Postopek : 2014/2231(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0177/2015

Predložena besedila :

A8-0177/2015

Razprave :

PV 09/07/2015 - 11
CRE 09/07/2015 - 11

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0274

POROČILO     
PDF 188kWORD 108k
2.6.2015
PE 544.402v02-00 A8-0177/2015

o novem pristopu EU k človekovim pravicam in demokraciji – ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo od njene ustanovitve

(2014/2231(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Andrzej Grzyb

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o novem pristopu EU k človekovim pravicam in demokraciji – ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo od njene ustanovitve

(2014/2231(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju členov 2, 6, 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

–       ob upoštevanju svojega priporočila z dne 29. marca 2012 Svetu o načinih za morebitno ustanovitev Evropske ustanove za demokracijo(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji(2),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(3),

–       ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu leta 2013, ki ga je Svet sprejel 23. junija 2014,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju(4),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za zunanje delovanje(5),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu(6),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. maja 2009 o podpori demokratičnemu upravljanju – na poti k okrepljenemu okviru EU(7),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. novembra 2009 o podpori demokraciji v zunanjih odnosih EU(8),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. decembra 2010, ki vsebujejo poročilo o napredku za leto 2010 in seznam pilotnih držav(9),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2011 o evropski sosedski politiki(10),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2011 o Evropski ustanovi za demokracijo(11),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2012 o človekovih pravicah in demokraciji(12) ter strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki jih je ravno tako sprejel Svet 25. junija 2012(13),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 31. januarja 2013 o podpori EU za trajnostne spremembe v družbah v tranziciji(14),

–       ob upoštevanju skupnega posvetovalnega dokumenta visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 4. marca 2015 z naslovom „Za novo evropsko sosedsko politiko“ (JOIN(2015)0006),

–       ob upoštevanju pregleda Evropske službe za zunanje delovanje za leto 2013(15),

–       ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije z dne 25. maja 2015 z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu. Pregled evropske sosedske politike“ (COM(2011)0303),

–       ob upoštevanju pisma v podporo vzpostavitvi Evropske ustanove za demokracijo z dne 25. novembra 2011, naslovljenega na tedanjega predsednika Evropskega parlamenta Jerzyja Buzka in podpredsednico Komisije/ visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton,

–       ob upoštevanju sklepa sveta guvernerjev Evropske ustanove za demokracijo z dne 3. decembra 2014, da se odpravijo prvotne geografske omejitve te ustanove,

–       ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0177/2015),

A.     ker sta spodbujanje in podpiranje demokracije, pravne države ter spoštovanja univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ena od temeljnih ciljev zunanje politike EU, kot je zapisano v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji in Listini EU o temeljnih pravicah;

B.     ker EU meni, da je načelo odgovornosti do procesov izgradnje demokracije odločilnega pomena za spodbujanje pristne demokratične kulture;

C.     ker so številne države članice v zadnjih desetletjih uspešno zaključile proces prehoda v demokracijo in imajo veliko izkušenj na tem področju, ki bi lahko bile pomembne za dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo in ki bi jih Evropska ustanova za demokracijo lahko uporabljala in morala uporabljati na strokovni in politični ravni pri svojem delu;

D.     ker so dogodki arabske pomladi in v vzhodnem sosedstvu sprožili preoblikovanje političnih instrumentov EU za spodbujanje podpore človekovim pravicam in demokraciji;

E.     ker se v številnih državah, v katerih deluje Evropska ustanova za demokracijo, krčijo možnosti za legitimno ukrepanje in zunanje financiranje civilne družbe, avtoritarni režimi pa uporabljajo vse bolj prefinjene načine, vključno z zakonodajo, za omejevanje dela nevladnih organizacij in prodemokratičnih akterjev, vključno z upravičenci Evropske ustanove za demokracijo;

F.     ker so se države v sosedstvu EU v zadnjih letih spopadle z velikim številom političnih, varnostnih in ekonomskih izzivov, ki so resno ogrozili prizadevanja za demokratizacijo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

