravlja dejstvo, da so se Svet, Komisija in Parlament sporazumeli o tem, da v sedanjem večletnem finančnem okviru raven neplačanih računov ob koncu leta, zlasti v okviru kohezijske politike, zmanjšajo na njihovo strukturno raven, kot je določeno v skupni izjavi, priloženi sporazumu o proračunu za leto 2015, in je seznanjen z dokumentom Komisije o elementih za plačilni načrt za vrnitev proračuna EU v vzdržne okvire, ki ga je prejel 23. marca 2015; želi spomniti Komisijo, da se je zavezala, da bo plačilni načrt pripravila v najkrajšem možnem času, vsekakor pa pred predlogom proračuna za leto 2016; poleg tega opozarja vse institucije, da so se zavezale k sprejetju in izvedbi tega načrta od leta 2015 in do vmesne revizije veljavnega večletnega finančnega okvira;

7.      je zaskrbljen zaradi velikih zamud na začetku leta 2015 v postopku načrtovanja programov za obdobje 2014–2020 na tem področju; poudarja dejstvo, da predlagana revizija zgornjih mej večletnega finančnega okvira(1), s katero bi bilo prerazporejenih 11,2 milijarde EUR v obveznostih za celotni razdelek 1b iz člena 19(2) uredbe o večletnem finančnem okviru, in prenos(2) 8,5 milijarde EUR v obveznostih iz člena 13(2)(a) finančne uredbe iz leta 2014 v leto 2015 preprečujeta, da bi bila ta odobrena proračunska sredstva iz razdelka 1b preklicana, vendar tudi dejansko ne obravnavata osnovne težave zamud pri načrtovanju programov in ne spreminjata dejstva, da lahko predolgo odloženo izvajanje in sistematične zamude pri plačilih pomenijo velik izziv za končne upravičence;

8.      pozdravlja, da se v okviru kohezijske politike široko uporabljajo finančni instrumenti, npr. posojila in jamstva, za podpro in mobilizacijo naložb ter ustvarjanje novih delovnih mest in s tem za spodbujanje trajnostne rasti na ravni Unije in povečanje učinkovitosti javnega financiranja; spodbuja države članice in regionalne organe, naj v celoti izkoristijo te dodatne možnosti financiranja, kot je možnost uporabe jamstev v okviru nove pobude za mala in srednja podjetja za kritje projektov z višjim tveganjem; poudarja, da je treba pri teh finančnih instrumentih zagotoviti preglednost, odgovornost in nadzor;

9.      je seznanjen z veliko tematsko koncentracijo virov za omejeno število prednostnih nalog s potencialom za doseganje rasti in ustvarjanje delovnih mest, reševanje vprašanj podnebnih sprememb in energetske odvisnosti ter zmanjševanje revščine in socialne izključenosti, pa tudi z okrepljeno usmerjenostjo v rezultate in merljivost v programih za obdobje 2014–2020, kar bi moralo prispevati k dodatnemu povečanju učinkovitosti in uspešnosti kohezijske politike; vseeno poudarja, da se je treba ravnati po načelu prožnosti in v celoti upoštevati ozemeljske, gospodarske in družbene posebnosti, da bi zmanjšali razvojne razlike med regijami Unije;

10.    se strinja z analizo Komisije, da bi lahko v nekaterih državah članicah gospodarske in socialne prednostne naloge, zlasti poudarek na gospodarski rasti na eni strani ter na boju proti socialni izključenosti, na izobraževanju in trajnostnem razvoju na drugi strani, bolje uravnotežili ter jih podprli s plodnim dialogom s partnerji in deležniki; poudarja, da je ključen dejavnik za uspešno uresničevanje teh prednostnih nalog jasna strategija za izboljšanje institucionalnega okvira držav članic v smislu upravne zmogljivosti in kakovosti pravosodja;

11.    pozdravlja pobudo za zaposlovanje mladih, ki zagotavlja namensko financiranje za pomoč pri izvajanju jamstva za mlade, in poziva države članice, naj namenijo večjo pozornost izvajanju projektov, namenjenih zmanjševanju brezposelnosti v tej starostni skupini v regijah s posebej visoko stopnjo brezposelnosti mladih; poziva Komisijo, naj spoštuje svojo zavezo in naj stalno spremlja in prek letnih poročil in ocen poroča o učinkovitosti, uspešnosti in učinku skupne podpore iz Evropskega socialnega sklada in dodelitve posebnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih, vključno z izvajanjem jamstva za mlade (člen 19 uredbe o ESS in Priloga II k tej uredbi, členi 47–59 uredbe o skupnih določbah);

12.    kar zadeva ukrepe, s katerimi se uspešnost evropskih strukturnih in investicijskih skladov povezuje z dobrim gospodarskim upravljanjem, poziva Komisijo, naj upošteva različne izhodiščne pogoje v posameznih državah članicah in različno velika prizadevanja, ki so potrebna za izpolnitev pogojev, ter zlasti poskrbi za to, da tiste regije, ki pomoč najbolj potrebujejo, ne bodo prikrajšane in da zaradi posebnih izzivov na nacionalni ravni nekateri lokalni in regionalni organi ne bodo kaznovani;

13.    ponovno izraža globoko prepričanost, da bi bila poglobljena resnična vmesna revizija Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru, ki naj bi jo Komisija predložila do konca leta 2016, idealna priložnost, da bi zagotovili, da ta ustrezno odraža prednostne naloge Unije, zlasti obravnavanje proračunskih posledic zamud pri izvajanju strukturnih skladov, problema brezposelnosti mladih v Evropi, financiranja Evropskega sklada za strateške naložbe in novih predlogov o lastnih sredstvih Unije, in obravnava najnujnejše potrebe v državah članicah in regijah v preostalem obdobju večletnega finančnega okvira kot tudi vztrajen problem nezadostnih odobritev plačil proti koncu tega okvira in morebiten učinek zamud pri izvajanju operativnih programov na področju kohezijske politike na plačila;

14.    pozdravlja prizadevanja Komisije za zagotovitev dobrega upravljanja in poudarja, da bi bilo treba ohraniti visoko zastavljene cilje glede zmanjšanja izpostavljenosti izdatkov na področju kohezijske politike goljufivi uporabi in glede stroge uporabe ukrepov za boj proti goljufijam;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

4

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Sophie Montel, Siegfried Mureșan, Younous Omarjee, Pina Picierno, Paul Rübig, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Marco Valli, Daniele Viotti, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bernd Kölmel, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Ivan Štefanec, Nils Torvalds, Derek Vaughan, Tomáš Zdechovský

(1)

Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, COM(2015)0015, 21.1.2015.

