Postopek : 2013/0451(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0176/2015

Predložena besedila :

A8-0176/2015

Razprave :

PV 09/07/2015 - 9
CRE 09/07/2015 - 9

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.2
CRE 09/07/2015 - 12.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0267

POROČILO     *
PDF 264kWORD 443k
2.6.2015
PE 546.837v02-00 A8-0176/2015

o predlogu uredbe Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku

(COM(2013)0943 – C7‑0045/2014 – 2013/0451(NLE))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Esther Herranz García

NAPAKE/DODATKI
PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku

(COM(2013)0943 – C7‑0045/2014 – 2013/0451(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2013)0943),

–       ob upoštevanju členov 31 in 32 Pogodbe o Evropski uniji, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7‑0045/2014),

–       ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–       ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0176/2015),

1.      odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.      poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

3.      poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.      poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog

Predlog

Uredba Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku

 

(Sprememba velja za vse besedilo)

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1

Predlog uredbe

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter zlasti členov 31 in 32 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 168(4)(b) in 114 Pogodbe,

 

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta14,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

____________________

 

14 UL C …, …, str. ….

 

(Ta predlog spremembe je povezan s predlogom spremembe 2.)

Obrazložitev

Spremenjeno besedilo zaradi spremenjene pravne podlage.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Direktiva Sveta 96/29/Euratom16 določa temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja.

(1) Direktiva Sveta 2013/59/Euratom16 določa temeljne varnostne standarde za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja.

__________________

__________________

16 Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).

16 Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13, 17.1.2014, str. 1).

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) V skladu s členom 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Ob nesreči v černobilski jedrski elektrarni dne 26. aprila 1986 je prišlo do sprostitve velikih količin radioaktivnih snovi v ozračje, ki so onesnažile živila in krmo v več evropskih državah do tiste meje, ki z zdravstvenega vidika ni zanemarljiva. Sprejeti so bili ukrepi, ki naj bi zagotovili, da se nekateri kmetijski proizvodi smejo uvoziti v Unijo le v skladu s skupnimi ureditvami, ki varujejo zdravje prebivalstva, ob tem pa obdržali enotnost trga in se izognili motnjam v trgovini.

(2) Ob nesreči v černobilski jedrski elektrarni dne 26. aprila 1986 so se v ozračje sprostile velike količine radioaktivnih snovi, ki so onesnažile živila in krmo v več evropskih državah do take mere, da z zdravstvenega vidika ni zanemarljiva, saj bi lahko povzročile življenjsko nevarne bolezni in zdravstvene težave. Še vedno je zaznati visoke ravni radioaktivnega onesnaženja. Glede na to, da so te radioaktivne snovi onesnažile zrak, vodo, tla in vegetacijo, so bili sprejeti ukrepi, ki naj bi zagotovili, da se bodo nekateri kmetijski proizvodi smeli uvoziti v Unijo le v skladu s skupnimi ureditvami, da bi se zaščitilo zdravje prebivalstva, ob tem pa obdržala enotnost trga in preprečile motnje v trgovini.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Države članice so pristojne za spremljanje skladnosti z ravnmi, ki so določene v tej uredbi, zlasti z izvajanjem nadzora nad varnostnimi standardi za živila in krmo. Člen 168(4)(b) PDEU določa sprejetje skupnih ukrepov na veterinarskem področju, katerih neposredni cilj je varovanje zdravja ljudi. Člen 114 pa zagotavlja ustrezno harmonizacijo za nemoteno delovanje notranjega trga.

Obrazložitev

Člen 168 je pravna podlaga za soodločanje v zvezi s krmo, člen 114 pa zajema tudi živila za prehrano ljudi.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2b) Dokazano je, da imajo višje doze sevanja škodljive in uničujoče posledice za telesne celice ter lahko povzročijo raka.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2c) Določiti je treba nizke mejne vrednosti za najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil, da se upošteva višja kumulativna doza, ki je posledica uživanja onesnaženih živil v daljšem časovnem obdobju.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/8717 določa najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja po jedrski nesreči ali v primeru kakršne koli druge radiološke nevarnosti, ki lahko pripelje ali je pripeljala do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme. Navedene najvišje dovoljene stopnje še vedno sledijo najnovejšim znanstvenim nasvetom, ki so na voljo mednarodni skupnosti.

(3) Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/8717 določa najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja po jedrski nesreči ali v primeru kakršne koli druge radiološke nevarnosti, ki lahko pripelje ali je pripeljala do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme. Navedene najvišje dovoljene stopnje še vedno sledijo najnovejšim znanstvenim nasvetom, ki so na voljo mednarodni skupnosti, ter bi jih bilo treba redno pregledovati in posodabljati, da se upoštevajo novi znanstveni dokazi. Najvišje dovoljene stopnje, navedene v prilogah I in II so pregledane in določene v publikaciji Komisije št. 105 o varstvu pred sevanjem. Temeljijo na referenčni stopnji 1 mSv na leto poleg doze, ki jo posameznik prejme z zaužitjem, in na predpostavki, da je 10 % letno zaužite hrane onesnažene.

____________________

____________________

17 Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L 371, 30.12.1987, str. 11).

17 Uredba Sveta (Euratom) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L 371, 30.12.1987, str. 11).

(Publikacija Komisije št. 105 o varstvu pred sevanjem = Commission's publication Radiation Protection 105 on EU Food Restriction Criteria for Application after an Accident (Merila EU za omejevanje živil, ki se uporabljajo v primeru nesreče, ni na voljo v slovenščini, op. prev), gl. http://ec.europa.eu/energy/en/radiation-protection-publications.)

Obrazložitev

S predlogom spremembe želimo bolj pojasniti besedilo Komisije in navesti parametre, ki se uporabljajo za določitev najvišjih dovoljenih stopenj v prilogah. Evropska unija zagotavlja visoko raven varstva pred sevanjem v živilih, saj so najvišje dovoljene stopnje veliko nižje od tistih, ki so dovoljene na mednarodni ravni.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima 11. marca 2011 je bila Komisija obveščena, da so vrednosti radionuklidov v nekaterih živilih, ki izvirajo iz Japonske, presegle vrednosti za ukrepanje, ki se za živila uporabljajo na Japonskem. Takšno onesnaženje lahko ogrozi zdravje ljudi in živali v Uniji, zato so bili sprejeti ukrepi, ki določajo posebne pogoje za uvoz živil in krme, ki izvirajo ali so dostavljena iz Japonske, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali.