G.     ker je treba v državah, kjer deluje Evropska ustanova za demokracijo, spodbujati objektivno in neodvisno poročanje ter okrepiti medijsko okolje, vključno z internetom in družbenimi mediji, in sicer z varovanjem svobode medijev in izražanja ter bojem proti vsem oblikam družbene in politične cenzure; ker je treba v teh državah spodbujati tudi prizadevanja za demokratizacijo, vključno s konsolidacijo pravne države in bojem proti korupciji;

H.     ker ustanovitev Evropske ustanove za demokracijo skupaj z drugimi programi EU, kot sta evropski instrument za demokracijo in človekove pravice ter mehanizem za spodbujanje razvoja civilne družbe v okviru evropske sosedske politike, dopolnjuje tradicionalni pristop EU, ki se osredotoča na državo, s prepotrebno, bolj uravnoteženo in dolgoročno usmerjeno perspektivo, ki se osredotoča na družbo, s poudarkom na neposrednem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi ljudskimi gibanji ter demokratičnimi političnimi akterji;

I.      ker je ocena učinka dejavnosti za podporo demokraciji, kot so tiste, ki jih izvaja Evropska ustanova za demokracijo, sama po sebi še vedno težka naloga, zlasti zaradi nelinearne in dolgoročne narave političnega preoblikovanja v zadevnih državah ter pogosto zaupne narave povezanih dejavnosti;

J.      ker so postale nove informacijske tehnologije in družbeni mediji pomembni instrumenti v boju za demokracijo in bi zato morali imeti pomembno mesto v evropskem programu podpore demokraciji;

K.     ker je Evropska ustanova za demokracijo do 19. maja 2015 financirala 158 pobud, pri čemer je namenila več kot 4,5 milijona EUR za južno sosedstvo in več kot 4,4 milijona EUR za vzhodno sosedstvo;

L.     ker je Evropska ustanova za demokracijo deležna edinstvene oblike sofinanciranja, saj njen upravni proračun zagotavlja Komisija, dejavnosti na terenu pa se financirajo s prispevki držav članic in tretjih držav;

*****

Splošna ocena

1.      pozdravlja dosedanje dosežke Evropske ustanove za demokracijo glede na trenutno težavno mednarodno okolje in meni, da ta izpolnjuje svoj glavni cilj, ki je krepiti in spodbujati demokratizacijo ter globoko in trajnostno demokracijo v državah v političnem prehodu in družbah, ki si prizadevajo za demokratizacijo(16), tudi s podpiranjem 'tistih, ki so brez podpore', z bojem proti korupciji, spodbujanjem dialoga, ki temelji na raznolikosti in nenasilju, spodbujanjem družbene in politične udeležbe, zaščito aktivistov in novinarjev, ki si v lokalnem okolju po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti in pospešiti začetek demokratičnega procesa, ter zagotavljanjem dostopnejšega pravnega varstva;

2.      z zadovoljstvom priznava, da je Evropska ustanova za demokracijo kljub kratkemu obdobju delovanja in omejenim sredstvom ter izzivom, povezanim z ocenjevanjem učinka ukrepov za podporo demokraciji, izpolnila priporočila Parlamenta in zagotovila dodano vrednost obstoječi evropski podpori demokraciji, in sicer s hitrejšim in prožnim financiranjem, ki izhaja iz usmeritve „od spodaj navzgor“ in potreb ter se zagotavlja neposredno upravičencem na finančno učinkovit način, kar je zasluga nizkega upravnega bremena in enostavnih postopkov, ki jih je za Evropsko ustanovo za demokracijo uvedel njen svet guvernerjev;

3.      meni, da je Evropska ustanova za demokracijo kot oblika podpore demokraciji dokazala, da lahko prispeva k zmanjševanju tako političnega kot osebnega tveganja;