(2)

Sklep Komisije o neavtomatskem prenosu sredstev iz leta 2014 v leto 2015 in odobritvah za prevzem obveznosti, ki jih je treba spet dati na voljo v letu 2015, C(2015)0827, 11.2.2015.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (20.4.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

o naložbah za delovna mesta in rast: krepitev gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v Evropski uniji

(2014/2245(INI))

Pripravljavka mnenja: Danuta Jazłowiecka

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker v nekaterih državah članicah finančna kriza vpliva na kohezijsko politiko in povzročila višjo brezposelnost, povečala revščino in socialno izključenost ter povečala razlike med regijami v Uniji;

B.     ker zadnji podatki za leto 2013 kažejo, da je delež dolgotrajno brezposelnih v Uniji znašal 5,1 % delovne sile, kar je več kot kdajkoli prej; ker dolgotrajna brezposelnost odločilno vpliva na posameznike skozi vse življenje in lahko postane strukturna, zlasti v obrobnih regijah;

C.     ker so se v zadnjem času javne naložbe v Uniji realno zmanjšale za 15 % in ker mnoge regije, zlasti tiste, ki se soočajo z demografskimi izzivi, niso mogle ustrezno prispevati k ciljem strategije Evropa 2020, zlasti ne h krovnemu cilju, ki je 75-odstotna zaposlenost do leta 2020, cilju glede zmanjšanja števila revnih za 20 milijonov in cilju glede zmanjšanja predčasnega opuščanja šolanja;

D.     ker imajo regije z resnimi in trajnimi naravnimi ali demografskimi omejitvami običajno višjo stopnjo brezposelnosti in manjšo gospodarsko rast, poleg tega pa jim primanjkuje večjih naložb, kar povzroča strukturne razlike v Uniji; ker je v teh regijah stopnja zaposlenosti v povprečju za približno 10 odstotnih točk nižja od nacionalnih ciljev, v bolj razvitih regijah pa le za 3 odstotne točke;

E.     ker so evropski strukturni in investicijski skladi še vedno med glavnimi naložbenimi instrumenti EU, s katerimi bi lahko ob učinkoviti uporabi zmanjšali razlike in strukturna neravnovesja med regijami, omilili neugodne trende, ki so posledica gospodarske krize, ter ustvarili nova kakovostna in trajnostna delovna mesta in spodbudili trajnostno rast, zlasti v regijah, ki to najbolj potrebujejo; ker je Evropski socialni sklad glavni instrument za vlaganje v človeški kapital, spodbujanje vključevanja na trg dela ter boj proti revščini in socialni izključenosti;

F.     ker so se socialno-ekonomska neravnovesja med državami članicami še dodatno poglobila, medtem ko obratno velja za cilj regionalne konvergence; ker se je razlika v stopnji brezposelnosti med osrednjimi in obrobnimi območji povečala s 3,5 % v letu 2000 na 10 % v letu 2013; ker ta razlika povečuje tveganje za razdrobljenost ter ogroža gospodarsko stabilnost in socialno kohezijo Unije; ker šesto kohezijsko poročilo poudarja vlogo, ki jo imajo evropski strukturni in investicijski skladi pri premoščanju neenakosti, zlasti med krizo;

1.      obžaluje, da je potencial skladov Unije za ustvarjanje novih delovnih mest še vedno nezadosten, in ugotavlja, da bi ga bilo treba še okrepiti z učinkovitejšim oblikovanjem in izvajanjem politike, usmerjenim v rezultate; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi zamud pri sprejemanju in izvajanju operativnih programov za programsko obdobje 2014–2020 in poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo ta proces; poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo dostop do financiranja za vse upravičence, zlasti mala in srednja podjetja, ki so v zadnjem času ustvarila 80 % novih delovnih mest v Uniji;

2.      poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo politike po meri za podporo ustvarjanju kakovostnih delovnih mest za dolgotrajno brezposelne, starejše brezposelne, ženske in druge prednostne skupine, ki jih je kriza posebej močno prizadela;

3.      obžaluje, da je še vedno odločno previsoka stopnja brezposelnosti med mladimi v nekaterih državah članicah, ki jih je kriza še posebej prizadela; poziva države članice, naj kar najbolje in najhitreje uporabijo razpoložljiva sredstva pobude za zaposlovanje mladih, zlasti 1 milijardo EUR za predhodno financiranje, ko bo ta denar na voljo, da bi mladim olajšali dostop do zaposlitve; spodbuja države članice, naj uporabijo razpoložljiva sredstva Unije ter z njimi dopolnijo in okrepijo nacionalne programe, namenjene povečanju kohezije, regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja ter spodbujanju podjetniškega duha, zlasti med mladimi; pri tem tudi poziva evropske visokošolske ustanove, naj si bolj prizadevajo za prilagoditev programov potrebam trga dela in družbe na splošno ter naj razvijajo programe individualnega usmerjanja in svetovanja, ki lahko pripomorejo k odpravi brezposelnosti med mladimi v večjem obsegu;

4.      poudarja, da je stopnja predčasne opustitve šolanja v Uniji še vedno visoka in da to vpliva na stopnjo brezposelnosti med mladimi; poudarja, da je ta problem treba reševati s posodobitvijo izobraževalnih sistemov in učnih programov ter za to uporabiti pomoč iz Evropskega socialnega sklada;

5.      poudarja pomen razsežnosti spolov pri ustvarjanju delovnih mest; poziva Komisijo, naj dodeli zadostna sredstva za odpravo brezposelnosti žensk; meni, da bi lahko ženske izkoristile tehnološki napredek, ki bi jim lahko omogočil bolj prilagodljiv delovni čas, ter poziva Komisijo, naj nameni sredstva temu področju;

6.      poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni manjšinam po vsej Uniji, ki doživljajo vse oblike socialne izključenosti in jih zato verjetneje prizadene strukturna brezposelnost; meni, da je treba pri načrtovanju politike, usmerjene v socialno kohezijo v Uniji, upoštevati vključevanje manjšin;

7.      poudarja, da se je zaradi spremenjenih vzorcev proizvodnje in starajočega se prebivalstva znatno povečal pomen Evropskega socialnega sklada in naložb v prilagoditev znanja in spretnosti delavcev; je trdno prepričan, da bi moral Evropski socialni sklad dopolnjevati nacionalne pristope v državah članicah; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo kar najbolj učinkovito in uspešno uporabo sredstev, ki so na voljo, da bi zagotovili zaposljivost delavcev, socialno vključevanje in enakost spolov; hkrati poudarja, da bi bilo treba programe usposabljanja, financirane iz Evropskega socialnega sklada, prilagoditi tudi potrebam podjetnikov in vodstvenega osebja, da bi zagotovili trajnostni razvoj podjetij, zlasti malih in srednjih, ki ustvarjajo večino delovnih mest v Uniji;

8.      poziva države članice in Komisijo, naj si še naprej prizadevajo zlasti za izboljšanje in razširitev platforme EURES kot učinkovitega orodja za spodbujanje mobilnosti delavcev v Evropi, predvsem čezmejne mobilnosti, in sicer tako, da se izboljša poznavanje trga dela Unije med delavci, da se jim zagotovijo informacije o zaposlitvenih možnostih in pomoč pri formalnostih; spodbuja države članice k razvoju in podpori čezmejnih mrež EURES, ne nazadnje tudi zato, ker so čezmejni delavci najbolj izpostavljeni težavam pri prilagajanju in priznavanju poklicnih kvalifikacij; ugotavlja, da te mreže, s tem da združujejo javne službe za zaposlovanje, socialne partnerje ter lokalne in regionalne organe ter druge zasebne deležnike, spodbujajo in podpirajo čezmejno mobilnost;