(4) Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima 11. marca 2011 je bila Komisija obveščena, da so vrednosti radionuklidov v nekaterih živilih, ki izvirajo iz Japonske, presegle mejne vrednosti, ki se na Japonskem uporabljajo za živila. Takšno onesnaženje lahko ogrozi zdravje ljudi in živali v Uniji, zato so bili sprejeti ukrepi, ki določajo posebne pogoje za uvoz živil in krme, ki izvirajo ali so dostavljena iz Japonske, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali. Uvesti je treba tudi ukrepe, s katerimi bi spremljali in čim bolj zmanjšali tveganje uživanja živil iz drugih držav, ki so jih prizadele radioaktivne padavine kot posledica jedrske nesreče v drugi državi.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Obstaja potreba po vzpostavitvi sistema, ki bi Evropski skupnosti za atomsko energijo omogočal, da po jedrski nesreči ali v primeru kakršnega koli drugega radiološkega izrednega dogodka, ki lahko pripelje ali je pripeljal do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, določi najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja, da bi zavarovala prebivalstvo.

(5) Obstaja potreba po vzpostavitvi sistema, ki bi Uniji omogočal, da po jedrski nesreči ali v primeru drugega radiološkega izrednega dogodka, ki lahko pripelje ali je pripeljal do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, določi najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja, da bi zagotovila visoko raven varovanja javnega zdravja.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja bi morale veljati za živila in krmo, ki izvirajo iz Unije ali pa so uvoženi iz tretjih držav, glede na kraj in okoliščine jedrske nesreče ali radiološkega izrednega dogodka.

(6) Najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja bi morale veljati za živila in krmo, ki izvirajo iz Unije ali pa so uvoženi iz tretjih držav, glede na kraj in okoliščine jedrske nesreče ali radiološkega izrednega dogodka, pri čemer bi bilo treba upoštevati učinek naravnega in kumulativnega sevanja v vsej prehranski verigi. Izvajati bi bilo treba redne preglede teh stopenj.

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Da se upošteva dejstvo, da se lahko prehrana dojenčkov v prvih šestih mesecih življenja znatno razlikuje in da se upoštevajo negotovosti v njihovem metabolizmu v naslednjih šestih mesecih življenja, je smiselno razširiti uporabo nižjih najvišjih dovoljenih stopenj za živila za dojenčke na prvih 12 mesecev starosti.

(8) Da se upošteva dejstvo, da se lahko prehrana dojenčkov v prvih šestih mesecih življenja znatno razlikuje in da se upoštevajo negotovosti v njihovem metabolizmu v naslednjih šestih mesecih življenja, je smiselno razširiti uporabo nižjih najvišjih dovoljenih stopenj za živila za dojenčke na prvih 12 mesecev starosti. Za nosečnice in doječe matere bi morale veljati nižje dovoljene stopnje za živila.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Zato da se olajša prilagoditev najvišjih dovoljenih stopenj, zlasti glede na znanstvene izsledke, bi morali postopki za določitev najvišjih dovoljenih stopenj vključiti posvetovanja skupine strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe.

(9) Zato da se olajša prilagoditev najvišjih dovoljenih stopenj, zlasti glede na znanstvene izsledke in tehnični napredek na mednarodni ravni, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstaviti nov predlog za prilagoditev najvišjih dovoljenih stopenj.

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) Za lažje prilagajanje najvišjih dovoljenih stopenj bi bilo treba zagotoviti postopke, ki bi dopuščali redno posvetovanje s strokovnjaki. Komisija bi morala na podlagi znanstvenih meril in meril poklicne etike oblikovati skupino strokovnjakov. Objaviti bi morala njeno sestavo in izjave njenih članov o interesu. Komisija bi se morala pri prilagajanju najvišjih dovoljenih stopenj posvetovati tudi s strokovnjaki mednarodnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pred sevanjem.

Obrazložitev

Trenutno ni preglednih informacij o sestavi skupine strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe Euratom. Sestava skupine bi morala biti opredeljena jasno in pregledno, v pristojnosti Evropske komisije, kot velja za druge znanstvene odbore, zlasti na področju varovanja zdravja in varstva potrošnikov.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b) Skupina strokovnjakov bi morala ocenjevati tudi kumulativni učinek radioaktivnega onesnaženja.

Obrazložitev

Čeprav morda najvišje dovoljene količine ne bo doseglo nobeno živilo, je lahko oseba, ki uživa različna živila z radioaktivno onesnaženostjo nekoliko pod temi najvišjimi stopnjami, izpostavljena visoki ravni sevanja.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9b) Najvišje dovoljene stopnje bi bilo treba objaviti in redno revidirati, da se ustrezno upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja in priporočila na mednarodni ravni, da se javnost pomiri in se ji zagotovi visoka raven zaščite ter da se preprečijo razlike v mednarodni regulativni praksi.

Obrazložitev

Najvišje dovoljene stopnje so mejne vrednosti, ki izhajajo iz referenčne mejne doze. Mejna doza (v mSv) označuje sprejemljivo raven tveganja. Ameriški urad za hrano in zdravila (FDA) je določil 5 mSv kot mejo efektivne doze (celotni organizem) in 50 mSv kot mejno dozo za organ, sprejemljiva raven tveganja pa je en smrtni primer kot posledica raka na 4400 oseb, ki uživajo 30 % živil, onesnaženih na najvišjih stopnjah, ki jih določi urad. Gre za visoko raven tveganja. Z vidika vsega evropskega prebivalstva bi to pomenilo skoraj 114 000 smrtnih primerov kot posledica uživanja „zakonito“ onesnaženih živil, pri čemer niso upoštevani primeri raka brez smrtnega izida, genetske bolezni in druge težave.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Da se zagotovi, da se živila in krma, ki presegajo najvišje dovoljene stopnje, ne dajo v promet v EU, bi bilo treba skladnost s temi stopnjami preverjati s primernimi pregledi.

(10) Da se zagotovi, da se živila in krma, ki presegajo najvišje dovoljene stopnje, ne dajo v promet v Uniji, bi morale države članice in Komisija s temeljitimi pregledi preverjati skladnost s temi stopnjami; v primeru neskladnosti bi bilo treba uporabiti sankcije, javnost pa ustrezno obveščati.

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) Pravila za preverjanje skladnosti z ukrepi, namenjenimi preprečevanju, odpravljanju ali zmanjšanju tveganja onesnaženja za ljudi in živali na sprejemljivo raven, so določena v Uredbi št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 20041a.

 

____________________

 

1a UL L 191, 28.5.2004, str. 1.

Obrazložitev

Uredba (ES) št. 882/2004 določa izvajanje uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravju in dobrobiti živali.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Za sprejetje aktov, ki uveljavljajo predhodno določene najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in krme, bi bilo treba uporabiti postopek pregleda.

(12) Za sprejetje aktov, ki uveljavljajo predhodno določene najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in krme, bi bilo treba uporabiti postopek pregleda. V primeru jedrske nesreče ali druge radiološke nevarnosti je treba natančno upoštevati posebne okoliščine in pogoje posamezne nesreče in vzpostaviti postopek, ki bo omogočil hitro znižanje teh vnaprej določenih najvišjih dovoljenih stopenj in po potrebi uvedbo najvišjih dovoljenih stopenj za druge radionuklide (predvsem za tritij), ki se pojavijo pri nesreči, da se javnosti zagotovi kar najvišja raven zaščite. Javnost je treba nemudoma obvestiti o tem ukrepu in najvišjih stopnjah.