4.      poudarja svojo polno in stalno podporo večplastnim prizadevanjem EU za podporo organizacijam civilne družbe, družbenim gibanjem in aktivistom po svetu; ponovno poudarja, da je pomembno preprečiti podvajanje in še naprej zagotavljati dopolnjevanje med dejavnostmi Evropske ustanove za demokracijo in obstoječimi zunanjimi finančnimi instrumenti EU, zlasti evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice in evropskim instrumentom sosedstva, saj je cilj obeh spodbujati demokratična načela ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v bližini EU;

5.      pozdravlja dosledna prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo za svobodo izražanja in združevanja, svobodo medijev, izgradnjo in okrepitev pravne države, boj proti korupciji ter socialni in politični pluralizem, prizadevanja, katerih namen je podpirati razvoj demokratičnih režimov v vzhodnem in južnem sosedstvu EU;

6.      meni, da so se pobude Evropske ustanove za demokracijo izkazale za edinstvene pri premoščanju in zapolnjevanju vrzeli v primerih, ko ni bilo mogoče pridobiti financiranja držav članic EU in držav zunaj EU;

7.      poziva EU in države članice, naj razvijejo celovit pristop za podporo političnemu prehodu in demokratizaciji v tretjih državah, ki vključuje spoštovanje človekovih pravic, spodbujanje pravičnosti, preglednosti, odgovornosti, sprave in pravne države ter krepitev demokratičnih institucij, vključno z zakonodajnimi organi;

Financiranje

8.      poziva ustanoviteljice Evropske ustanove za demokracijo, zlasti vse države članice in Komisijo, naj v skladu s svojimi sprejetimi zavezami prispevajo k Evropski ustanovi za demokracijo oziroma povečajo svoj prispevek;

9.      opozarja, da so 26. aprila 2015 k Evropski ustanovi za demokracijo prispevale naslednje države članice: Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Nemčija, Madžarska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Švica, medtem ko preostalih dvanajst držav članic tega še ni storilo;

10.    poudarja, da je treba za ohranitev in nadaljnji razvoj učinkovitosti Evropske ustanove za demokracijo nujno zagotoviti dolgoročno, zadostno, stabilno, pregledno in predvidljivo financiranje;

11.    poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, naj v okviru nedavno sproženega pregleda evropske sosedske politike preučita dodano vrednost Evropske ustanove za demokracijo in razmislita o načinih za zagotovitev njenega trajnostnega financiranja;

12.    poziva Belgijo, naj vsaj oceni možnost vrnitve dela ali vseh davčnih prihodkov, ki jih prejme od Evropske ustanove za demokracijo in njenih zaposlenih, s financiranjem projektov te ustanove; opozarja, da Evropska ustanova za demokracijo deluje kot zasebna ustanova v skladu z belgijsko zakonodajo;

13.    pozdravlja finančne prispevke držav članic severne in srednje Evrope in nekaterih južnih držav članic; poziva južne države članice, od katerih imajo nekatere še posebej tesne zgodovinske, ekonomske ali kulturne vezi z južnim sosedstvom, naj si še posebej prizadevajo prispevati k Evropski ustanovi za demokracijo s financiranjem ali napotitvijo;

14.    pozdravlja finančne prispevke, ki jih je Evropska ustanova za demokracijo prejela od partneric EU, kot sta Švica in Kanada; spodbuja druge države, zlasti države Evropskega združenja za prosto trgovino, naj podpirajo Evropsko ustanovo za demokracijo;

15.    poziva vse donatorje Evropske ustanove za demokracijo, naj zagotovijo popolno samostojnost in neodvisnost izvršnega odbora Evropske ustanove za demokracijo pri izbiri upravičencev na podlagi delovnega načrta, ki ga potrdi svet guvernerjev, in poziva donatorje, naj prenehajo s prakso rezerviranja sredstev za določene države ali projekte;