9.      poudarja, da je treba ustvarjanje kakovostnih delovnih mest usmerjati s pomočjo novih tehnologij; meni, da bi morala Komisija povezati zmanjšanje brezposelnosti z orodji digitalne agende in programa Obzorje 2020;

10.    poudarja, da bi morala Unija vlagati v podjetja ter podpirati njihovo ustanavljanje s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih ter mikropodjetjih, ki predstavljajo 99 % vseh podjetij v Uniji in so v zadnjem času ustvarila 80 % novih delovnih mest, tako da bi jim olajšali dostop do financiranja, zmanjšali upravna bremena, v programu REFIT poenostavili zakonodajo ter zagotovili gostoljubno okolje in ustrezen regulativni okvir, tudi za nova podjetja; poudarja, da ti ukrepi ne bi smeli ogrožati pravic delavcev in socialnih pravic v Evropski uniji; zato pozdravlja namero, da se ustanovi nov Evropski sklad za strateške naložbe kot dopolnilno orodje kohezijske politike, ki bi lahko v treh letih ustvaril 1,3 milijona dodatnih delovnih mest;

11.    poudarja, da bi bilo treba kohezijsko politiko uporabljati za ustvarjanje pametne in trajnostne rasti v regijah, ki to najbolj potrebujejo, tako da se z vrsto ukrepov in finančnih instrumentov podpre ustanavljanje in razvoj mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij;

12.    poziva države članice, naj za vzpostavitev socialno-ekonomske konvergence zagotovijo, da bodo imele tudi oddaljene in manjše regije potrebne zmogljivosti za črpanje razpoložljivih sredstev, na primer človeške vire;

13.    poziva države članice, naj ob upoštevanju negativnih učinkov staranja prebivalstva in demografskih izzivov na trge dela pripravijo projekte, ki obravnavajo zmanjševanje števila prebivalstva in podpirajo mobilnost;

14.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo naložbe usmerjene v gospodarsko šibkejše regije z visoko stopnjo brezposelnosti ter v mala in srednja podjetja v teh regijah glede na njihov omejen dostop do financiranja, s čimer bi zagotovili, da imajo ta prizadevanja največ učinka tam, kjer so najbolj potrebna, hkrati pa je treba ustrezno upoštevati ekonomske značilnosti naložb; podpira mnenje Komisije glede potrebe po usposobljeni delovni sili v rastočih sektorjih, kot so digitalno gospodarstvo, zeleni sektorji in zdravstvo;

15.    opozarja, da je uskladitev plač s produktivnostjo pomembna ne le za socialno kohezijo, ampak tudi za ohranjanje močnega gospodarstva in produktivne delovne sile;

16.    poudarja vlogo teritorialne kohezije in v zvezi s tem pomen naložb v čezmejno infrastrukturo, kot so celinske plovne poti, pri čemer priznava njihovo vlogo pri spodbujanju socialno-ekonomskega razvoja regij;

17.    meni, da imajo ukrepi kohezijske politike osrednjo vlogo pri zmanjševanju notranjih konkurenčnih razlik in strukturnih neravnovesij v regijah, ki to najbolj potrebujejo; poziva Komisijo, naj pretehta predhodno financiranje, da bi te države članice lažje v celoti uporabile sredstva za obdobje 2014–2020, ter pri tem zagotovi dosledno spoštovanje načela proračunske odgovornosti;

18.    meni, da je proračunska disciplina bistvenega pomena za doseganje pametne in trajnostne rasti ter ustvarjanja delovnih mest; poziva k ponovnemu osredotočenju na boljšo porabo sredstev in spopadanje z goljufijami;

19.    poudarja, da imajo politike, usmerjene v rast in delovna mesta, različne teritorialne učinke, ki so odvisni od posebnih okoliščin v posamezni regiji, in da se od začetka krize povečujejo regionalne razlike; poudarja, da bi bilo treba pri priporočilih za posamezne države upoštevati teritorialne razlike v državah članicah, da bi spodbudili rast in delovna mesta ter obenem ohranili teritorialno kohezijo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

13

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Danuta Jazłowiecka, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Ulla Tørnæs, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Elmar Brok, Tania González Peñas, Eva Kaili, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Ivo Vajgl

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Maria Grapini, Ivan Jakovčić


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (25.3.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

o naložbah za delovna mesta in rast: krepitev gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v Evropski uniji

(2014/2245(INI))

Pripravljavec mnenja: Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je gospodarska kriza postavila pod preizkušnjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v EU, kar je privedlo do novih razlik med državami članicami in regijami; opozarja, da je bilo od začetka krize v proizvodnji v EU izgubljenih že preko 3,8 milijona delovnih mest(1); poudarja, da je treba okrepiti kohezijsko politiko EU, tako da se jasno določijo prednostne naloge, pri tem pa poudari potreba po zmanjšanju regionalnih razlikah in doseganju ciljev glede rasti in delovnih mest po vsej EU;

2.  poudarja, da si je treba močno prizadevati, da bi bila EU znova sposobna do leta 2010 doseči cilj 20 % ponovne industrializacije; poziva k okrepitvi in obnovi industrijske strukture v Uniji, da se spodbudijo konkurenčnost, rast in delovna mesta; poudarja, da so v ta namen potrebne naložbe v digitalno, energetsko in transportno infrastrukturo, z dolgoročne perspektive, a nič manj nujno, pa tudi v izobraževanje, raziskave ter izboljšanje znanja in veščin delavcev;

3.  priznava, da so naložbe kohezijske politike pomagale blažiti negativne učinke gospodarske in finančne krize in so v nekaterih evropskih državah postale pomemben del naložbenih sredstev; izreka priznanje Komisiji v njenih prizadevanjih, da preusmeri naložbe kohezijske politike na področja, ki jih je kriza najbolj prizadela;

4.  poudarja, da Pogodba o Evropski uniji vključuje cilj spodbujanja ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in solidarnosti med državami članicami (člen 3 PEU);

5.  poudarja, da bi bilo treba v kohezijski politiki v celoti upoštevati cilje, ki so bili zastavljeni v strategiji Evropa 2020; poudarja, da bi bilo treba naložbe kohezijske politike usmeriti v rast, povečanje inovacij, MSP, digitalno gospodarstvo in nizkoogljično biogospodarstvo; poudarja, da s posebnimi naložbami v teh sektorjih ni mogoče le ohranjati obstoječih delovnih mest, ampak to sproža tudi ustvarjanje rasti in nadaljnjih delovnih mest;

6.  poudarja, da ima industrijski sektor, še posebej pa proizvodnja, v evropskem gospodarstvu pomembno vlogo, saj kot sektor predstavlja 80 % izvoza in 80 % izdatkov za raziskave in razvoj; ugotavlja, da je bilo od leta 2007 do 2012 samo prek regionalne politike EU ustvarjenih približno 594.000 novih delovnih mest(2);

