Postopek : 2015/2058(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0184/2015

Predložena besedila :

A8-0184/2015

Razprave :

PV 07/07/2015 - 16
CRE 07/07/2015 - 16

Glasovanja :

PV 08/07/2015 - 4.14
CRE 08/07/2015 - 4.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0265

POROČILO     
PDF 253kWORD 162k
9.6.2015
PE 551.919v02-00 A8-0184/2015

o davčnih utajah in izogibanju davkom kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju

(2015/2058(INI))

Odbor za razvoj

Poročevalka: Elly Schlein

Pripravljavec mnenja (*):

Hugues Bayet, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o davčnih utajah in izogibanju davkom kot izzivih za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju

(2015/2058(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju deklaracije iz Monterreya (2002), konference o financiranju za razvoj iz Dohe (2008), pariške deklaracije (2005) in agende za ukrepanje iz Akre (2008),

–       ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine OZN 68/204 in 68/279 o tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj, ki bo v Adis Abebi (Etiopija) od 13. do 16. julija 2015,

–       ob upoštevanju dela strokovne skupine OZN za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah(1),

–       ob upoštevanju vzorčne konvencije OZN o dvojnem obdavčevanju med razvitimi državami in državami v razvoju(2),

–       ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(3),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. aprila 2010 z naslovom Obdavčenje in razvoj – Sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah (COM(2010)0163),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. februarja 2015 z naslovom Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015 (COM(2015)0044),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. marca 2015 o davčni preglednosti za preprečevanje davčnih utaj in izogibanja davkom (COM(2015)0136),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam(4),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o obdavčenju in razvoju – sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah(5),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah(6),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah(7),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o spodbujanju razvoja z odgovornimi poslovnimi praksami, vključno z vlogo ekstraktivne industrije v državah v razvoju(8),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015(9),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o poročilu EU o usklajenosti politik za razvoj za leto 2013(10),

–       ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki določa, da je izkoreninjenje revščine glavni cilj razvojne politike EU, in opredeljuje načelo usklajenosti politik za razvoj;

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenja Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0184/2015),

A.     ker nezakoniti finančni tokovi, tj. vsi nezabeleženi zasebni finančni odlivi, ki vključujejo nezakonito pridobljen, prenesen ali uporabljen kapital, običajno izhajajo iz davčnih utaj in dejavnosti izogibanja davkom, kot so zlorabe pri transfernih cenah, kar je v nasprotju z načelom, da bi bilo treba davke plačati tam, kjer je bil ustvarjen dobiček, in ker so vsa pomembnejša mednarodna besedila in konference o financiranju za razvoj davčne utaje in izogibanje davkom opredelile kot glavne ovire za mobilizacijo domačih prihodkov;

B.     ker iz poročila organizacije Global Financial Integrity za leto 2014 izhaja, da je skupni znesek tujih neposrednih naložb in uradne razvojne pomoči med letoma 2003 in 2012 nekoliko nižji od nezakonitih odlivov; ker je znesek nezakonitih finančnih tokov približno desetkrat višji od zneska denarne pomoči, ki so jo prejele države v razvoju in ki bi morala biti namenjena izkoreninjenju revščine, blaginji in trajnostnemu razvoj, kar pomeni letni nezakoniti beg kapitala iz držav v razvoju v ocenjeni višini 1 bilijona USD;

C.     ker je ustvarjanje javnih prihodkov iz ekstraktivne industrije bistveno za razvojne strategije številnih držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih držav, vendar potencial, ki ga ekstraktivna industrija nudi pri krepitvi fiskalnih prihodkov, v veliki meri ni dobro izkoriščen, in sicer zaradi neustreznosti davčnih pravil ali težav pri njihovem izvajanju, saj so dogovori med vladami držav v razvoju in podjetji v ekstraktivnih panogah običajno ad hoc, o njih pa se pogaja brez preglednosti in jasnih smernic;

D.     ker je zaradi obstoja velikih neformalnih sektorjev v gospodarstvih držav v razvoju široka obdavčitev skoraj nemogoča in ker v državah, kjer velik delež prebivalstva živi v revščini, znatnega deleža BDP ni mogoče obdavčiti;

E.     ker pravični, uravnoteženi, učinkoviti in pregledni davčni sistemi vladam zagotavljajo prepotrebna finančna sredstva za uveljavljanje pravic državljanov do osnovnih javnih storitev, kot so zdravstveno varstvo in izobraževanje za vse, in ker učinkovite fiskalne politike prerazporeditve prispevajo k zmanjšanju učinka vse večjih neenakosti na tiste, ki so najbolj potrebni pomoči;

F.     ker je po navedbah UNCTAD približno 30 % čezmejnih naložb podjetij preusmerjenih prek posredniških držav, preden dosežejo svoj cilj kot proizvodna sredstva;

G.     ker prihodki od obdavčenja pravnih oseb predstavljajo znaten delež nacionalnega dohodka držav v razvoju, zaradi česar nanje posebej vpliva izogibanje temu obdavčenju, v minulih letih pa so stalno zniževale davčne stopnje za pravne osebe;

H.     ker davčne oaze in jurisdikcije, kjer velja davčna tajnost, ki omogočajo, da bančne ali finančne informacije ostanejo zasebne, v povezavi z režimi brez davkov, s čimer se privabijo kapital in dohodki, ki bi morali biti obdavčeni v drugih državah, predstavljajo škodljivo davčno konkurenco, ogrožajo poštenost davčnega sistema ter izkrivljajo trgovino in naložbe, kar vpliva zlasti na države v razvoju, pri čemer je izguba ocenjena na 189 milijard USD davčnih prihodkov letno;

I.      ker so davki lahko zanesljiv in trajnosten vir prihodka v državah v razvoju ter nudijo prednost v obliki stabilnosti v primerjavi s tradicionalnimi mehanizmi razvojnega financiranja, kot so ugodna posojila, samo, če obstajajo pošten, uravnotežen, učinkovit in pregleden davčni režim, učinkovita in pregledna davčna uprava, ki spodbuja spoštovanje davčnih predpisov, ter odgovorna uporaba javnih prihodkov;