Zmogljivosti na področju človeških virov

16.    poziva k okrepitvi zmogljivosti sekretariata Evropske ustanove za demokracijo, in sicer z zagotovitvijo zadostnih človeških virov, da se bo ta lahko spopadala s svojimi novimi nalogami;

17.    spodbuja države članice, ki so izrazile pripravljenost, da svoje nacionalne strokovnjake napotijo v sekretariat Evropske ustanove za demokracijo, da to tudi storijo;

Razširitev geografske pristojnosti Evropske ustanove za demokracijo ter ravnotežje med vzhodom in jugom

18.    pozdravlja odpravo prvotnih geografskih omejitev Evropske ustanove za demokracijo, ki je bila sprejeta na zasedanju sveta guvernerjev 3. decembra 2014;

19.    čestita Evropski ustanovi za demokracijo za ohranjanje geografskega ravnotežja med vzhodnim in južnim sosedstvom EU pri financiranju projektov;

Nepovratna sredstva in upravičenci

20.    meni, da je na dolgi rok bistveno zagotoviti trajnostno financiranje za prejemnike sredstev Evropske ustanove za demokracijo, in sicer s krepitvijo dopolnjevanja z drugimi dvostranskimi donatorji in evropskimi zunanjimi finančnimi instrumenti, zlasti instrumentom za demokracijo in človekove pravice, ki bi lahko po potrebi prevzeli srednjeročno finančno podporo „zrelih“ upravičencev Evropske ustanove za demokracijo, ter s tem namenom:

(a) poziva Evropsko ustanovo za demokracijo in Komisijo, naj ustanovita kontaktno skupino, katere cilj bo opredeliti najboljši način za prehod upravičencev Evropske ustanove za demokracijo na finančno podporo v okviru instrumenta za demokracijo in človekove pravice; ter

(b) poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj predstavita posebne predloge za mehanizme, ki bi ustvarili programsko povezavo in sodelovanje z Evropsko ustanovo za demokracijo, da bi dolgoročno zagotovili usklajenost in vzdržnost;

21.    poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj bo še naprej dejavna v državah, v katerih so možnosti za zunanjo podporo civilni družbi močno omejene ali v katerih je državno financiranje diskriminatorno in dodeljeno le določenim organizacijam ali civilnim družbam; podpira prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo, da bi proučila inovativne načine podpiranja nosilcev sprememb v posebej oteženih političnih okoljih;

22.    odločno poziva svet guvernerjev, naj ponovno prouči možnost podpiranja demokratičnih političnih aktivistov in zagotovi sredstva za vključujoče politične procese; meni, da bi morala Evropska ustanova za demokracijo sodelovati s političnimi strankami, ki so jasno zavezane demokratičnim načelom, ter podpirati njihovo nastajanje in utrjevanje, kadar je to mogoče, v partnerstvu z obstoječimi političnimi ustanovami;

23.    pozdravlja smernice Evropske ustanove za demokracijo za spremljanje in ocenjevanje; vendar poudarja, da bi morale biti te izvedbene smernice sorazmerne z velikostjo Evropske ustanove za demokracijo in njenimi zmogljivostmi na področju človeških virov;

24.    spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj se še naprej odziva na nove tehnologije, tako da v svoja nepovratna sredstva vključuje podporo za tehnologijo;

25.    pozdravlja nepovratna sredstva Evropske ustanove za demokracijo, ki jih je ta ponudila ukrajinskim akterjem, saj so dober primer hitre podpore političnim in civilnim aktivistom, ki kasneje postanejo demokratično izvoljeni predstavniki; pozdravlja podporo, ki jo je Evropska ustanova za demokracijo ponudila vsem prodemokratičnim aktivistom v sosedstvu EU, ki je namenjena podpori razvoju utrjenih demokratičnih režimov;

26.    pozdravlja nepovratna sredstva Evropske ustanove za demokracijo, ponujena aktivistom v nekaterih državah južnega sosedstva, saj le-ta dokazujejo dodano vrednost prizadevanj te ustanove za demokracijo v še posebej sovražnih okoljih;