7.  priporoča posodobitev kohezijske politike; priporoča, da ima kohezijska politika osrednjo vlogo pri prenovi industrije in struktur ter podpori inovacijam, da bi v vsej Uniji povečali zaposlenost;

8.  poudarja pomen poenostavitve upravljanja in postopkov za programe kohezijske politike; poudarja, da mora biti upravno breme, ki izhaja iz različnih postopkov upravljanja in spremljanja, sorazmerno s finančnim zneskom, pridobljenim iz programov kohezijske politike;

9.  poudarja, da MSP predstavljajo 99 % pravnih oseb EU in zagotavljajo 80 % delovnih mest v Uniji;

10. meni, da si je treba nadalje prizadevati za okrepitev industrijskega sektorja v številnih državah članicah, boljši dostop do naložb in posojil za proizvajalce ter odpravo brezposelnosti; poudarja, da je za gospodarsko rast potreben pristop na podlagi posebnih prednosti regij;

11. meni, da so vsi novi projekti in naložbe po kohezijski politiki usmerjeni v čim boljše rezultate in učinek, ter spoštuje novi okvir izvajanja, katerega namen je spodbuditi pametno, trajnostno in vključujočo rast; poudarja tudi, da bi moral biti namen projektov in naložb, ki se spodbujajo s sredstvi EU, ustvariti nova delovna mesta; zato poudarja, da bi si morale države članice prizadevati za ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest, hkrati pa izvajati svoje operativne programe v sedanjem obdobju financiranja, da bi sprejeli ukrepe zoper visoko brezposelnost mladih in regijam omogočili, da razvijejo zdravo in trajnostno gospodarstvo; opozarja, da bi morale naložbe in projekti upoštevati varstvo okolja, zlasti da bi spodbujali obnovljive vire energije ter ukrepe za energetsko učinkovitost; opozarja, da se bo svetovni trg za okolju prijazne izdelke in storitve po ocenah do leta 2020 skoraj podvojil na 2 bilijona na leto;

12. pozdravlja predlog za unijo kapitalskih trgov in meni, da je pomembno orodje za dopolnitev Naložbenega načrta za Evropo in izboljšanje dostopa MSP do posojil z ustvarjanjem in oblikovanjem virov financiranja poleg bančnih posojil, vključno z izboljšanjem začetnih javnih ponudb;

13. poziva k hitremu izvajanju in uporabi unije kapitalskih trgov, da bi podprli industrijsko delo z razvojem zaprtega evropskega kroga vlagateljev in podporo dolgoročnim investicijskim skladom; meni, da bo uspešna unija kapitalskih trgov zmanjšala razdrobljenost finančnih trgov EU in tako prispevala k zmanjšanju stroškov financiranja;

14. poudarja, da bi se morale naložbe osredotočati na področja, kjer je mogoče doseči multiplikacijski učinek za delovna mesta in rast, kot sta inovacije in izobraževanje;

15. poudarja pomen regionalnega financiranja malih in srednjevelikih podjetij, ki delujejo kot regionalna sila za ustvarjanje delovnih mest, pametno rast in prehod na digitalno in nizkoogljično gospodarstvo;

16. poudarja pomen financiranja kohezijske politike za prehod na nizkoogljično gospodarstvo in doseganje ciljev za leto 2020 in 2030n glede zmanjšanja CO2, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov;

17. ugotavlja, da se poročanje o projektih, ki se financirajo s sredstvi EU, ponavadi osredotoča na same izdatke in spoštovanje administrativnih pravil, ne pa na doseganje otipljivih rezultatov, zaradi česar je poznavanje učinkovitosti subvencij EU pomanjkljivo; pri tem poudarja pomen sistematičnega zbiranja informacij o učinku sredstev EU, da bi lahko opredelili ukrepe, ki bi bili najbolj učinkoviti za spodbujanje gospodarskega razvoja regij EU;

18. poziva k bolj usklajenim javnim naložbam držav članic ter lokalnih in regionalnih organov ter k bolj stabilnemu gospodarskemu in regulativnemu okolju v EU, da bi pritegnili več zasebnih naložb, brez katerih ne bomo mogoče uresničiti cilja, da se prispevek industrije k BDP do leta 2020 poveča na 20 %; poudarja, da je treba naložbe EU osredotočiti na inovativne sektorje in tematske prednostne naloge, kot so raziskave in inovacije, podpora MSP in nizkoogljično gospodarstvo, da se poveča učinek naložb za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest; močno podpira pristop k raziskavam in inovacijam, katerega namen je zmanjšati razlike v inovacijah v Uniji, tako da se manj razvitim regijam omogoči, da sprejemajo, izboljšujejo in prilagajajo inovativne rešitve, ki so jih razvile vodilne regije; poziva tudi k pojasnitvi in hitremu izvajanju koncepta o pametni specializaciji, s katerim bi lahko spodbudili trajnostno rast v regijah EU;

19. poziva k vključujoči industrijski strategiji, ki bi upoštevala območja, zaznamovana z odseljevanjem in procesom staranja; meni, da bi moral biti njen najpomembnejši cilj odprava brezposelnosti, zagotovitev konkurenčnosti, trajnostni razvoj in rast ter ustvarjanje več delovnih mest;

20. poudarja, da je treba nadalje povečati sredstva za raziskave in razvoj, če želimo omogočiti dejavnosti inovacije in produktivnih raziskav; zato poziva k boljši uskladitvi obstoječih ukrepov financiranja, to so sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Obzorje 2020, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

21. poziva države članice, naj pospešijo program jamstva za mlade, saj je kriza nesorazmernemu številu mladih na začetku poklicne poti preprečila, da bi našli delovno mesto, in njihova brezposelnost v polovici regij dosegla skrb zbujajoče ravni;

22. poziva, da bi zaradi izboljšanja zaposlitvenih razmer pri oblikovanju zakonov in predpisov upoštevali potrebe MSP ter podjetjem, ki ustvarjajo delovna mesta, ne glede na velikost omogočili dostop do posojil;

23. poziva k izboljšanju razmer glede inovacij, izmenjave znanja in idej ter konkurenčnosti in inovativnosti evropskih podjetij, da bi lahko dokončali digitalni notranji trg.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

7

9

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Reinhard Bütikofer, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Juan Carlos Girauta Vidal, Theresa Griffin, Marek Józef Gróbarczyk, András Gyürk, Roger Helmer, Dawid Bohdan Jackiewicz, Eva Kaili, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Miroslav Poche, Miloslav Ransdorf, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Miguel Urbán Crespo, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Hermann Winkler, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, Simona Bonafè, Cornelia Ernst, Yannick Jadot, Werner Langen, Morten Messerschmidt, Clare Moody, Dominique Riquet, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Anne Sander, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Paul Tang, Pavel Telička, Anneleen Van Bossuyt, Cora van Nieuwenhuizen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Ignazio Corrao, Antanas Guoga

(1)

Pregled stanja v industriji za leto 2013, delovni dokument služb Komisije (SWD(2013)0346, 20. september 2013), str. 6.