J.      ker morebitne koristi učinkovite in pregledne davčne in fiskalne politike presegajo povečanje razpoložljivih sredstev za spodbujanje razvoja in imajo neposreden pozitiven učinek na dobro upravljanje in oblikovanje države s krepitvijo demokratičnih institucij, načela pravne države in družbene pogodbe med vlado in državljani, da bi ustvarili vzajemno povezavo med davki, javnimi in socialnimi storitvami ter prizadevanji za spodbujanje stabilnosti vladnih proračunov, s čimer se spodbuja dolgoročna neodvisnost od tuje pomoči in se državam v razvoju omogoča, da se odzivajo na nacionalne cilje in so odgovorne zanje ter da prevzamejo odgovornost za svoje politične odločitve;

K.     ker je potreba po povečanju domačih prihodkov postala nujnejša v odzivanju na finančno in gospodarsko krizo;

L.     ker se znesek sredstev, ki jih države v razvoju pridobijo z mobilizacijo domačih prihodkov, zlagoma povečuje, s pomočjo mednarodnih donatorjev pa je bil na tem področju dosežen pomemben napredek;

M.    ker se države v razvoju soočajo z velikimi političnimi, upravnimi in tehničnimi omejitvami pri pridobivanju prihodkov od davkov zaradi nezadostnih človeških in finančnih virov, potrebnih za pobiranje davkov, omejene upravne zmogljivosti za obravnavanje zapletenosti pobiranja davkov od nadnacionalnih podjetij, pomanjkanja zmogljivosti in infrastrukture za pobiranje davkov, odhoda usposobljenega osebja iz davčnih uprav, korupcije, pomanjkanja legitimnosti političnega sistema, pomanjkanja udeležbe v mednarodnem davčnem sodelovanju, nepravične porazdelitve prihodkov in slabega davčnega upravljanja;

N.     ker je sedanji svetovni okvir trgovinske liberalizacije in postopne odprave trgovinskih ovir v zadnjih desetletjih sicer povečal količino blaga, s katerim se je čezmejno trgovalo, ob tem pa tudi povzročil težave za države v razvoju, ki so močno odvisne od davkov pri trgovini, zlasti najmanj razvite države, pri kompenzaciji za zmanjšanje teh davkov in pri prehodu na druge vrste domačih virov, zlasti na uravnoteženo kombinacijo davkov;

O.     ker je v zadnjih letih prišlo do porasta števila davčnih sporazumov med razvitimi državami in državami v razvoju, ki se uporabljajo za zmanjšanje obdavčitve čezmejnih finančnih transferjev, s čimer so se zmanjšale zmogljivosti držav v razvoju za mobilizacijo domačih sredstev in ustvarile morebitne načine, na katere bi se lahko večnacionalna podjetja izognila obdavčitvi; ker nedavna ocena učinka, ki so jo pripravili nizozemski organi, vsebuje zaključek, da nizozemski davčni sistem omogoča izogibanje davčnim odtegljajem, kar vodi k temu, da se morajo države v razvoju vsako leto odpovedati dividendam in obrestim od prihodkov od davčnih odtegljajev v višini 150–550 milijonov EUR;(11)

P.     ker primerjalno gledano države v razvoju ustvarjajo bistveno manj prihodkov kot napredna gospodarstva (delež davkov v primerjavi z BDP je 10–20 %, v gospodarstvih OECD pa 30–40 %) in je zanje značilna izjemno ozka davčna osnova; ker obstajajo znatne možnosti za razširitev davčne osnove in povečanje zneska prihodkov od davkov, da bi zagotovili potrebna sredstva za bistvene vladne odgovornosti;

Q.     ker države v razvoju skušajo privabiti naložbe predvsem tako, da nudijo različne davčne spodbude in oprostitve, ki niso pregledne in ne temeljijo na ustrezni analizi stroškov in koristi ter pogosto ne privabijo dejanskih in trajnostnih naložb, zaradi česar gospodarstva v razvoju tekmujejo med seboj in si prizadevajo ponuditi najugodnejšo davčno obravnavo, kar pa vodi k nezadovoljivim rezultatom v smislu uspešnih in učinkovitih davčnih sistemov in k škodljivi davčni konkurenci;

R.     ker so se države članice že zavezale, da bodo 0,7 % BND namenile za uradno razvojno pomoč, in ker je znesek pomoči v podporo mobilizaciji domačih sredstev še vedno nizek – znaša manj kot odstotek skupne uradne razvojne pomoči v letu 2011 – in po ocenah je bilo v letu 2012 zgolj 0,1 odstotka (118,4 milijona USD) uradne razvojne pomoči namenjenega gradnji zmogljivosti pri davčnih zadevah;

S.     ker številne države v razvoju ne zmorejo doseči niti najnižje davčne ravni, potrebne za financiranje njihovega osnovnega delovanja, javnih storitev in prizadevanj za zmanjšanje revščine;

T.     ker Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) ter institucije držav članic za financiranje razvoja zasebna podjetja v državah v razvoju podpirajo neposredno, tako da zagotavljajo posojila, ali posredno, tako da podpirajo finančne posrednike, kot so komercialne banke in skladi zasebnega kapitala, ki podjetjem nato posojajo denar ali vanje vlagajo;

U.     ker bi morale biti države v razvoju bolje zastopane v strukturah in postopkih mednarodnega davčnega sodelovanja, da bi lahko enakopravno sodelovale pri oblikovanju in reformi svetovnih davčnih politik;

V.     ker je strokovna skupina za mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah pomožni organ Ekonomskega in socialnega sveta, ki posebno pozornost namenja državam v razvoju in državam z gospodarstvi v tranziciji;

W.    ker lahko ima zbiranje zadostne ravni javnih financ odločilno vlogo pri spodbujanju bolj enakopravnih družb, ki zavračajo diskriminacijo med moškimi in ženskami ter zagotavljajo posebno podporo otrokom in drugim ranljivim skupinam;