27.    močno spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj več pozornosti nameni skupinam, ki trpijo zaradi socialne izključenosti ali politične marginalizacije, tako da med drugim podpira gibanja žensk za spodbujanje pravic žensk in večje sodelovanje žensk v javnosti, narodne in jezikovne manjšine, aktiviste za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, preganjane verske manjšine in civilne aktiviste, povezane z verskimi skupnostmi, skupaj z ljudskimi gibanji, ranljivimi ali novimi političnimi gibanji, sindikati, avtorji spletnih dnevnikov in aktivisti na področju novih medijev;

28.    poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj – kadar je to primerno – vzpostavi sodelovanje s skupinami civilnih aktivistov, povezanih z verskimi skupnostmi, vključno s preganjanimi verskimi manjšinami; opozarja, da je cerkev imela ključno vlogo pri nasprotovanju komunističnim režimom in pri prehodu držav v srednji in vzhodni Evropi v demokracijo;

29.    spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj okrepi podporo novim mladim voditeljem in na novo izvoljenim ženskam, mladim ali predstavnikom manjšin v državah v politični tranziciji;

30.    poziva države članice, naj prek Evropske ustanove za demokracijo zagotavljajo finančno pomoč ruski civilni družbi in medijem; opozarja, da se zdi, da je namen nedavnih dejanj, kot so omejitve, naložene organizacijam civilne družbe, zatiranje politične opozicije in agresivne ciljno usmerjene kampanje, s katerimi državni mediji širijo napačne informacije, ustvariti pogoje za skrajno nacionalistično politično vzdušje, ki ga zaznamujejo protidemokratična retorika, zatiranje in sovražni govor;

Sodelovanje med Parlamentom in Evropsko ustanovo za demokracijo

31.    pozdravlja predstavitev prvega letnega poročila Evropske ustanove za demokracijo v Odboru za zunanje zadeve v skladu s členom 8(4) njenega statuta; poudarja, da je pomembno, da se take predstavitve izvajajo na letni ravni in da je to dobra priložnost za pregled stanja in razvoj novih sinergij;

32.    poziva k učinkovitemu povezovanju Evropske ustanove za demokracijo, skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev ter zadevnih parlamentarnih odborov in stalnih delegacij; spodbuja svoje poslance, naj podpirajo Evropsko ustanovo za demokracijo in opozarjajo na njena prizadevanja v okviru zadevnih posredovanj in med obiski delegacij Evropskega parlamenta v tretjih državah, tudi med srečanji z upravičenci;

33.    poziva k razvoju nadaljnjega sodelovanja med Evropsko ustanovo za demokracijo, njenimi upravičenci in mrežo nagrade Saharova;

34.    poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj nadalje razvija svoje sodelovanje s forumom mladih voditeljev v okviru Parlamenta;

Skladnost in usklajevanje politike

35.    spodbuja države članice in institucije EU, naj zagotovijo resnično notranjo in zunanjo skladnost, kar zadeva prizadevanja za demokracijo, ter naj s tega vidika priznajo vlogo Evropske ustanove za demokracijo;

36.    spodbuja delegacije EU in diplomatske misije držav članic v državah, v katerih je dejavna Evropska ustanova za demokracijo, naj ustanovo opozarjajo na morebitne upravičence, slednje pa obveščajo o ustanovi; spodbuja tudi osebje Evropske ustanove za demokracijo, naj tesno sodeluje z ustreznim diplomatskim osebjem EU in držav članic glede morebitnih upravičencev, ki jih Evropska ustanova za demokracijo ne more podpirati, ter izkazuje vzajemno spoštovanje občutljivosti informacij in varnosti vseh strank;

37.    poziva delegacije EU in diplomatska predstavništva držav članic, naj sodelujejo na strukturiran način, da bi pospešili postopek za pridobitev vizuma za prejemnike nepovratnih sredstev Evropske ustanove za demokracijo, ki so povabljeni v Evropsko unijo;