Obrazložitev

Jedrske nesreče in radiološke nevarnosti so lahko različne narave in vključujejo različne radionuklide, zato je treba predvideti mehanizem hitrega pregleda. Prilagodljivost pri odzivanju na posebne okoliščine posamezne nesreče je tudi pristop, ki ga je predvidela ameriška agencija FDA, saj priporoča takojšnje ocenjevanje po nesreči, zato da se preveri, ali so vzpostavljene ravni ustrezne glede na položaj. Vnaprej določena pravila bi bilo treba opredeliti glede na manj ugodni scenarij, ne pa glede na bolj optimističnega. Na ta način bo izhodišče stopnja zaščite, ki bo že vnaprej ustrezna, poleg tega pa je mogoče zahteve znižati, ko so znani intenzivnost, sestava in obseg radioaktivnih padavin.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a) Komisiji bi moral pomagati Stalni odbor za rastline, živali, živila in krmo, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 20021a. Države članice bi morale zagotoviti, da bodo imeli njihovi predstavniki v tem odboru ustrezno znanje o varstvu pred sevanjem.

 

____________________

 

1a UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

Obrazložitev

Po novem postopku komitologije mora Komisiji pri obravnavi izvedbenih aktov pomagati odbor.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, ko v ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na določene radiološke izredne dogodke, ki lahko pripeljejo ali so pripeljali do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, to zahtevajo nujni razlogi

(13) Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, ko v ustrezno utemeljenih primerih, ki se nanašajo na določene radiološke izredne dogodke, ki lahko pripeljejo ali so pripeljali do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, to zahtevajo nujni razlogi. Javnost je treba nemudoma obvestiti o tem ukrepu in najvišjih stopnjah.

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Sprejetje najvišjih dovoljenih stopenj iz te uredbe bi moralo temeljiti na zahtevah za zaščito najbolj ogroženega in ranljivega prebivalstva, zlasti otrok in oseb, ki živijo na odročnih geografskih območjih ali se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo za lastno porabo. Najvišje dovoljene stopnje morajo biti enake za vse prebivalstvo in temeljiti na najnižjih stopnjah.

Obrazložitev

To je tudi pristop ameriške agencije FDA, ki je leta 1998 po preučitvi stopenj za različne starostne skupine priporočila sprejetje najbolj neugodne stopnje za posamezne starostne skupine in radionuklide, s čimer se zagotovi visoka raven zaščite vsega prebivalstva na podlagi zaščite najbolj ranljivih in poenostavi izvajanje priporočil v praksi (ista prehrana za vse družinske člane).

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Kadar živila ali krma s poreklom iz Unije ali uvožena iz tretjih držav predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, živali ali okolje, bi morala Komisija z izvedbenimi akti sprejeti dodatne ukrepe v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002, da bi zagotovila visoko raven varovanja zdravja ljudi in živali. Najvišje dovoljene stopnje in dodatni nujni ukrepi bi morali biti po možnosti določeni v eni sami izvedbeni uredbi.

Obrazložitev

Navedena uredba po potrebi določa ukrepe za omejevanje trgovine, da se zagotovi varnost hrane. Te dodatne ukrepe bi bilo treba omeniti v tem zakonodajnem besedilu.

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b) Komisija bi morala pri pripravi ali pregledu izvedbenih aktov najprej upoštevati naslednje okoliščine: kraj, naravo in obseg jedrske nesreče ali drugega radiološkega izrednega dogodka; naravo in obseg izpusta radioaktivnih snovi v zrak, vodo ali zemljo, pa tudi v živila in krmo, v Uniji in zunaj nje; tveganje dejanskega ali morebitnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme ter povzročene doze sevanja; vrsto in količino onesnaženih živil in krme, ki bi bila lahko dana v promet v Uniji, in najvišje dovoljene stopnje za onesnažena živila in krmo v tretjih državah;

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b) Ob jedrski nesreči ali radiološki nevarnosti, zaradi katere je treba uporabiti najvišje dovoljene stopnje, morajo Komisija in države članice obvestiti javnost o veljavnih stopnjah. Poleg tega bi bilo treba javnosti obvestiti o živilih in krmi, ki bi lahko vsebovala višje koncentracije radioaktivnih snovi.

Obrazložitev

Obveznost zagotavljanja informacij v uredbi ni navedena, a je bistvena za njeno izvajanje.

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13c) Skladnost z najvišjimi dovoljenimi stopnjami je treba ugotavljati z ustreznimi pregledi, poleg tega pa je treba določiti kazni za namerni izvoz, uvoz ali trženje živil, pri katerih onesnaženost presega najvišje dovoljene stopnje.

Obrazložitev

Iz očitnih etičnih razlogov ni sprejemljivo, da se izvažajo živila, pri katerih onesnaženost presega stopnje, ki so dovoljene v Evropi. Poleg tega mora EU zaščititi svoje državljane in uradnike ne glede na to, kje se nahajajo, živijo ali se gibljejo znotraj ali zunaj EU.

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) „živila“ pomeni katero koli snov ali izdelek, predelan, delno predelan ali nepredelan, ki se uporablja za, ali pa se to razumno pričakuje, človeško prehrano, vključno s pijačami, žvečilnimi gumiji in katero koli snovjo, vključno z vodo, ki je namenoma dodana živilom med proizvodnjo, pripravo ali obdelavo; „živila“ ne vključujejo:

(1) „živila“ pomeni vsako snov ali izdelek, kakor je opredeljen v členu 2 Uredbe št. 178/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

 

(a) krme;

 

(b) živih živali, razen tistih, ki so pripravljene za dajanje v promet za človeško prehrano;

 

(c) rastlin pred žetvijo;

 

(d) zdravil v smislu člena 1(2) Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

 

(e) kozmetičnih izdelkov v smislu člena 2(1)(a) Uredbe (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta;

 

(f) tobaka in tobačnih izdelkov v smislu Direktive 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta22;

 

(g) narkotičnih ali psihotropnih snovi v smislu Enotne konvencije Združenih narodov o narkotikih, 1961, in Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh, 1971;

 

(h) ostankov in onesnaževal.

 

____________________

 

20 Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

 

21 Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59).

 

22 Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov (UL L 194, 18.7.2001, str. 26).

 

Obrazložitev

Omeniti je treba Uredbo (ES) št. 178/2002 in tako preprečiti, da bi bile morebitne prihodnje opredelitve drugačne od te, ki jo je Komisija oblikovala v svojem predlogu.