1.      poziva Komisijo, naj čim prej predloži ambiciozen akcijski načrt v obliki sporočila, da bi države v razvoju podprla v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom in jim pomagala vzpostaviti pravične, uravnotežene, učinkovite in pregledne davčne sisteme, ob upoštevanju dela, ki ga je odbor OECD za razvojno pomoč opravil pred konferenco o financiranju za razvoj, ki bo potekala od 13. do 16. julija 2015 v Adis Abebi v Etiopiji, in vpliva mednarodnih davčnih sporazumov na države v razvoju;

2.      vztraja, da bo učinkovita mobilizacija domačih sredstev in okrepitev davčnih sistemov nepogrešljiv dejavnik pri uresničevanju okvira za obdobje po letu 2015, ki bo nadomestil razvojne cilje tisočletja, kar predstavlja izvedljivo strategijo za dolgoročno premagovanje odvisnosti od tuje pomoči, in da so učinkoviti in pravični davčni sistemi bistveni za izkoreninjenje revščine, boj proti neenakosti, dobro upravljanje in oblikovanje države; opominja, da so nekatere nadnacionalne gospodarske dejavnosti vplivale na zmožnost držav za ustvarjanje domačih vladnih prihodkov in izbiro strukture obdavčitve, pri čemer je večja mobilnost kapitala v povezavi z uporabo davčnih oaz zelo spremenila pogoje za obdavčitev; izraža tudi zaskrbljenost zaradi ravni korupcije in nepregledne javne uprave, saj zaradi tega davčnih prihodkov ni mogoče vložiti v oblikovanje države, javne storitve ali javno infrastrukturo;

3.      ugotavlja, da davčni viri kot delež BDP v večini držav v razvoju ostajajo na nizki ravni, zaradi česar so posebej dovzetne za davčne utaje in izogibanje davkom posameznih davkoplačevalcev in podjetij; poudarja, da to pomeni znatno finančno izgubo za države v razvoju, kar spodbuja korupcijo in škodi razvojni politiki EU, in da bi moralo biti sprejemanje ustreznih ukrepov na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni proti tem praksam ena glavnih prednostnih nalog EU in njenih držav članic ob upoštevanju potreb in omejitev, s katerimi se države v razvoju soočajo pri pridobivanju dostopa do svojih davčnih prihodkov; meni, da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo pri spodbujanju mednarodnih prizadevanj v boju proti davčnim oazam, davčnim goljufijam in utajam, biti bi morala zgled in sodelovati z državami v razvoju pri sprejemanju ukrepov proti agresivnim praksam izogibanja davkom, ki jih uporabljajo nekatere nadnacionalne družbe, in pri iskanju možnosti, s katerimi bi državam v razvoju pomagala ubraniti se pritiskov za udeležbo v davčni konkurenci;

Akcijski načrt za boj proti izogibanju davkov in davčnim utajam v državah v razvoju

4.      poziva Komisijo, naj sprejme konkretne in učinkovite ukrepe v podporo državam v razvoju in regionalnim okvirom davčnih uprav, kot sta Afriški forum o davčnih upravah in Interameriški center davčnih uprav, v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom, pri razvoju pravičnih, uravnoteženih, učinkovitih in preglednih davčnih politik, spodbujanju upravnih reform ter povečanju deleža – v smislu pomoči in razvoja – finančne in tehnične pomoči nacionalnim davčnim upravam držav v razvoju; trdi, da bi bilo treba to podporo zagotoviti, da bi okrepili pravosodje in protikorupcijske agencije v teh državah; poziva k združitvi strokovnega znanja zasebnega sektorja držav članic in držav upravičenk, da bi okrepili dejavnosti sodelovanja, ob tem pa dosegli konkretne predhodne rezultate za države upravičenke; podpira organizacijo delavnic, usposabljanj, strokovnih misij, študijskih obiskov in svetovanja;

5.      poziva Komisijo, naj dobro upravljanje v davčnih zadevah ter pravično, uravnoteženo, učinkovito in pregledno pobiranje davkov postavi na začetek agende v svojem dialogu glede politik (političnem, razvojnem in trgovinskem) ter v vseh sporazumih s partnerskimi državami glede razvojnega sodelovanja, pri tem pa okrepi lastništvo in domačo odgovornost, tako da ustvari okolje, v katerem lahko nacionalni parlamenti pomembno prispevajo k oblikovanju nacionalnih proračunov in nadzoru nad njimi, tudi v zvezi z domačimi prihodki in davčnimi zadevami, in podpre vlogo civilne družbe pri zagotavljanju javnega nadzora nad davčnim upravljanjem ter spremljanje primerov davčnih goljufij, med drugim tudi z vzpostavitvijo učinkovitih sistemov za zaščito prijaviteljev nepravilnosti in novinarskih virov;

6.      nujno poziva, naj se informacije o dejanskem lastništvu družb, skladov in drugih institucij javno objavijo v formatih odprtih podatkov, da bi preprečili uporabo anonimnih družb „poštnih nabiralnikov“ in primerljivih pravnih subjektov za pranje denarja, financiranje nezakonitih ali terorističnih dejavnosti, prikrivanje identitete skorumpiranih posameznikov in kriminalcev ter skrivanje kraje javnih sredstev in dobičkov iz nezakonite trgovine in nezakonitega izogibanja davkom; meni tudi, da bi morale vse države vsaj sprejeti in v celoti izvajati priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) za preprečevanje pranja denarja;