(2)

Povečanje konkurenčnosti regij in mest Evrope, spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest. http://europa.eu/pol/pdf/flipbook/en/regional_policy_en.pdf -str. 6


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (26.3.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast

(2014/2245(INI))

Pripravljavka mnenja: Silvia Costa

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      opozarja, da mora biti kohezijska politika EU, da bi lahko učinkovito prispevala k boju proti visoki stopnji brezposelnosti mladih, popolnoma skladna s strategijo Evropa 2020, zlasti z glavnima ciljema na področju izobraževanja, tj. zmanjšanje stopnje osipa pod 10 % in zvišanje deleža mladih z visokošolsko izobrazbo, diplomo ali enakovredno poklicno kvalifikacijo na najmanj 40 %, ter z referenčnim merilom, da se v poprečju najmanj 15 % odraslih udeležuje vseživljenjskega učenja, najmanj 95 % otrok pa predšolske vzgoje, s čimer bo priznana potrditev znanj in spretnosti ter pridobljenih izkušenj;

2.      poudarja, da je treba za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, zlasti ciljev na področju izobraževanja in zmanjšanja stopnje osipa v šolah, izboljšati dostop do izobraževalne infrastrukture ter kakovost družbeno-kulturnih storitev v regijah EU, zlasti v tistih, ki jih je prizadela gospodarska stagnacija; poudarja pomen izobraževanja za večjo socialno in regionalno kohezijo ter krepitev demokratične zavesti in večjo udeležbo med mladimi;

3.      poudarja, da stopnja osipa med prebivalci v starosti od 18 do 24 let znaša 12 %; poziva EU, naj opredeli glavne dejavnike, zaradi katerih prihaja do osipa, in značilnosti tega pojava spremlja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter jih uporabi kot osnovo za usmerjene in učinkovite politike, ki bodo temeljile na dokazih; meni, da morajo politike za zmanjšanje osipa obravnavati vrsto dejavnikov, tudi izobraževalne in socialne izzive, ki bi lahko povzročali ta pojav;

4.      poudarja, da brez učinkovitega sodelovanja izobraževanih ustanov z akterji trga dela ne bo mogoče odpraviti visoke stopnje brezposelnosti mladih diplomantov v EU; zlasti poudarja, da je bila s poučevanjem tistih znanj in spretnosti, ki so potrebni na trgu dela, stopnja zaposlenosti mladih povečana, socialne razlike pa zmanjšane;

5.      obžaluje, da trenutno ni namenjeno dovolj sredstev za izobraževanje, in poudarja, je treba več vlagati v posodobitev izobraževalnih sistemov na področju poklicnega usposabljanja ter formalnega in neformalnega izobraževanja; poudarja, da to velja tudi za obnovo šolskih poslopij in zagotavljanje novih tehnologij za izobraževanje in raziskave (dostop do raziskovalnih zbirk podatkov, usposabljanje na področju IT, e-učenje);

6.      poudarja pomen krepitve povezav med izobraževanjem, raziskavami in podjetji na regionalni, lokalni, nacionalni in nadnacionalni ravni; poziva države članice, naj čim prej ukrepajo glede priporočil v zvezi z izobraževanjem, izdanimi za posamezne države v okviru evropskega semestra, ter drugih priporočil Komisije;

7.      poudarja pomen vseživljenjskega učenja in – z namenom privabiti in obdržati kvalificirano učno osebje – boljših pogojev usposabljanja in delovnih pogojev za raziskovalce in profesorje, kot ključnih dejavnikov za gospodarsko rast; poudarja, kako pomembno je, da mladi pridobijo digitalna znanja in spretnosti in da se učitelje ustrezno usposablja, saj ta znanja in spretnosti na evropskem trgu dela postajajo vse pomembnejši;

8.      poudarja, da se potrebe trga dela hitro spreminjajo in da se mladi pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev soočajo z vse večjimi težavami in so zato običajno pogosteje izpostavljeni brezposelnosti; ponavlja pomen vlaganja v človeški kapital in ljudi, še zlasti v mlade v Evropi, za povečanje njihove zaposljivosti in boljši dostop do poklicnih kvalifikacij; poziva k izboljšanju obstoječe evropske panorame znanj in spretnosti, s katero se opredeljujejo potrebe na področju poklicev ter znanj in spretnosti, in – na podlagi teh potreb – k preoblikovanju sistemov izobraževanja in usposabljanja v državah članicah, da bodo ljudje glede na posamezno delovno mesto lahko pridobili ustrezna znanja in spretnosti;

9.      poudarja, da je treba spodbujati partnerstvo med svetom izobraževanja in politikami zaposlovanja, tako da se vključijo vsi deležniki, tudi socialni partnerji, nosilci odločanja, ponudniki usposabljanj in delodajalci;

10.    pozdravlja pobudo za zaposlovanje mladih, ki je bila uvedena za okrepitev programa jamstva za mlade, zlasti v regijah, kjer je stopnja brezposelnosti mladih višja od 25 %, in poudarja, da je pobuda učinkovito orodje za zmanjšanje brezposelnosti mladih in bo srednje- in dolgoročno služila kot temeljna strukturna reforma; poziva države članice, naj vzpostavijo tesno sodelovanje z deležniki, zlasti z delodajalci in MSP, ter naj pri izvajanju tega programa in vzpostavljanju ustrezne infrastrukture zanj v celoti izkoristijo Evropski socialni sklad, pobudo za zaposlovanje mladih in druge strukturne sklade;

11.    poziva Komisijo, naj z izmenjavo primerov dobre prakse pomaga zagotoviti, da se bo program jamstva za mlade učinkovito izvajal; opozarja, da bodo proračunska sredstva za program jamstva za mlade, predvidena v okviru pobude za zaposlovanje mladih, z 31. decembrom 2015 ukinjena; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, da se bo program lahko tudi v prihodnje izvajal;

12.    poudarja, da je treba v okviru programa jamstva za mlade razvijati podjetniška znanja in spretnosti; hkrati meni, da je potrebno zgodnje ukrepanje in aktivacija, v mnogih primerih pa so potrebne tudi reforme, kot je izboljšanje sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter da bi izmenjava primerov najboljše prakse v zvezi z dualnim sistemom izobraževanja lahko prispevala k strukturnim spremembam na trgu dela in privedla do višjih stopenj zaposlenosti;

13.    pozdravlja novi Evropski sklad za strateške naložbe; upa, da bosta izobraževanje in usposabljanje obravnavana kot strateški naložbi in s tem vključena med prednostne ukrepe;

14.    poziva Komisijo, naj prepozna celoten potencial kulture pri prispevanju k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in h konkurenčnosti regij ter pri izboljševanju socialne kohezije; zlasti poudarja vlogo kulturne in ustvarjalne industrije ter digitalizacije kulturne dediščine kot strateškega gonila gospodarske prenove in rasti v Evropski uniji ter regionalnega razvoja, saj trenutno neposredno ali posredno zagotavljata več kot 7 milijonov delovnih mest;