Predlog spremembe 30

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) „krma“ pomeni katero koli snov ali izdelek, vključno z aditivi, predelan, delno predelan ali nepredelan, ki se uporablja za krmljenje živali;

(3) „krma“ pomeni vsako snov ali izdelek, kakor je opredeljen v členu 3 Uredbe št. 178/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

Obrazložitev

Omeniti je treba Uredbo (ES) št. 178/2002 in tako preprečiti, da bi bile morebitne prihodnje opredelitve drugačne od te, ki jo je Komisija oblikovala v svojem predlogu.

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) „dajanje v promet“ pomeni imeti živila ali krmo za prodajo, vključno s ponujanjem v prodajo ali vsemi drugimi oblikami prenosa, brezplačno ali proti plačilu, prodajo, distribucijo in druge oblike njihovih prenosov.

(4) „dajanje na promet“ pomeni dejavnost, kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe št. 178/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

Obrazložitev

Omeniti je treba Uredbo (ES) št. 178/2002 in tako preprečiti, da bi bile morebitne prihodnje opredelitve drugačne od te, ki jo je Komisija oblikovala v svojem predlogu.

Predlog spremembe 32

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a) „materiali, namenjeni za stik z živili/krmo“ pomenijo embalažo in druge materiale, namenjene za stik z živili;

Obrazložitev

Preučiti je treba možno onesnaženje embalaže, saj je lahko vir sevanja tudi končno živilo, ki ne prihaja z onesnaženega območja, vendar je bila tam proizvedena njegova embalaža. Upoštevati je treba izvor hrane pa tudi izvor embalaže, da se sprejme odločitev, katera živila je treba nadzirati.

Predlog spremembe 33

Predlog uredbe

Člen 2 – točka 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4b)„radiološki izredni dogodek“ pomeni neobičajen dogodek, ki vključuje vir sevanja in zahteva takojšnje ukrepe za ublažitev vseh resnih zdravstvenih ali varnostnih tveganj ali škodljivih posledic za kakovost življenja, lastnino ali okolje ali pomeni nevarnost, da bi lahko prišlo do takih škodljivih posledic.

Predlog spremembe 34

Predlog uredbe

Člen 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 2a

 

Mešanje živil z višjo koncentracijo, kot jo dovoljujejo pravila o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme, z neonesnaženimi ali manj onesnaženimi, zato da bi proizvod postal skladen s temi pravili, ni dovoljeno.

Predlog spremembe 35

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Predlog uredbe

Predlog spremembe

1. V primeru da Komisija prejme še posebej v skladu bodisi s programom Evropske skupnosti za atomsko energijo za zgodnje izmenjevanje informacij v primeru radiološkega izrednega dogodka bodisi po Konvenciji IAEA z dne 26. septembra 1986 o zgodnjem obveščanju o jedrski nesreči — uradno informacijo o jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku, z utemeljitvijo, da obstaja verjetnost, da bodo dosežene ali so bile dosežene najvišje dovoljene stopnje za živila, manj pomembna živila ali krmo, sprejme, če tako zahtevajo okoliščine, izvedbeno uredbo za uporabo teh najvišjih dovoljenih stopenj. Naveden\i izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 5(2).

1. V primeru da Komisija prejme še posebej v skladu bodisi s programom Evropske skupnosti za atomsko energijo za zgodnje izmenjevanje informacij v primeru radiološkega izrednega dogodka bodisi po Konvenciji IAEA z dne 26. septembra 1986 o zgodnjem obveščanju o jedrski nesreči – uradno informacijo o jedrski nesreči ali drugem radiološkem izrednem dogodku, ki povzroči onesnaženje živil in krme,v najkrajšem možnem času sprejme izvedbeno uredbo o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnosti, ki ne smejo biti višje od stopenj, določenih v prilogah k tej uredbi. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 5(2).

Predlog spremembe 36

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Najvišje dovoljene stopnje so objavljene in se redno revidirajo, da se ustrezno upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja in priporočila na mednarodni ravni, da se javnost pomiri in se ji zagotovi visoka raven zaščite, hkrati pa se prepreči vsakršno odstopanje od najstrožjih mednarodnih ureditev.

Predlog spremembe 37

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z okoliščinami jedrske nesreče ali radiološkega izrednega dogodka sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom iz člena 5(3), ki se začnejo uporabljati takoj.

2. Komisija na podlagi nujnih razlogov v zvezi z okoliščinami jedrske nesreče ali radiološkega izrednega dogodka sprejme izvedbeno uredbo v skladu s postopkom iz člena 5(3), ki se začne uporabljati takoj.

Obrazložitev

Z izvedbenim aktom se bodo uporabljale stopnje, ki so določene v tej uredbi, ali nižje stopnje, če to zahtevajo okoliščine. Če je treba ukrepati zelo hitro, Komisija v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 182/2011 kot postopek v nujnih primerih sprejme izvedbeni akt, ki se začne uporabljati takoj.

Predlog spremembe 38

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Predlog uredbe

Predlog spremembe

3. Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavkov 1 in 2 ter pri posvetovanju z odborom iz člena 5 upošteva osnovne standarde, določene v skladu s členoma 30 in 31 Pogodbe, vključno z načelom, da je treba vsako izpostavljenost sevanju obdržati na najnižji ravni, ki jo je možno doseči, ob upoštevanju zaščite javnega zdravja ter gospodarskih in družbenih dejavnikov.

3. Komisija pri pripravi izvedbenega akta iz odstavkov 1 in 2 ter pri posvetovanju z odborom iz člena 5 upošteva osnovne standarde, določene v skladu z Direktivo Sveta 2013/59/Euratom, vključno z načelom, da je treba vsako izpostavljenost sevanju obdržati na najnižji ravni, ki jo je možno doseči, predvsem ob upoštevanju varovanja javnega zdravja ter gospodarskih in družbenih dejavnikov, zlasti v najbolj ranljivih plasteh družbe. Pri pripravi akta ji pomaga neodvisna skupina strokovnjakov za javno zdravje, ki jih izberejo države članice na podlagi njihovega znanja in izkušenj na področju varstva pred sevanjem in varnosti hrane. Komisija javno objavi sestavo skupine in izjave njenih članov o interesu.

 

Predlog spremembe 39

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3 a (novo)

Predlog uredbe

Predlog spremembe

 

3a. Izvedbena uredba iz odstavkov 1 in 2 se sprejme v skladu z naravo in obsegom sevanja ter se pregleda tolikokrat, kot je potrebno glede na potek onesnaženja. Komisija najkasneje čez en mesec po jedrski nesreči ali radiološkem izrednem dogodku izvede prvi pregled, da po potrebi spremeni najvišje dovoljene stopnje radioaktivnosti in seznam radionuklidov.

Predlog spremembe 40

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Takoj ko Komisija sprejme izvedbeno uredbo za uporabo najvišjih dovoljenih stopenj, se živila in krma, ki ne ustrezajo navedenim najvišjim dovoljenim stopnjam, ne dajo v promet.