7.      poziva EU in njene države članice, naj izvajajo načelo, po katerem morajo večnacionalna podjetja iz vseh držav in sektorjev in ne glede na to, ali kotirajo na borzi ali ne, zlasti podjetja, ki pridobivajo naravne vire, kot standard sprejeti poročanje za vsako državo posebej, po katerem morajo v svojem letnem poročilu in za vsako državo posebej za vsako ozemlje, na katerem poslujejo, objaviti imena vseh hčerinskih podjetij in njihovo finančno uspešnost, ustrezne davčne informacije, sredstva in število zaposlenih ter zagotoviti, da so te informacije javno dostopne, ob tem pa naj na najmanjšo možno raven zmanjšajo upravno breme, tako da izključijo mikropodjetja; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za ustrezno spremembo računovodske direktive; opozarja, da je javna preglednost bistveni korak k ureditvi sedanjega davčnega sistema in izgradnjo zaupanja javnosti; poziva OECD, naj priporoči, da bi morale vse večnacionalne družbe objaviti njegovo predlagano predlogo poročanja za vsako državo posebej, da bi zagotovili, da bodo lahko vsi davčni organi v vseh državah dostopali do temeljitih informacij, s čimer bodo lahko ocenili tveganja pri transfernih cenah in določili najučinkovitejši način za uporabo revizijskih virov; poudarja, da davčne oprostitve in prednosti, ki jih tuji vlagatelji pridobijo prek dvostranskih davčnih sporazumov, večnacionalnim družbam zagotavljajo nepravično konkurenčno prednost v primerjavi z domačimi podjetji, zlasti MSP;

8.      poziva k spremembi fiskalnih pogojev in ureditev, v okviru katerih deluje ekstraktivna industrija; poziva EU, naj poveča svojo pomoč državam v razvoju, da bi podprla cilj ustreznega obdavčenja pridobivanja naravnih virov, s čimer bi se okrepil pogajalski položaj gostiteljskih vlad pri doseganju boljših rezultatov pri naravnih virih in spodbudila diverzifikacija njihovega gospodarstva; podpira pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI) ter njeno razširitev na proizvodna podjetja in podjetja, ki trgujejo z blagom;

9.      pozdravlja sprejetje mehanizma za samodejno izmenjavo informacij, ki je temeljno orodje za povečanje svetovne preglednosti in sodelovanja v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom; vendar priznava, da države v razvoju potrebujejo stalno podporo v smislu finančnih sredstev, tehničnega strokovnega znanja in časa, da bi lahko zgradile zahtevane zmogljivosti za posredovanje in obdelavo informacij; zato poudarja pomen zagotavljanja, da bo nov svetovni standard OECD za samodejno izmenjavo informacij vključeval prehodno obdobje za države v razvoju, pri čemer priznava, da bi lahko bile s tem, ko bi ta standard postal vzajemen, države, ki nimajo sredstev in zmogljivosti za vzpostavitev potrebne infrastrukture za zbiranje, upravljanje in izmenjavo zahtevanih informacij, dejansko izključene; meni tudi, da bi bilo treba predvideti enoten standard glede zaupnosti;

10.    poziva, naj se do konca leta 2015 določi svetovna opredelitev davčnih oaz, kazni za operaterje, ki jih uporabljajo, in črni seznam držav, tudi tistih v EU, ki se ne borijo proti davčnim utajam ali jih sprejemajo; poziva EU, naj podpre gospodarsko preoblikovanje tistih držav v razvoju, ki delujejo kot davčne oaze; poziva države članice, ki imajo pridružena območja in ozemlja, ki niso del Unije, naj z upravami teh območij sodelujejo pri sprejetju načel davčne preglednosti in zagotovijo, da nobeno ne bo delovalo kot davčna oaza;

11.    poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj zagotovijo, da bodo pri pogajanjih o davčnih in naložbenih sporazumih z državami v razvoju prihodki ali dobiček iz čezmejnih dejavnosti obdavčeni v državi izvora, kjer je vrednost pridobljena ali ustvarjena; v zvezi s tem poudarja, da vzorčna konvencija OZN o davku zagotavlja pravično porazdelitev pravic do obdavčitve med državo izvora in državo sedeža; poudarja, da bi morale Evropska unija in njene države članice pri pogajanjih o davčnih sporazumih upoštevati načelo usklajenosti politik za razvoj iz člena 208 PDEU;

12.    poziva Komisijo in vse države članice, naj sledijo zgledu nekaterih držav članic in opravijo ocene učinka evropskih davčnih politik na države v razvoju in naj delijo najboljše prakse, da bi okrepile usklajenost politik za razvoj in izboljšale sedanje prakse, ter naj bolje upoštevajo negativne učinke prelivanja na države v razvoju in posebne potrebe teh držav; v zvezi s tem pozdravlja spremenjeni akcijski načrt Komisije o davčnih utajah in izogibanju davkom, ki bo predstavljen v letu 2015, in poziva države članice, naj hitro dosežejo dogovor o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb;

13.    odločno podpira niz obstoječih mednarodnih pobud za reformo svetovnega sistema, vključno s pobudo OECD glede erozije davčne osnove in preusmeritve dobička (BEPS), s poudarkom na večji udeležbi držav v razvoju v strukturah in postopkih mednarodnega sodelovanja na področju davkov; poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da se bo odbor OZN o obdavčitvi preoblikoval v pristen medvladni organ, ki bo bolje opremljen in bo imel zadostna dodatna sredstva, v okviru Ekonomskega in socialnega sveta OZN, s čimer se bo zagotovilo, da bodo lahko vse države enakopravno sodelovale pri opredelitvi in reformi svetovnih davčnih politik; poudarja, da bi bilo treba razmisliti o sankcijah za jurisdikcije, ki niso pripravljene sodelovati, in finančne institucije, ki delujejo v davčnih oazah;

14.    poudarja, da lahko zadostne ravni javnih financ prispevajo k uravnoteženju neenakosti spolov in zagotovijo sredstva za boljšo podporo otrok in ranljivih skupin v družbi, in priznava, da imajo davčne utaje sicer vpliv na blaginjo posameznikov, vendar še posebej škodijo revnim gospodinjstvom in gospodinjstvom z nižjimi dohodki, pri čemer so ženske v številnih tovrstnih gospodinjstvih nesorazmerno zastopane;

15.    z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je pogajalski položaj številnih držav v razvoju v odnosu do nekaterih tujih neposrednih vlagateljev zelo šibak; meni, da bi se moralo od podjetij zahtevati, da sprejmejo natančne zaveze v zvezi s pozitivnim učinkom prelivanja njihovih naložb na lokalni in/ali nacionalni družbeno-gospodarski razvoj držav gostiteljic; poziva Komisijo in Svet ter partnerske države, naj zagotovijo, da davčne spodbude ne bodo pomenile dodatnih možnosti za izogibanje davkom; poudarja, da bi morale biti spodbude preglednejše in po možnosti usmerjene k spodbujanju naložb v trajnostni razvoj;