15.    poudarja pomen kulturnega sektorja v boju proti brezposelnosti mladih, saj je za mlade zelo privlačen in jim nudi več možnosti za zaposlitev; opozarja tudi na vlogo, ki jo ima kultura pri ustvarjanju več in boljših delovnih mest s pomočjo izobraževanja, razvoja znanj in spretnosti, usposabljanja in neformalnega učenja; želi usmeriti instrumente kohezijske politike k izboljšanju in povečanju števila delovnih mest v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

16.    poziva Komisijo, naj oceni možnost uporabe sredstev iz skladov EU za regionalni razvoj in socialnega sklada za spodbujanje kulturnih dejavnosti v državah članicah, še zlasti za spodbujanje ustvarjalnega sektorja; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu predloži poročilo o ugotovitvah te ocene, in sicer najkasneje skupaj z vmesnim poročilom o programu Ustvarjalna Evropa, tj. do 31. decembra 2017;

17.    opozarja, da so kultura ter materialna in živa kulturna dediščina ključni elementi za trajnostno oživitev mest in podeželja, privlačnost mest in regij ter za gospodarski razvoj s pomočjo kulturnega turizma in ustvarjalnih MSP; zato poziva k oblikovanju regionalnih kulturnih vozlišč, v okviru katerih bodo kraji, mesta in regije sodelovali pri promociji in ohranjanju kulturne dediščine ter njenemu pretvarjanju v ekonomsko dobrino;

18.    poziva Komisijo, naj ukrene vse potrebno za učinkovito varstvo materialnih in nematerialnih dobrin evropske kulturne dediščine, saj so ključni dejavniki za spodbujanje kulturnega in socialno-ekonomskega razvoja, ki bo temeljil na in promoviral skupno evropsko identiteto ter kulturne posebnosti evropskih držav, regij in mest; poziva mesta in regije Evropske unije, naj v ta namen uporabijo instrumente kohezijske politike;

19.    meni, da je zgornja meja petih milijonov EUR (oz. desetih milijonov EUR vseh stroškov, kadar gre za spomenike z Unescovega seznama), ki jo je Komisija določila na podlagi skupnih stroškov projektov, preveč toga in bo privedla do manjše podpore kulturne dediščine, tudi zato ker stroški dokumentacije in upravljanja ter stroški, ki jih ni mogoče zmanjšati (npr. DDV), niso upoštevani, s čimer pa se bodo zmanjšale možnosti za javna in zasebna partnerstva in vlaganja v kulturo, ki so ključnega pomena za socialni in gospodarski razvoj v EU;

20.    poudarja, da pravna podlaga za ta pristop ne obstaja v zakonodaji EU in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pregleda odločitev in v tematskih smernicah pojasni razlago člena 3(e) Uredbe (EU) št. 1301/2013 (ESRR) v zvezi z naložbami v razvoj endogenega potenciala s fiksnimi naložbami v opremo in infrastrukturo manjšega obsega za kulturo in trajnostni turizem;

21.    poziva države članice, naj kulturi in kulturni dediščini namenijo večji delež svojih proračunov in sredstev za regionalni razvoj, da bi povečale privlačnost regij, spodbudile njihov učinkovit in celovit razvoj ter izkoristile njihov potencial;

22.    opozarja na pomen poenostavitev ter Komisiji in državam članicam priporoča, naj si še naprej prizadevajo za poenostavitev izvajanja kohezijske politike, da bi okrepile njeno ciljno usmerjenost in na vseh ravneh zmanjšale upravno obremenitev; poudarja pomen platform za izmenjavo primerov najboljše prakse na različnih področjih izvajanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, Emanuil Glezos (Emmanouil Glezos), Giorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Fernando Maura Barandiarán, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sylvie Guillaume, György Hölvényi, Dietmar Köster, Ilhan Kjučjuk (Ilhan Kyuchyuk), Ernest Maragall, Emma McClarkin, Martina Michels


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (1.4.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji

(2014/2245(INI))

Pripravljavka mnenja: Julie Girling

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker zgodovinsko gledano ženske pogosteje kot moške prizadene brezposelnost, čeprav je med novimi diplomanti 59 % žensk(1), kar pa spet ni v skladu s številom žensk na odgovornih položajih; ker se je stopnja zaposlenosti žensk v zadnjih petih letih rahlo povečala, in sicer s 60 % na 63 %, brezposelnost med ženskami pa znaša 10 % v celotni EU, pri čemer so razlike med regijami precejšnje (čeprav so se bistveno zmanjšale)(2); ker celo pri zaposlenih ženskah poklicne kvalifikacije, višina plače in pokojninski prispevki niso sorazmerni s pridobljeno diplomo;

B.     ker ima le 29 % žensk diplomo iz informacijskih in komunikacijskih tehnologij in ker so v tem sektorju neposredno zaposleni le 4 % žensk(3); ker je po podatkih Komisije v terciarno izobraževanje vključenih več žensk kakor moških; ker so ženske še vedno podpovprečno zastopane pri predmetih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, s čimer se krčijo njihove ekonomske priložnosti, hkrati pa ni znanstvenih dokazov, da so za te predmete moški bolj nadarjeni kot ženske;

C.     ker nizke plače dobivajo zlasti ženske (v letu 2010 21,2 % žensk v primerjavi s 13,3 % moških), in sicer predvsem zaposlene ženske z nizko stopnjo izobrazbe in tiste s pogodbo za določen čas(4);

D.     ker je iz razlik v pokojninah med spoloma razvidno, da so pokojnine žensk v EU v primerjavi z moškimi v povprečju nižje za 39 %;

E.     ker so ženske bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti kot moški, zlasti starejše od 60 let (leta 2010 22,2 % žensk v primerjavi s 17,3 % moških)(5);

F.     ker je enakost spolov pomembno orodje za gospodarski razvoj in socialno kohezijo;

G.     ker je kohezijska politika glavno orodje za izvedbene ukrepe proti brezposelnosti in socialni izključenosti ter je odvisna od naložb v izobraževanje in širjenja izobraževalnih zmogljivosti;

H.     ker se na podeželskih območjih sčasoma kaže vrsta gospodarskih in socialnih problemov, kot so slabo razvita podjetniška kultura, majhna vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje in usposabljanje, pomanjkanje nadaljnjega usposabljanja na teh območjih ter visok odstotek ljudi, ki dela v samooskrbnem kmetijstvu;

I.      ker je stopnja zaposlenosti žensk še vedno nizka glede na cilje v strategiji Evropa 2020 (11,5 % pod ciljnimi 75 %)(6);

J.      ker bi se glede na projekcije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj z enako udeležbo žensk in moških na trgu dela BDP na prebivalca do leta 2030 povečal za 12,4 %;

K.     ker so ženske še vedno podpovprečno zastopane na vodstvenih položajih in ker so le 30 % novih zagonskih podjetij v Evropi ustanovile ženske(7);