1. Takoj ko Komisija sprejme izvedbeno uredbo za uporabo najvišjih dovoljenih stopenj, se živila, manj pomembna živila in krma, ki ne ustrezajo navedenim najvišjim dovoljenim stopnjam, ne dajo v promet.

Predlog spremembe 41

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija zaradi pomislekov vseh držav članic, ki bi jih utegnila prizadeti jedrska nesreča, uvede ureditev odgovornosti za jedrsko škodo; v tem sistemu se določijo ustrezna nadomestila za primer jedrskih nesreč.

Predlog spremembe 42

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene uporabe te uredbe za živila ali krmo, uvožena iz tretjih držav, velja, da so dana v promet, če so bila na carinskem ozemlju Unije v carinskem postopku, ki ni tranzitni postopek.

Za namene uporabe te uredbe za živila, manj pomembna živila ali krmo, uvožene iz tretjih držav, velja, da so dani v promet, če so na carinskem ozemlju Unije v carinskem postopku, ki ni tranzitni postopek.

Predlog spremembe 43

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice spremljajo skladnost z najvišjimi dovoljenimi stopnjami radioaktivnega onesnaženja na svojem ozemlju. V ta namen vzpostavijo sistem uradnih pregledov živil in krme ter izvajajo druge primerne dejavnosti v danih okoliščinah, vključno z javnim obveščanjem o varnosti in tveganju živil in krme, skladno s členom 17 Uredbe (ES) št. 178/2002.

Predlog spremembe 44

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 in 2 a (novo)

Predlog uredbe

Predlog spremembe

2. Vsaka država članica Komisiji zagotovi informacije v zvezi z uporabo te uredbe, zlasti v primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami. Komisija bo te informacije posredovala drugim državam članicam.

2. Vsaka država članica Komisiji zagotovi informacije v zvezi z uporabo te uredbe, zlasti o:

 

a) načrtovanih rednih pregledih najvišjih dovoljenih stopenj na svojem ozemlju;

 

b) primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami;

 

c) imenovanju pristojnih nacionalnih služb, ki so odgovorne za preglede.

 

Komisija te informacije v najkrajšem možnem času posreduje drugim državam članicam.

 

Obveščanje o primerih nespoštovanja najvišjih dovoljenih stopenj poteka prek sistema hitrega obveščanja iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta.

 

2a. Države članice javnost obveščajo, zlasti s spletno storitvijo, o najvišjih dovoljenih stopnjah, izrednih okoliščinah in primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami. Javnost se obvesti tudi o živilih, v katerih bi se utegnile kopičiti višje koncentracije radioaktivnosti, zlasti o vrsti proizvoda, znamki, izvoru in datumu analize.

Predlog spremembe 45

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vsaka država članica Komisiji zagotovi informacije v zvezi z uporabo te uredbe, zlasti v primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami. Komisija bo te informacije posredovala drugim državam članicam.

2. Vsaka država članica Komisiji zagotovi informacije v zvezi z uporabo te uredbe, zlasti v primerih neskladnosti z najvišjimi dovoljenimi stopnjami. Komisija bo te informacije posredovala drugim državam članicam. Komisija uvede kazni za države članice, ki same ne uvedejo kazni za dajanje v promet ali izvoz živil ali krme, ki presegajo najvišjo dovoljeno stopnjo onesnaženja.

Predlog spremembe 46

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V prilogah se upošteva učinek delnega razpada radioaktivnih izotopov v obdobju uporabnosti konzervirane hrane. Glede na vrsto onesnaženja, na primer z izotopi joda, se radioaktivnost teh izdelkov stalno spremlja.

Predlog spremembe 47

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. marca 2017 predstavi poročilo o primernosti mehanizma odškodnin kmetom, katerih živila so onesnažena nad najvišjo dovoljeno stopnjo radioaktivne onesnaženosti, in jih zato ni mogoče dati v promet. Mehanizem temelji na načelu „onesnaževalec plača“. Po potrebi je poročilu priložen zakonodajni predlog za vzpostavitev takega mehanizma.

Predlog spremembe 48

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. marca 2017 predloži poročilo o primernosti najvišjih dovoljenih stopenj radioaktivnega onesnaženja, določenih v prilogah.

 

2. Na podlagi poročila mora biti mogoče preveriti, ali najvišje dovoljene stopnje onesnaženja omogočajo spoštovanje mejne efektivne doze 1 mSv/leto za javnost, pri čemer so doze za zaščito ščitnice dovolj nižje od referenčne doze 10 mGy, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija priporoča za dajanje stabilnega joda najbolj ogroženim skupinam.

 

3. Poročilo predvideva možnost pregleda klasifikacije radionuklidov in vključitve tritija in ogljika-14 v priloge. Pri oceni najvišjih dovoljenih stopenj se poročilo osredini na zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva, zlasti otrok, in na podlagi tega preuči, ali bi bilo utemeljeno določiti najvišje dovoljene stopnje za vse kategorije prebivalstva.

Predlog spremembe 49

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta23. Ta odbor velja kot odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, živila in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta23. Ta odbor velja kot odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

____________________

____________________

23 Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

23 Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

Obrazložitev

Ime odbora je spremenjeno.

Predlog spremembe 50

Predlog uredbe

Člen 6

Predlog uredbe

Predlog spremembe

Da se zagotovi, da najvišje dovoljene stopnje, določene v prilogah I, II in III, upoštevajo vse nove ali dodatne podatke, ki postanejo razpoložljivi, zlasti glede na znanstvene izsledke, spremembe prilog predlaga Komisija po posvetovanju s skupino strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Da se zagotovi, da najvišje dovoljene stopnje, določene v prilogah te uredbe, upoštevajo vse nove ali dodatne podatke, ki postanejo razpoložljivi, zlasti glede na najnovejše znanstvene izsledke, Komisija predloži Svetu in Parlamentu poročilo, ki mu po potrebi in po posvetovanju s skupino strokovnjakov iz člena 3(3) priloži predlog za spremembo prilog in po potrebi za pregled seznama radionuklidov.

Predlog spremembe 51

Predlog uredbe

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6a

 

Poročila

 

V primeru jedrske nesreče ali drugega radiološkega izrednega dogodka, ki povzroči onesnaženje živil in krme, Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem navede ukrepe, sprejete v skladu s to uredbo, in informacije, posredovane v skladu s členom 4(2).


OBRAZLOŽITEV

Evropska unija potrebuje posodobljene pravne instrumente s prožnimi postopki odločanja, prilagojenimi posameznim okoliščinam, da bi bila kos razmeram, kakršne so bile po nesrečah v Černobilu in Fukušimi.