16.    poziva EIB in EBRD ter institucije držav članic za financiranje razvoja, naj spremljajo podjetja ali druge pravne subjekte, ki prejemajo podporo, in zagotovijo, da niso udeleženi v davčnih utajah in izogibanju davkom tako, da sodelujejo s finančnimi posredniki, ki imajo sedež v off-shore centrih in davčnih oazah, ali z omogočanjem nezakonitih tokov kapitala, in naj okrepijo svoje politike glede preglednosti, tako da na primer omogočijo javni dostop do vseh svojih poročil in preiskav; poziva EIB, naj izvaja primerno skrbnost, tako da zahteva letno poročanje za vsako državo posebej, ugotavlja dejansko lastništvo in nadzoruje transferne cene, da bi zagotovila preglednost naložb ter preprečila davčne utaje in izogibanje davkom;

17.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

http://www.un.org/esa/ffd/tax/

(2)

http://www.un.org/esa/ffd/tax/unmodel.htm

(3)

UL L 309, 25.11.2005, str. 15.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0205.

(5)

UL C 199E, 7.7.2012, str. 37.

(6)

UL C 341E, 16.12.2010, str. 29.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0394.

(8)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0163.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0059.

(10)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0251.

(11)

Evaluation issues in financing for development Analysing effects of Dutch corporate tax policy on developing countries (Težave z ocenjevanjem pri financiranju za razvoj – analiza učinkov nizozemske davčne politike za podjetja na države v razvoju), študija, ki jo je naročil oddelek za oceno politik in operacij nizozemskega ministrstva za zunanje zadeve, november 2013


OBRAZLOŽITEV

I. Razumevanje mobilizacije prihodkov domačih sredstev v državah v razvoju

Zakaj je mobilizacija prihodkov pomembna?

Domača sredstva so in bodo še naprej največji vir financiranja za države v razvoju. Čeprav so v zadnjem desetletju ta sredstva rasla kot delež BDP, je povprečni delež davkov v razmerju do BDP v državah v razvoju še vedno prenizek: primerjalno gledano države v razvoju ustvarjajo bistveno manj prihodkov kot napredna gospodarstva. Delež davkov v razmerju do BDP v državah z nizkim dohodkom je med 10 % in 20 %, v mnogih takšnih državah pa je manj kot 15 % (to v splošnem velja za mejo, pod katero je vladam težko financirati osnovno delovanje in storitve). V gospodarstvih OECD je ta delež v razponu od 30 % do 40 %. Strokovnjaki se strinjajo, da obstaja znaten potencial za povečanje pobiranja davkov: izračuni organizacije Oxfam v 52 državah v razvoju so pokazali, da bi bilo mogoče mobilizirati dodatnih 269 milijard USD za financiranje javnih storitev, če bi znatno izboljšali pobiranje davkov. Zato je nujno zagotoviti, da bo domače pobiranje davkov postalo bolj predvidljivo, stabilno in odporno in da bodo vsi deli družbe – posamezniki in podjetja – plačevali v skladu s svojimi zmožnostmi.

Katere težave so prisotne v obstoječih sistemih?

•  Trgovina: V državah v razvoju nesorazmeren delež javnih sredstev izhaja iz trgovine, ki jo je lahko obdavčiti, vendar proračune izpostavlja nestabilnim cenam dobrin in ne zagotavlja dovolj možnosti za razširitev davčnih prihodkov. Države v razvoju imajo težave pri kompenziranju zmanjšanja trgovinskih davkov, ki izhaja iz sedanjega svetovnega okvira liberalizacije trgovine, in pri prehodu na druge vrste domačih virov.

•  Neuradnost: Neuradnost predstavlja omejitev za mobilizacijo prihodkov, zlasti v državah v razvoju, kjer je to zelo razširjen pojav na urbanih in podeželskih območjih. Upravni stroški doseganja neuradnega sektorja so potencialno visoki, saj davčni uradniki tega sektorja zaradi njegove narave ne zaznajo, zaradi obstoja velikega neuradnega sektorja pa je splošna obdavčitev dohodka skoraj nemogoča.

•  Politične omejitve: Družbeno-gospodarske interesne skupine so nagnjene k lobiranju vladam za pridobitev fiskalnih ugodnosti in k stalnemu vplivanju na uradnike, ki se ukvarjajo z davčno politiko in upravo, s tem pa spodbujajo korupcijo.

•  Upravne omejitve: Davčne uprave imajo različne zmogljivosti za izvajanje zakonov in zagotavljanje njihovega upoštevanja. Zlasti, kadar morajo države obdavčiti večnacionalne družbe, zapletenost tega izziva pomeni resno oviro za države v razvoju. Tudi odhod usposobljenega osebja iz davčnih uprav k mednarodnim organizacijam in podjetjem iz zasebnega sektorja, pomanjkanje infrastrukture za pobiranje davkov in potreba po posodobitvi sistemov IT so primeri izzivov, s katerimi se soočajo države v razvoju.

•  Ekonomske omejitve: Države v razvoju se pogosto lahko zanašajo le na majhno davčno osnovo. V državah, kjer velik delež prebivalstva živi v revščini, znatnega deleža BDP ni mogoče obdavčiti. Zaradi majhnega gospodarskega razvoja je industrijski sektor običajno premalo razvit, kmetijski sektor je velik, običajno pa je lažje pobirati davke od prvega.

•  Tekmovanje v zniževanju: V zadnjih letih vlade držav v razvoju stalno znižujejo davčne stopnje za pravne osebe in nudijo različne davčne spodbude in oprostitve z namenom privabiti vlagatelje in spodbuditi gospodarsko rast. Vendar je iz dokazov razvidno, da te spodbude niso pomembno gonilo tujih naložb. Zaradi teh praks gospodarstva tekmujejo med seboj in si prizadevajo ponuditi najugodnejšo davčno obravnavo. To „tekmovanje v zniževanju“ večje koristi prinaša večnacionalnim družbam, ne pa državam v razvoju.