L.     ker več kot dve tretjini Evropejcev živi v mestih, ki so produktivna in inovativna središča, hkrati pa v mestih prihaja do koncentracije socialno izključenih oseb, zato je treba prav tam reševati izziv socialne izključenosti;

M.    ker biti samohranilec ali samohranilka še vedno predstavlja oviro na trgu dela;

N.     ker so v uredbah o strukturnih skladih izrecno zapisane enake možnosti za moške in ženske ter načelo vključevanja na podlagi spola kot medsektorski elementi pri načrtovanju programov in političnem izvajanju;

O.     ker družinska podjetja ženskam omogočajo višje osebne dohodke kot mala in srednja podjetja ter možnost za vstop v industrije s prevlado moških; ker je pri ženskah, ki delajo v družinskih podjetjih, večja verjetnost, da bodo zasedle vodilne položaje; ker bi bilo treba Evropsko unijo in države članice spodbuditi, da podprejo to vrsto dejavnosti in ženske prepričajo, naj v večjem obsegu vstopajo v družinska podjetja;

P.     ker je podpora enakosti ne le vprašanje pravičnosti in temeljnih pravic, ampak tudi vprašanje konkurenčnosti, saj se zapravljajo talenti vseh tistih žensk, ki so poklicno marginalizirane, ta položaj pa ni v skladu s prizadevanji, da bi podprli na znanju temelječe gospodarstvo;

1.      obžaluje, da države članice niso storile več, da bi odpravile plačno vrzel med spoloma; je zaskrbljen, ker ženske v Evropski uniji za enakovredno delo povprečno zaslužijo 16,4 % manj kot moški in v ekvivalentu na letni ravni delajo 59 dni brezplačno, zaradi česar so v ekonomsko slabšem položaju in včasih odvisne od svojega partnerja; poudarja pomen ukrepov za odpravo plačne vrzeli med spoloma, ki ustvarja tudi 39-odstotno pokojninsko vrzel med moškimi in ženskami v Evropski uniji; poudarja, da se je v zadnjih petih letih ta razlika v devetih državah članicah povečala; glede na oceno evropske dodane vrednosti ugotavlja, da bi se z 1-odstotnim zmanjšanjem plačne vrzeli med spoloma gospodarska rast povečala za 0,1 %; ugotavlja, da se z dostopom žensk do odgovornih položajev lahko poveča konkurenčnost organizacij; poziva države članice, naj izboljšajo in posodobijo svoje statistične podatke o plačni vrzeli med spoloma;

2.      poziva Komisijo, naj pri delovnih mestih, ki jih ustvarja ali financira prek kohezijske politike, zahteva preglednost nad osebnimi prejemki in tako zavrne neupravičeno neenakost plač;

3.      meni, da bi si morala Unija na vseh stopnjah izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se tudi bojevati proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, veroizpovedi ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

4.      poziva k priznanju in odpravi številnih vrst diskriminacije, torej ne zgolj neenakosti na podlagi spola, ampak tudi neenakosti na podlagi veroizpovedi ali osebnih prepričanj, socialnega izvora, spolne usmerjenosti, starosti, etničnega izvora in invalidnosti, da bi uvedli ustrezno in učinkovito politiko socialne vključenosti;

5.      ugotavlja, da se je položaj enakosti zaradi gospodarske krize na številnih področjih poslabšal; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da se gospodarska kriza ne bi uporabljala kot utemeljitev za ohranjanje neenakosti moških in žensk ter da bi se prizadevanje za enakost nadaljevalo tudi med krizo;

6.      poziva države članice, naj spremenijo to dinamiko in razvijejo politike, ki bodo dejavno dajale prednost enakosti, skupaj s programi in proračunom za povečanje BDP na prebivalca; 

7.      poziva Komisijo in države članice, naj evropske strukturne sklade dejavno uporabijo kot orodja za povečanje enakosti spolov; poziva države članice in Komisijo, naj izvedejo analizo glede na spol ter naj upoštevajo načelo enakosti spolov pri pripravi proračuna, da bi glede na spol dosegli enako dodelitev finančnih sredstev;

8.      poziva Komisijo, naj v Eurostat vključi statistične kazalnike za vsako državo posebej, da bo mogoče meriti vpliv enakosti na gospodarski napredek tako glede dejanske udeležbe žensk na trgu dela ter v kolikšni meri zasedajo odgovorne in visoke vodilne položaje;

9.      priznava, da mala in srednja podjetja pomembno prispevajo k evropskemu gospodarstvu, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest; je razočaran, ker mala in srednja podjetja vodi precej manj žensk kot moških; ugotavlja, da ženske vodijo le 5 % uprav podjetij v Evropski uniji ter zasedajo 18,6 % mest članov uprav; obžaluje, da se je v obdobju 2003–2012 podjetništvo žensk le rahlo povečalo, in sicer z 10 % na 10,4 %;

10.    poziva države članice, naj izmenjajo najboljšo prakso spodbujanja žensk k ustanovitvi malih in srednjih podjetij, za razvijanje strategij za spodbujanje podjetništva med ženskami ter olajšanje dostopa podjetnic do finančne podpore; je zadovoljen, da Evropski sklad za regionalni razvoj zagotavlja podpora malim in srednjim podjetjem, ki jih vodijo ženske, ter spodbuja podporo dejavnostim, ki so osredotočene na usposabljanje, in dostop do sredstev; poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj da prednost zbiranju informacij o ženskem podjetništvu, zlasti o dostopu do financiranja in gospodarskih omrežij;

11.    obžaluje, da je le malo storjenega za spodbujanje vključenosti žensk v organe odločanja ali za to, da se ženske spodbudi k ustanovitvi lastnih podjetij; ugotavlja, da se diskriminacija zaradi nosečnosti pogosto uporablja za izključevanje žensk z zasebnega in javnega trga dela;

12.    ugotavlja, da podpovprečna zastopanost žensk pri predmetih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike izvira iz stereotipov na podlagi spola; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo vstopanje žensk v tradicionalno „moške“ sektorje, zlasti znanost in nove tehnologije, in sicer s pomočjo informacijskih kampanj in kampanj ozaveščanja, da bi v celoti izkoristili človeški kapital Evropejk;

13.    ugotavlja, da bodo ženske precej verjetneje zaposlene za krajši delovni čas, na slabše plačanih ali na prekarnih delovnih mestih, kar je lahko ugodno za matere po porodniškem dopustu, hkrati pa lahko vodi v revščino zaposlenih in razlike med spoloma pri pokojninah; ugotavlja, da je pri zaposlenih ženskah v Evropi kar štirikrat večja verjetnost, da bodo delale s krajšim delovnim časom kot pri zaposlenih moških(8); je zaskrbljen zaradi razlik v številkah o delu s krajšim delovnim časom med državami članicami; poziva Komisijo, naj pripravi posodobljeno in poglobljeno analizo različnih oblik zaposlovanja, skupaj s primerjavami v samih državah članicah in med njimi, da bi tako prikazali nepravičnost na podlagi spola pri oblikah zaposlitve, zlasti pri delu s krajšim delovnim časom;