Aprila 2010 je Evropska komisija predložila predlog za prenovitev Uredbe (Euratom) št. 3954/87 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti, Uredbe Komisije (Euratom) št. 944/89 o določitvi maksimalne dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije manj pomembnih živil po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nesreči in Uredbe Komisije (Euratom) št. 770/90 o določitvi najvišje dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti.

Pravna podlaga tega predloga je določala samo posvetovanje z Evropskim parlamentom. Februarja 2011 je Evropski parlament v skladu z mnenjem Odbora za pravne zadeve v zvezi s tem sprejel zakonodajno resolucijo, s katero je zamenjal pravno podlago členov 31 in 32 Pogodbe Euratom s členom 168(4)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar je pomenilo, da se bo uporabljal redni zakonodajni postopek.

Med obravnavo tega postopka pa se je izkazalo, da določbe Uredbe (Euratom) št. 3954/87 niso bile skladne z novimi pravili o komitologiji, ki so bila uvedena po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. Evropska komisija se je zato odločila, da bo osnutek umaknila in predložila novega.

Novi predlog, ki ga obravnava to poročilo, uvaja nekaj novih elementov, ki vzpostavljajo jasnejšo povezavo z evropsko zakonodajo o varnosti hrane. Komisija v obrazložitvenem memorandumu priznava, da je glede na razvoj primarne zakonodaje EU o varnosti hrane ter zato, da se zagotovi skladnost vseh zakonodajnih ukrepov glede pogojev uvoza živil in krme iz tretjih držav, ki jih je prizadela jedrska nesreča ali radiološki izredni dogodek, bistveno uskladiti ukrepe, ki so bili sprejeti po černobilski nesreči, z ureditvijo izvedbenih pooblastil in postopkov, opredeljenih v tej uredbi. To lahko po potrebi tudi pomeni spremembo pravne podlage. Po besedah Komisije je mogoče sklepati, da je pripravljena spremeniti pravno podlago, ki jo je uporabljala doslej.

V prilogah k predlogu so določene najvišje dovoljene stopnje, ki se uporabljajo v primeru radiološke nesreče ali izrednih razmer. Leta 2012 jih je potrdila skupina strokovnjakov, ustanovljena po členu 31 Pogodbe Euratom, navedene pa so v publikaciji Komisije št. 105 o varstvu pred sevanjem.

V primeru radiološke nesreče ali radiološkega izrednega dogodka bo Komisija sprejela izvedbeni akt za uporabo najvišjih dovoljenih stopenj radioaktivnih ostankov v živilih. Imela bo tudi dovolj možnosti, da po potrebi spremeni najvišje stopnje, ki so določene v prilogah, če bodo to zahtevale okoliščine.

Po novih pravilih o komitologiji, bo Komisiji prvič pomagala skupina, ki je v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo odgovorna za toksikološko varnost prehranjevalne verige in bo obravnavala radioaktivno onesnaženje živil in krme – odbor je naveden je v členu 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane.

Mnenje poročevalke

V skladu s stališčem, ki ga je sprejel Evropski parlament leta 2010, poročevalka predlaga spremembo pravne podlage uredbe, tako da bo imel Parlament pristojnost soodločanja. Ker je varnost hrane končni cilj predloga Evropske komisije, je treba v uredbi upoštevati razvoj prava EU po sprejetju Maastrichtske pogodbe (1992), v katero je vključen člen o javnem zdravju (člen 168), ki ga je treba upoštevati pri spremembi zakonodaje, sprejete pred tem. To je zelo pomembno, zato je treba temu nameniti veliko pozornost, ko gre za vprašanje pristojnosti Evropskega parlamenta. Poročevalka predlaga pravno podlago člena 168(4)(b) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, s katerima se Parlamentu podeli pristojnost odločanja v zvezi s krmo in živili.

Poročevalka meni, da so izvedbeni akti najboljši način za hitro ukrepanje v kritičnih razmerah, ki so posledica jedrske nesreče ali drugega radiološkega izrednega dogodka. Komisija tako določa poseben postopek v nujnih primerih s sprejetjem izvedbenega akta brez predhodnega pregleda, kadar je nujno nemudoma ukrepati, da se zagotovi varnost potrošnikov. Parlament si vseeno pridružuje pravico do soodločanja pri spremembi najvišjih stopenj, določenih v prilogah k uredbi, če je to potrebno zaradi novih znanstvenih izsledkov. V osnutku poročila je določena tudi obveznost, da mora Evropska komisija predložiti Parlamentu in Svetu poročilo o ukrepih, sprejetih v primeru jedrske nesreče ali drugega radiološkega izrednega dogodka.

Za izvedbene akte, sprejete v primeru jedrske nesreče ali drugega radiološkega izrednega dogodka, osnutek poročila omogoča, de se spremenijo tolikokrat, kot je potrebno, da se upošteva potek onesnaženja.

V uvodnih izjavah osnutka poročila je pojasnjeno, kateri parametri so bili uporabljeni za določitev najvišjih dovoljenih stopenj iz prilog k uredbi.

Predlog Komisije je treba podpreti s sklici na postopke, ki jih določa Uredba (ES) št. 178/2002, ko postavlja splošna načela živilske zakonodaje, na primer sistem hitrega obveščanja, ki omogoča hitro izmenjavo informacije. Dodati je treba tudi sklicevanje na ustrezno zakonodajo, da se vključi opredelitev „živil“, „krme“ in „dajanja v promet“ iz navedene uredbe. Z vključitvijo teh sklicev bi zagotovili, da bodo te opredelitve samodejno veljale. Če tega ne bi storili, bi utegnilo priti do razhajanj med Uredbo (ES) št. 178/2002 in to uredbo.


MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Giovanni La Via

predsednik

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi predloga uredbe Sveta o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku (COM(2013)09432013/0451(NLE))

Spoštovani gospod predsednik,

v pismu z dne 5. februarja 2015 ste v skladu s členom 39(2) Poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o primernosti pravne podlage omenjenega predloga Komisije.

Komisija je kot pravno podlago predlagala člena 31 in 32 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba Euratom).

S predlogi sprememb, vloženimi v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, naj bi pravno podlago zamenjali s členoma 168(4)(b) in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 24. marca 2015.

I – Ozadje

Cilj predlagane uredbe Sveta je nadomestitev Uredbe Sveta (Euratom) št. 3954/87, Uredbe Komisije (Euratom) št. 944/89 in Uredbe Komisije (Euratom) št. 770/90, ki vse obravnavajo dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil in krme.

Omenjeni predlog spreminja prejšnji predlog za prenovitev teh aktov, ki je bil pripravljen leta 2010 in katerega določbe niso bile usklajene s členom 291 PDEU o prenosu izvedbenih pooblastil in uredbo o izvedbenih aktih iz leta 2011(1). Parlament je leta 2011 sprejel zakonodajno resolucijo o predlogu o prenovitvi iz leta 2010, v kateri je spremenil pravno podlago, tako da je člena 31 in 32 Pogodbe Euratom zamenjal s členom 168(4)(b) PDEU(2).