•  Ekstraktivna industrija: Vprašanja glede tega, kako se prihodki od virov porazdelijo med vlagatelji in vladami, so za države v razvoju bistvena. Fiskalna obravnava naložb v rudarstvo se od države do države zelo razlikuje, ureditve pa so pogosto ad hoc in niso zelo pregledne, saj se o njih dogovorijo neposredno politiki in podjetja izven davčnega sistema in brez jasnih smernic. Obstaja velika možnost za korupcijo in za manjši delež prihodka.

Kakšne so posledice?

Nezakoniti finančni tokovi so vsi nezabeleženi zasebni finančni odlivi, ki vključujejo nezakonito pridobljen, prenesen ali uporabljen kapital. V letu 2011 so domača sredstva, ki so jih države v razvoju izgubile zaradi nezakonitih finančnih tokov, znašala več kot 630 milijard USD, kar je 4,3 % BDP države v razvoju (pri čemer so bile zlasti prizadete države z nizkim dohodkom). Nezakoniti tokovi so zgolj en način, zaradi katerega so države v razvoju prikrajšane za prihodke od davkov podjetij. Druga znatna težava je zloraba izogibanja davkom, ko se podjetja skušajo izogniti davkom prek zapletenih notranjih struktur in z iskanjem vrzeli v davčnih zakonodajah. Davki na dobičke podjetij se po svetu zmanjšujejo. To zlasti vpliva na države v razvoju, saj so zelo odvisne od obdavčenja pravnih oseb: prihodki od obdavčenja pravnih oseb predstavljajo znaten delež njihovega nacionalnega dohodka.

Literatura in podatki o tem so skopi, to pa predvsem zaradi tega, ker je težko izmeriti obseg davčnih utaj in izogibanja davkom. Organizacija ONE ocenjuje, da se iz držav v razvoju vsako leto odnese vsaj 1 bilijon USD prek mreže koruptivnih dejavnosti, ki vključujejo nepregledne dogovore glede naravnih virov, uporabo anonimnih družb „poštnih nabiralnikov“, pranje denarja in nezakonite davčne utaje. Organizacija Global Financial Integrity ocenjuje, da so države v razvoju v obdobju od leta 2003 do leta 2012 zaradi nezakonitih finančnih tokov izgubile 6,6 bilijona USD. Organizacija Oxfam je poročala, da znesek neplačanih davčnih obveznosti podjetij v državah v razvoju po ocenah znaša 104 milijarde USD letno. Organizacija Actionaid ocenjuje, da je običajna vrzel pri obdavčenju pravnih oseb v državah v razvoju (razlika med dejanskimi pobranimi davki in pričakovanimi pobranimi davki) zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom okoli 20 %.

Pomembni načini davčnih utaj v državah v razvoju:

•   Napačno poročanje in neprijava osebnih dohodkov ali dobičkov podjetij, da bi zaobšli neposredno obdavčitev dohodka ali davčne obveznosti.

•   Manipulacija tržnih cen s ponarejenimi računi med vpletenimi izvozniki in uvozniki služi kot pogost način za nezakonit prenos denarja iz držav v razvoju na finančne račune v tujini z namenom utaje davkov.

•   Utaja DDV, ki vključuje neresnične navedbe glede poslovnih transakcij, za katere velja DDV.

•   Podkupovanje davčnih uradnikov.

Pomembni načini izogibanja davkom v državah v razvoju:

•  Preusmerjanje dobička: nanaša se na zakonito izkoriščanje vrzeli v davčni zakonodaji. Običajno davčni organi hčerinska podjetja večnacionalnih družb obravnavajo kot ločene subjekte. Preusmerjanje dobička je mogoče doseči z manipulacijo transfernih cen ali izkoriščanjem posojil znotraj skupine. Poleg tega lahko večnacionalne družbe popačijo transferne cene, da zmanjšajo skupno davčno obremenitev skupine, in sicer z manipulacijo dodelitve dobička v določenih jurisdikcijah z visokim in nizkim davkom.

•  Namerna izbira lokacije za nekatero nematerialno premoženje (patenti, blagovne znamke in avtorske pravice) večnacionalnim družbam omogoča optimizacijo skupnih davčnih obveznosti znotraj pravnega okvira.

•  Davčne spodbude in oprostitve so v nekaterih okoliščinah (nepotizem, korupcija, majhna preglednost) „uradno odobreno izogibanje davkom“. Davčne spodbude lahko tujim podjetjem omogočijo izogibanje obdavčitvi, pa tudi povzročijo povečanje števila nezakonitih dejavnosti za utajo davkov domačih podjetij, s tem ko se domače naložbe označijo za tuje neposredne naložbe (t. i. round-tripping), ali pa se podjetja prodajo hčerinskim podjetjem, predstavljenim za nove vlagatelje, s čimer postanejo upravičena do začasnega zmanjšanja davkov, ki se odobri izključno novim vlagateljem (t. i. double-dipping).

II. Analiza obstoječih rešitev na svetovni ravni

Davčni sporazumi med razvitimi državami in državami v razvoju

Izguba davčnih dohodkov se lahko še stopnjuje z davčnimi sporazumi, ki so ključna sestavina mednarodne davčne ureditve. Dvostranski sporazumi, ki so namenjeni preprečevanju dvojne obdavčitve, določajo pravico do obdavčitve med državama podpisnicama. V zvezi z dvostranskimi davčnimi sporazumi med razvitimi državami in državami v razvoju je prisoten splošen pomislek, da so razvite države pri zaščiti svojih interesov uspešnejše od držav v razvoju. Poleg tega se davčni sporazumi uporabljajo tudi za znižanje davkov na čezmejne finančne transferje, zato so postali ključno orodje, s katerim nadnacionalna podjetja svoje dobičke prenašajo iz držav, kjer so bili doseženi, v jurisdikcije, kjer večnacionalne družbe plačajo malo ali pa sploh nobenih davkov.