38.    pozdravlja prizadevanja Evropske službe za zunanje delovanje in Komisije, naj med svojim osebjem, zlasti v delegacijah EU, širita informacije o Evropski ustanovi za demokracijo;

39.    poziva k zasedanju sveta guvernerjev Evropske ustanove za demokracijo na ministrski ravni, ki bi potekalo vsaka tri leta in na katerem bi razmislili o podpori demokraciji, ki jo zagotavlja EU, in prihodnjih strateških prednostnih nalogah Evropske ustanove za demokracijo;

Sodelovanje z drugimi akterji, ki si prizadevajo za demokracijo

40.    poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj še naprej sodeluje z evropskimi organizacijami, kot so Svet Evrope, IDEA (Mednarodni inštitut za demokracijo in pomoč pri volitvah) ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, v skladu s svojim statutom;

41.    poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj spodbuja sodelovanje s ključnimi akterji ter mednarodnimi, regionalnimi in nacionalnimi organizacijami, dejavnimi na področju podpore demokraciji, ki imajo sedež v EU ali delujejo v državah, kjer deluje Evropska ustanova za demokracijo;

42.    spodbuja Evropsko ustanovo za demokracijo, naj opredeli možnosti za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami civilne družbe, vključno s forumom civilne družbe vzhodnega partnerstva in fundacijo Anna Lindh;

Nadaljnja priporočila

43.    poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj še naprej razvija nove inovativne načine in instrumente za podporo demokraciji, vključno s podporo političnim akterjem ali aktivistom, ter si izmenja primere najboljše prakse, da bi se prilagodila vse ostrejšemu omejevanju v številnih državah z avtoritarnimi režimi, zlasti kar zadeva nove medije in ljudska gibanja v teh državah; v zvezi s tem poudarja pomen razvoja strategij, prilagojenih posameznim državam;

44.    poziva Evropsko ustanovo za demokracijo, naj v svojem demokratičnem duhu zagotovi, da so v svetu guvernerjev v celoti zastopane vse politične skupine na podlagi D'Hondtovega sistema in da ima vsaka politična skupina vsaj en sedež;

45.    pozdravlja obveščanje javnosti o dosedanjih dosežkih Evropske ustanove za demokracijo ter meni, da bi nadaljnje poudarjanje njene edinstvenosti in dodane vrednosti ter redno in široko obveščanje o njenem delu povečalo njene zmožnosti za zbiranje sredstev;

***

46.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski ustanovi za demokracijo.

(1)

UL C 257 E, 6.9.2013, str. 13.

(2)

UL C 33 E, 5.2.2013, str. 165.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.

(5)

UL L 77, 15.3.2014, str. 95.

(6)

UL L 77, 15.3.2014, str. 85.

(7)

http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%209908%202009%20INIT

(8)

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/gena/111250.pdf

(9)

https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/118433.pdf

(10)

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_Data/docs/pressdata/SL/foraff/122917.pdf

(11)

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/126505.pdf

(12)

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131171.pdf

(13)

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131181.pdf

(14)

http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/135130.pdf

(15)

http://eeas.europa.eu/library/publications/2013/3/2013_eeas_review_en.pdf

(16)

Člen 2 statutov Evropske ustanove za demokracijo je na voljo na: https://www.democracyendowment.eu/about-eed/


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Javier Couso Permuy, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Eugen Freund, Michael Gahler, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Alyn Smith, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), László Tőkés, Ivo Vajgl, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bodil Ceballos, Ignazio Corrao, Andrzej Grzyb, Marek Jurek, Javi López, Antonio López-Istúriz White, Fernando Maura Barandiarán, Norbert Neuser, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Marietje Schaake, György Schöpflin, István Ujhelyi

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Maria Grapini, Josef Weidenholzer

Pravno obvestilo