V spremenjenem predlogu, na katerega se nanaša to mnenje, pa je pravna podlaga nespremenjena in jo sestavljata člena 31 in 32 Pogodbe Euratom.

Osnutek poročila o predlogu, ki ga je pripravil Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, vsebuje predlog spremembe za zamenjavo pravne podlage s členoma 168(4)(b) in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) z naslednjo obrazložitvijo:

[Predlog spremembe 2] V uredbi je treba upoštevati razvoj Pogodb EU, zlasti vključitev člena 168 o javnem zdravju, ki je bil napisan po sprejetju še vedno veljavnih uredb Euratom, v Maastrichtsko pogodbo (1992). Člen 168(4)(b) zajema usklajevalne ukrepe v zvezi s krmo, člen 114 o notranjem trgu pa zagotavlja uskladitev mejnih vrednosti ostankov v živilih.

Tudi namen naslednjih predlogov sprememb, vloženih k osnutku poročila, je sprememba pravne podlage, obrazložitev pa je naslednja:

[Predlog spremembe 24] Za zagotovitev visoke stopnje zdravstvenega varstva državljanov EU v primeru radioaktivnega onesnaženja in demokratične legitimnosti za sprejetje te uredbe je treba pravno podlago zamenjati s členom 168(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije, tako da dobi Parlament vlogo nosilca odločanja glede uredbe, ki lahko vpliva na javno zdravje.

[Predlog spremembe 28] Za zagotovitev visoke stopnje zdravstvenega varstva državljanov EU v primeru radioaktivnega onesnaženja ter demokratične legitimnosti za sprejetje te uredbe je treba v skladu z Lizbonsko pogodbo spremeniti pravno podlago, tako da dobi Evropski parlament vlogo nosilca odločanja glede uredbe, ki lahko vpliva na javno zdravje. Predlagamo, da se upošteva javno zdravje (člen 168) in varstvo potrošnikov (člen 169(1)).

II – Upoštevni členi Pogodb

V predlogu Komisije sta kot pravna podlaga navedena naslednja člena Pogodbe Euratom iz poglavja 3 z naslovom „Varovanje zdravja“ (poudarek dodan):

Člen 31

Komisija izdela temeljne standarde potem, ko pridobi mnenje skupine oseb, ki jih imenuje Znanstveno-tehnični odbor izmed znanstvenih izvedencev iz držav članic, zlasti izvedencev za javno zdravje. Komisija o tako izdelanih temeljnih standardih zahteva mnenje Ekonomsko-socialnega odbora.

Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom na predlog Komisije, ki mu posreduje mnenja odborov, s kvalificirano večino določi temeljne standarde.

Člen 32

Na zahtevo Komisije ali države članice se lahko temeljni standardi revidirajo ali dopolnijo v skladu s postopkom iz člena 31.

Komisija mora preučiti vsako predloženo zahtevo države članice.

Izraz „temeljni standardi“ je opredeljen v členu 30 Pogodbe Euratom (poudarek dodan):

Člen 30

V Skupnosti se določijo temeljni standardi za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočih sevanj.

Izraz „temeljni standardi“ pomeni:

(a) največje dovoljene doze, ki še zagotavljajo zadostno varnost;

(b) največjo dovoljeno izpostavljenost in kontaminacijo;

(c) temeljna načela, ki urejajo zdravstveni nadzor delavcev.

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pravno podlago predlaga naslednja člena PDEU (poudarek dodan):

Člen 168

(prejšnji člen 152 PES)

[...]

4. Z odstopanjem od člena 2(5) in člena 6(a) ter v skladu s členom 4(2)(k) Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij prispevata k doseganju ciljev iz tega člena s sprejetjem, zaradi zagotavljanja skupnih potreb po varnosti:

(a) [...]

(b) ukrepov na veterinarskem in fitosanitarnem področju, katerih neposredni cilj je varovanje javnega zdravja;

[...]

Člen 114

(prejšnji člen 95 PES)

1. Kadar Pogodbi ne določata drugače, se za doseganje ciljev iz člena 26 uporabljajo v nadaljevanju navedene določbe. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

2. [...]

Komisija ima v svojih predlogih iz odstavka 1, ki zadevajo zdravje, varnost, varstvo okolja in varstvo potrošnikov, za izhodišče visoko raven varstva, pri čemer zlasti upošteva nova dognanja na podlagi znanstvenih dejstev. V okviru svojih pristojnosti si tudi Evropski parlament in Svet prizadevata za doseganje tega cilja.

[...]

8. Če država članica izpostavi specifičen problem glede javnega zdravja na področju, ki so ga urejali prejšnji harmonizacijski ukrepi, na to opozori Komisijo, ki nemudoma preveri, ali naj Svetu predlaga ustrezne ukrepe.

III - Predlagana pravna podlaga

Člen 31 Pogodbe Euratom je pravna podlaga za sprejetje temeljnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti sevanju, člen 32 te pogodbe pa je pravna podlaga za revizijo teh temeljnih standardov in za določbe, ki jih dopolnjujejo. Svet odloča soglasno in se posvetuje s Parlamentom.

Člen 168(4)(b) PDEU je pravna podlaga za sprejemanje ukrepov na veterinarskem in fitosanitarnem področju, katerih neposredni cilj je varovanje javnega zdravja. Ti ukrepi se sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku.

Člen 114 PDEU je pravna podlaga za ustanovitev in delovanje notranjega trga s sprejemanjem ukrepov za približevanje določb na tem področju. Ti ukrepi se sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku.

IV – Sodna praksa in prejšnja mnenja o pravni podlagi

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, „da mora izbira pravne podlage ukrepa Skupnosti temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preveriti, kar zlasti velja za cilj in vsebino ukrepa“(3). Izbira neustrezne pravne podlage je zato lahko razlog za razveljavitev zadevnega akta.

Pravna služba Parlamenta je Odbor opozorila, da je Sodišče nedavno razsodilo(4) o vprašanju ustrezne pravne podlage za zakonodajni akt(5), ki sproža podobna vprašanja kot pričujoči predlog. Sodišče je v ustreznih delih sodbe izjavilo naslednje (poudarek dodan):

35. Vendar je Sodišče že večkrat razsodilo, da je treba določbe člena 3 naslova II Pogodbe ESAE razlagati široko, da se zagotovi njihov polni učinek [...]. Namen navedenih določb, med katere spadata člena 30 AE in 31 AE, je tako zagotoviti dosledno in učinkovito varovanje zdravja prebivalstva pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ionizirajočega sevanja, ne glede na njegov izvor in kategorijo oseb, izpostavljenih takemu sevanju [...].