Večina davčnih sporazumov v svetu temelji na vzorčni konvenciji OECD o davku, ki določa okvir za to, kako pravice do obdavčitve porazdeliti med vlade za podjetja, ki imajo sedež v eni državi (država sedeža, najpogosteje razvita država), poslujejo pa v drugi državi (država izvora, pogosto država v razvoju). Ker je za vzorčno konvencijo OECD o davku veljalo, da prednost namenja državam sedeža (tj. državam OECD), je bila pod okriljem OZN pripravljena druga vzorčna konvencija o davku, s katero naj bi zagotovili bolj uravnotežen pristop k dodeljevanju pravic do obdavčitve. Vendar številne razvite države pri pogajanjih z državami v razvoju še vedno vztrajajo pri uporabi vzorca OECD.

Ukrepi na svetovni ravni: akcijski načrt OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička

Namen akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička, ki ga je predlagala OECD in potrdila skupina G20, je na novo opredeliti mednarodna davčna pravila, da bi omejili dejavnosti preusmeritve dobička in zagotovili, da bodo podjetja davke plačala tam, kjer se opravlja gospodarska dejavnost in ustvarja vrednost. Glede na to, da so države v razvoju zelo odvisne od obdavčenja pravnih oseb, bi jim ta proces lahko zelo koristil. Vendar je še vedno prisotnih več razlogov, zakaj trenutno stanje tega procesa ne omogoča rezultatov, ki bi vodili k bolj progresivnim davčnim sistemom po svetu, ali zakaj proces ne bo koristil državam v razvoju:

•  Področje uporabe erozije davčne osnove in preusmeritve dobička je preozko in se preveč osredotoča na interese bogatih držav (članic OECD). Z akcijskim načrtom s 15 ukrepi se ne obravnavajo številni ključni pomisleki (na primer težave davčnih spodbud), napredek v zvezi z ukrepi, ki so najpomembnejši za države v razvoju, pa je še vedno počasen.

•  Zasnovan je zlasti za razvite države, države v razvoju pa nimajo potrebnih zakonodajnih ukrepov, s katerimi bi obravnavale erozijo davčne osnove in preusmeritev dobička. Soočajo se s težavami pri gradnji zmogljivosti, potrebnih za izvajanje zelo zapletenih pravil in soočanje z večnacionalnimi družbami, njihovo ukrepanje pa pogosto ovira pomanjkanje informacij.

Glede upravljanja je OECD odgovorna zgolj svojim članicam, proces erozije davčne osnove in preusmeritve dobička pa ne zagotavlja ustrezne zastopanosti in odgovornosti. Opravljeno je bilo posvetovanje z državami v razvoju, vendar obrobna posvetovanja ne morejo nadomestiti pomanjkanja možnosti enakopravne udeležbe.

Potreba po akcijskem načrtu v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom v državah v razvoju

Glede na pomen boljše mobilizacije domačih sredstev in težave, s katerimi se države v razvoju soočajo pri obravnavi davčnih utaj in izogibanju davkom, poročevalka predlaga seznam odločnih priporočil, ki bi jih moral podpreti Parlament, ob upoštevanju konference o financiranju za razvoj, ki bo v Adis Abebi, in niza obstoječih mednarodnih pobud za reformo svetovnega davčnega sistema.

Med njimi so okrepitev finančne in tehnične pomoči državam v razvoju ter regionalni okviri davčnih uprav, sprejetje odločnih rešitev za povečanje preglednosti in sodelovanja v boju proti izogibanju davkom, kot je mehanizem za samodejno izmenjavo informacij in poročanje za vsako državo posebej, ob upoštevanju potreb in omejitev držav v razvoju, izvedba ocene učinka davčnih politik na države v razvoju na ravni EU in na ravni držav članic, ohranitev pravic izvornih držav do obdavčitve pri pogajanjih o davčnih sporazumih ter ustanovitev pristnega medvladnega organa, v katerem bi lahko države v razvoju enakopravno sodelovale pri svetovni reformi veljavnih mednarodnih davčnih pravil.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (8.5.2015)

za Odbor za razvoj

o izogibanju davkom in davčnih utajah: izzivi za upravljanje, socialno varstvo in razvoj v državah v razvoju

(2015/2058(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Hugues Bayet

(*)       Pridruženi odbor – Člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      opozarja, da je nujno, da države v razvoju in razvite države obdavčijo dobiček na kraju, kjer potekajo gospodarske dejavnosti; poudarja, da to velja tudi pri pogajanjih o davčnih sporazumih z državami v razvoju;

2.      pozdravlja dosedanja prizadevanja, zlasti v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da bi države v razvoju podprli pri krepitvi njihovih davčnih sistemov in v boju proti davčnim goljufijam, davčni utaji in nezakonitim finančnim tokovom;

3.      je zaskrbljen nad ravnjo korupcije in nepregledne javne uprave v več državah v razvoju, saj zaradi tega davčnih prihodkov ni mogoče vložiti v izgradnjo države, javne storitve ali javno infrastrukturo;

4.      poziva države članice, naj hitro dosežejo dogovor glede predloga o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), ki bo najprej obvezen za evropska podjetja in evropske zadruge, nato pa za vsa preostala podjetja, razen mikro- ter malih in srednjih podjetij, kot je določil Parlament v svoji zakonodajni resoluciji z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)(1);

5.      ponovno poudarja, da je treba do konca leta 2015 pripraviti črni seznam davčnih oaz in držav, vključno s tistimi v EU, ki z ugodnimi davčnimi pogoji izkrivljajo konkurenco; meni, da bi morala opredelitev davčnih oaz vključiti vsaj merila, ki jih je določila OECD, skupaj z naslednjim: „zagotavljanje davčnih ukrepov brez davkov ali zgolj z nominalnimi davki, pomanjkanje učinkovite izmenjave informacij s tujimi davčnimi organi in nepreglednost zakonskih, pravnih ali upravnih določb ali, če so odobrene ugodnosti tudi brez realne gospodarske dejavnosti ali pomembne gospodarske navzočnosti v državi, ki omogoča tovrstne davčne ugodnosti“; poleg tega poziva k oblikovanju opredelitve na mednarodni ravni (na primer Združeni narodi);