14.    ponovno zagotavlja, da je treba zagotoviti otroško varstvo za majhne otroke, s čimer bi spodbudili navzočnost žensk na trgu dela, ter zato poziva Komisijo, naj podpre inovativne projekte v tej smeri; poudarja, da se z naložbami v javno infrastrukturo, kot so ustanove otroškega varstva, povečujejo možnosti, da se ženske dejavno vključijo v gospodarstvo in na trg dela;

15.    priporoča Komisiji, naj v okviru kohezijske politike večji delež sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada nameni za financiranje projektov, s katerimi bi ženskam omogočili dostop do kakovostnega usposabljanja in delovnih mest;

16.    ugotavlja, da obstaja močan trend preseljevanja žensk s podeželskih območij v mesta, kar ustvarja neravnovesje v zastopanosti spolov pri zaposlovanju na podeželskih območjih; poudarja, da ima to posledice za gospodarstvo in prebivalstvo ter da je treba podeželsko gospodarstvo razvijati tako, da bo izkoriščen potencial moških in žensk ter bodo imeli sektorji, kjer običajno prevladujejo ženske, enako veljavo kot tisti, kjer prevladuje moško delo, ter da je treba k temu prispevati prek shem, ki podpirajo podjetništvo med ženskami in zmogljivosti za usklajevanje storitev na podeželskih območjih, kot so otroško varstvo, pomoč starejšim, zdravstvena oskrba in izobraževanje; ravno tako poziva k dolgoročnim prizadevanjem za odpravo dejavnikov, na podlagi katerih se ženske in moški vključujejo v različne industrije, da bi tako dosegli enakost na trgu dela; poziva države članice in Komisijo, naj spodbuja podjetništvo med ženskami na podeželskih območjih;

17.    poudarja, da je bistveno začeti izvajati programe s poudarkom na razvijanju podjetništva med ženskami in njihovih vodstvenih sposobnosti, da bi tako povečali število podjetij na podeželskih in mestnih območjih; poudarja, da je treba spodbujati enake zaposlitvene možnosti, tako da se ženske, zlasti na podeželskih območjih, spodbudi k ustanavljanju lastnih podjetij;

18.    poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost vključitve določb o enakosti spolov v obvestila o javnih naročilih, s čimer bi podjetja spodbudili, da bi si bolj prizadevala za enakost spolov v svojih vrstah, kar pa mora biti v skladu z zakonodajo EU o konkurenci;

19.    opozarja na precejšno digitalno vrzel med spoloma, ki jo je treba odpraviti, tako da se ženskam olajša in spodbuja dostop do programov usposabljanja o novih tehnologijah;

20.    poziva države članice, naj dajo prednost agendi digitalnega gospodarstva, ter poudarja, da je popoln širokopasovni dostop bistveni sestavni del pri zagotavljanju možnosti ženskam, moškim in podjetjem za prožno ureditev dela in delo na domu; poziva države članice, Komisijo ter lokalne in regionalne organe, naj podprejo naložbe v usposabljanje žensk v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi s tem izboljšali usklajevanje dela in zasebnega življenja;

21.    poziva institucije Evropske unije in države članice, naj pri uresničevanju ciljev, povezanih z zaposlovanjem in socialno vključenostjo, upoštevajo potrebe žensk po porodniškem dopustu, spodbujajo delodajalce k zaposlitvi žensk po porodniškem dopustu, spodbujajo prožno ureditev dela in nadaljnje izobraževanje (vseživljenjsko učenje), s čimer bi ženskam omogočili, da neovirano nadaljujejo poklicno pot;

22.    poziva Komisijo, države članice ter lokalne in regionalne organe, naj v svojih programih naložb upoštevajo politike za zaščito žensko ter zagotovijo, da bodo sredstva usmerjena neposredno v učinkovito zaposlovanje in poklicno rast in ne bodo zlorabljena;

23.    poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj pri razvijanju podjetniških znanj in spretnosti žensk ter podjetništva v čezmejnih območjih sistematično spodbujajo uporabo platform za e-učenje; posebej podpira potrebo po oblikovanju mreže čezmejnega partnerstva na osnovi dialoga in komunikacije med partnerskimi institucijami, da bi organizirali javne razprave o ženskem in čezmejnem podjetništvu;

24.    poziva institucije EU in države članice, naj v večji meri uporabljajo kvantitativne in kvalitativne pokazatelje, da zagotovijo enak dostop za vse otroke k visokokakovostnemu varstvu in izobraževanju, da bi tako dosegli cilje, povezane s povečanjem zmogljivosti v ustanovah zgodnjega otroškega varstva;

25.    poziva države članice, naj spodbujajo naložbe v programe usposabljanja, ki ženskam pomagajo pri vključevanju na trg dela, zlasti tistim, ki so bile predtem matere za poln delovni čas ali so skrbele za druge odvisne osebe, ter v ustanove otroškega varstva, nege starejših in drugih, ki so nege potrebni, ki bodo tudi cenovno dostopne z delovnim časom, usklajenim z urnikom polno zaposlenih, da bi zagotovili usklajenost med delom in družino ter odpravili brezposelnost in socialno izključenost;

26.    poziva države članice, naj sprejmejo proračunske ukrepe, ki bodo upoštevali vprašanje spolov pri oblikovanju kohezijske politike, ter pri tem pregledajo ne samo izključno ženskam namenjene programe, ampak tudi vse druge programe in politike, ki jih predlaga vlada, ter njihov vpliv na dodeljevanje sredstev in prispevek k enakosti med moškimi in ženskami;

27.    poziva države članice, naj pri pripravi proračuna v večji meri upoštevajo enakost spolov, ter poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljše prakse na tem področju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Krisztina Morvai, Maria Noichl, Marijana Petir, Terry Reintke, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Ángela Vallina, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg), Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa Estaràs Ferragut, Julie Girling, Constance Le Grip, Marc Tarabella, Julie Ward, Marco Zullo

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Bart Staes

(1)

Poročilo o enakosti med ženskami in moškimi za leto 2014

(2)

Podatki Eurostata za leti 2008 in 2013

(3)

Študija Evropske komisije o ženskah, dejavnih v sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (2013)

(4)

Gl. zgoraj.

(5)

http://www.europarl.europa.eu/eplibrary/Pauvrete-dans-l-Union-europeenne.pdf

(6)

Eurostat, raziskava o delovni sili, 2014 (drugo četrtletje)

(7)

Akcijski načrt za podjetništvo 2020 Oživitev podjetniškega duha v Evropi (COM(2012)0795).

(8)

Poročilo o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji za leto 2014, Evropska komisija, pravičnost in potrošniki


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

1

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Michela Giuffrida, Anna Hedh, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Olaf Stuger, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Enrique Calvet Chambon, Josu Juaristi Abaunz, Ivana Maletić, Miroslav Mikolášik, Bronis Ropė, Marco Zullo

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ulrike Trebesius

Pravno obvestilo