36. Poleg tega, če v Pogodbah obstaja posebna določba, ki je lahko pravna podlaga za obravnavani akt, mora ta temeljiti na tej določbi [...].

37. Člen 31 AE pa je glede varstva zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka, bolj posebna določba od splošne pravne podlage iz člena 192(1) PDEU. Pogodba ESAE namreč vsebuje skupek pravil, ki se nanašajo ravno na varovanje prebivalstva in okolja pred ionizirajočim sevanjem [...].

38. Vsekakor, če bi zgolj ugotovitev, da je akt o radioaktivnih snoveh namenjen varovanju človekovega zdravja v smislu člena 191(1) PDEU, zadostovala za uporabo člena 192(1) PDEU kot ustrezne pravne podlage za ta akt, člena 31 AE ne bi bilo več mogoče uporabiti kot pravno podlago za ukrep Skupnosti, saj so temeljni standardi v smislu člena 30 AE po naravi namenjeni varovanju človekovega zdravja. Argumentacija Parlamenta tako niti ne upošteva polnega učinka člena 31 AE, ki pomeni bolj posebno pravno podlago od tiste iz člena 192(1) PDEU, niti ni v skladu z načelom iz člena 106a(3) AE, v skladu s katerim določbe Pogodbe PDEU ne vplivajo na določbe Pogodbe ESAE.

Sodišče je torej nedvoumno odločilo, da ima pri ukrepih Unije za varovanje zdravja prebivalstva pred nevarnostmi sevanja in radioaktivnega onesnaževanja postopek iz člena 31 Pogodbe Euratom prednost pred splošnejšimi določbami iz PDEU.

Odbor za pravne zadeve je v svojem mnenju z dne 17. septembra 2013 o pravni podlagi predloga za zakonodajni akt o varnostnih standardih za varstvo pred nevarnostmi sevanja(6), ki ga je pripravil za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, izrazil stališče, da bi morala biti ustrezna pravna podlaga člena 31 in 32, ne pa člen 192(1) PDEU.

V. Cilj in vsebina predlagane uredbe

Predlog naj bi konsolidiral veljavno zakonodajo na podlagi Pogodbe Euratom in s tem vzpostavil temeljne varnostne standarde za varstvo zdravja delavcev, prebivalstva, pacientov in drugih posameznikov, ki so v zdravstvu izpostavljeni nevarnostim zaradi radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku, da bi države članice te standarde enotno izvajale.

V predlogu in njegovih prilogah so določene najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja živil, najvišje dovoljene stopnje za manj pomembna živila in najvišje dovoljene stopnje radioaktivnega onesnaženja krme, ki se lahko dajo v promet po jedrski nesreči ali v primeru kakršnega koli drugega radiološkega izrednega dogodka, ki lahko pripelje ali je pripeljal do znatnega radioaktivnega onesnaženja živil in krme, ter postopke za uveljavitev teh najvišjih dovoljenih stopenj.

VI – Določitev ustrezne pravne podlage

Akti, ki ji predlog razveljavlja, vsi temeljijo na členu 31 Pogodbe Euratom, najvišje dovoljene stopnje, ki so predhodno določene za nesreče v prihodnosti, pa v predlagani uredbi ostajajo nespremenjene. Glede na razvoj znanosti in nova dognanja o dozah in tveganjih radioaktivnega onesnaževanja bo v prihodnosti treba temeljne standarde po možnosti revidirati ali dopolniti. Zato je bil v pravno podlago predloga vključen tudi člen 32 Pogodbe Euratom.

Da bi ugotovili, ali je izbira te pravne podlage ustrezna, je treba kot odločilna dejavnika upoštevati cilj in vsebino predlaganega ukrepa, kot določajo načela, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča.

Glavni cilj predloga je, da se v okviru sistema Euratom določijo temeljni varnostni standardi v zvezi z nevarnostmi zaradi radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku. Predlog zato določa najvišje dovoljene stopnje za živila in krmo ter postopek za njihovo posodobitev.

Iz sodne prakse Sodišča in dosedanje prakse odbora, zlasti iz zgoraj omenjene sodbe v zadevi C-48/14 in mnenja o pravni podlagi direktive o ionizirajočem sevanju iz leta 2013, sledi, da morata biti pravna podlaga predloga člena 31 in 32 Pogodbe Euratom. Če bi kot pravno podlago uporabili katero od predlaganih določb iz PDEU, ki so pri obravnavi javnega zdravja, okolja in varstva potrošnikov splošnejše, vključno s členoma 164(4)(b) in 114 PDEU, bi bil v primeru sodne obravnave akt najverjetneje razveljavljen.

VII – Sklep

Ustrezna pravna podlaga predloga sta člena 31 in 32 Pogodbe Euratom.

VIII – Priporočilo

Odbor za pravne zadeve se je v skladu s tem na seji dne 24. marca 2015 odločil, z

21 glasovi za, 2 proti in 2 vzdržanima glasovoma(7), da Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane priporoči, naj ne spremeni pravne podlage, ki jo v predlogu Komisije sestavljata člena 31 in 32 Pogodbe Euratom, razen če bi spremenili vsebinske določbe uredbe, tako da bi lahko pravno podlago razširili.

S spoštovanjem,

Pavel Svoboda

(1)

Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(2)

Glej mnenje Odbora za pravne zadeve z dne 22. novembra 2010.

(3)

Zadeva C-45/86, Komisija proti Svetu (Splošni tarifni preferenciali) [1987], Recueil, str. 1439, točka 5; Zadeva C-440/05, Komisija proti Svetu [2007], ZOdl., str. I-9097; Zadeva C-411/06, Komisija proti Svetu (8. september 2009) (UL C 267, 7.11.2009, str. 8).

(4)

Zadeva C-48/14, Parlament proti Svetu.

(5)

Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).

(6)

Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13, 17.1.2014, str. 1).

(7)

Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Pavel Svoboda (predsednik), Jean-Marie Cavada, Mady Delvaux, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Axel Voss (podpredsedniki), Heidi Hautala (pripravljavka mnenja), Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Daniel Buda, Kostas Hrisogonos, Therese Comodini Cachia, Andrzej Duda, Pascal Durand, Angel Džambazki, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Enrico Gasbarra, Jytte Guteland,

Mary Honeyball, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Victor Negrescu, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Tadeusz Zwiefka.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

21

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Cristian-Silviu Buşoi, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Iratxe García Pérez, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Marcus Pretzell, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Nils Torvalds, Glenis Willmott, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Renata Briano, Soledad Cabezón Ruiz, Mark Demesmaeker, Esther Herranz García, Jan Huitema, Merja Kyllönen, Gesine Meissner, József Nagy, James Nicholson, Younous Omarjee, Sirpa Pietikäinen, Christel Schaldemose, Bart Staes, Keith Taylor

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Fredrick Federley, Jiří Maštálka

Pravno obvestilo