6.      poziva države članice s pridruženimi območji in ozemlji, ki niso del Unije, naj s temi državami sodelujejo pri sprejetju načel davčne preglednosti in zagotovijo, da nobena ne bo davčna oaza;

7.      poziva Komisijo, naj vzpostavi program pomoči, podoben programoma Fiscalis in Hercules, v podporo državam v razvoju pri izgradnji zmogljivosti za boj proti davčnim goljufijam, korupciji, davčni utaji in agresivnemu davčnemu načrtovanju, ki bi moral vsebovati zlasti tehnično pomoč za usposabljanje človeških virov in razvoj upravnih struktur; poudarja, da je treba tako pomoč zagotoviti na pregleden način;

8.      poziva Komisijo, naj pripravi dodatne pobude za spodbujanje dobrega upravljanja davčnih zadev v tretjih držav, s katerimi bi se lotili reševanja agresivnega davčnega načrtovanja, vrzeli zaradi dvojnega obdavčenja oziroma neobdavčevanja in boja proti umetnim davčnim ureditvam; trdi, da morajo sporazumi med državami članicami in tretjimi državami o dvojnem obdavčenju in neobvdavčevanju temeljiti na skupnih standardih; vztraja, da ne bi smeli sklepati sporazumov o dvojnem obdavčenju oziroma neobdavčevanju z davčnimi oazami ali nekooperativnimi jurisdikcijami;

9.      poziva evropske organe, naj ne sodelujejo z jurisdikcijami, za katere velja da niso pripravljene sodelovati na davčnem področju, oziroma s podjetji, obsojenimi davčne goljufije, davčne utaje ali agresivnega davčnega načrtovanja, na primer tako, da bodo zagotovili, da institucije, kot sta Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ne sodelujejo več prek svojih finančnih posrednikov z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati na davčnem področju, z zagotavljanjem davčnih ukrepov brez davkov ali zgolj z nominalnimi davki, pomanjkanjem učinkovite izmenjave informacij s tujimi davčnimi organi in nepreglednostjo zakonskih, pravnih ali upravnih predpisov, in da se zavežejo, da ne bodo več dodeljevale sredstev EU podjetjem, obsojenim davčne goljufije, davčne utaje ali agresivnega davčnega načrtovanja;

10.    opozarja na zavezo držav članic, da bodo v okviru razvojnih ciljev tisočletja čim prej namenile 0,7 % svojega BDP za uradno razvojno pomoč;

11.    poziva Komisijo, naj glede načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritve dobička v celoti sodeluje z OECD, skupino G20 in državami v razvoju, ter Parlamentu in Svetu redno poroča o doseženem napredku; pozdravlja, da bo Komisija v kratkem predložila revidirani akcijski načrt za leto 2015 v zvezi z davčnimi utajami in izogibanjem davkom, poziva pa jo tudi k pripravi direktive EU o preprečevanju erozije davčne osnove in preusmeritve dobička;

12.    poziva k pripravi pilotnih projektov za avtomatično izmenjavo davčnih podatkov z državami v razvoju za prehodno omejeno obdobje pri uvajanju novega globalnega standarda;

13.    poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga spremembe prava EU gospodarskih družb, da bi se dejansko prepovedala navidezna podjetja in podobni subjekti, na primer z uvedbo vsebinskih zahtev in omejitvijo števila direktorskih funkcij;

14.    pozdravlja pobudo OECD Tax Inspectors Without Borders ter poziva Komisijo in države članice, naj se pridružijo temu projektu;

15.    poudarja, da je nujno treba opraviti oceno učinka mednarodnih pogodb o obdavčevanju in oceno širjenja učinka davčnih sistemov držav članic za pravne osebe ter njihovih dvostranskih davčnih sporazumov z državami v razvoju, na osnovi načel in metodologije študij, ki jih je že izvedel Mednarodni denarni sklad; poziva tudi k oceni učinka nacionalnih davčnih politik in njihovih subjektov za posebne namene ter podobnih pravnih struktur;

16.    poziva članice OECD, naj oblikujejo kodeks ravnanja za vlade svojih držav, da bi zagotovili učinkovito upravljanje davčnih sistemov na podlagi pregleda dela obstoječe skupine EU za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij);

17.    poudarja, da bi lahko z obvezujočimi svetovnimi standardi omejili možnosti ustvarjalnega davčnega načrtovanja podjetij, tako da se podjetjem ne bi več izplačale prakse preusmeritve dobička in umetnega zmanjševanja dobička;

18.    poziva vse države članice, naj podprejo vključitev boja proti davčnim goljufijam v razvojno agendo za obdobje po letu 2015;

19.    poziva države članice, naj se zavzamejo za obvezujočo samodejno izmenjavo podatkov med nacionalnimi davčnimi organi na svetovni ravni;

20.    poziva EU in njene države članice, naj izvajajo načelo, po katerem morajo multinacionalne družbe kot standard sprejeti poročanje za vsako državo posebej v vseh sektorjih in v vseh državah (ki se objavi kot del njihovega letnega poročila), vendar pri tem izključiti mala in srednja podjetja, s čimer se bo zmanjšalo upravno breme;

21.    poziva k ustanovitvi medvladnega davčnega organa pod okriljem Združenih narodov, da bi lahko države v razvoju enakopravno sodelovale pri oblikovanju in reformi svetovnih davčnih politik;

22.    poziva k hitremu izvajanju direktive o preprečevanju pranja denarja in uredbe o prenosu sredstev; kljub temu meni, da bi lahko stanje še izboljšali, in odločno poziva države članice, naj uporabijo razpoložljivo prožnost, ki jo omogoča zlasti direktiva o preprečevanju pranja denarja, za uporabo javnih registrov z neomejenim dostopom do informacij o dejanskem lastništvu družb, skladov, fundacij in drugih pravnih subjektov;

23.    pozdravlja, da sveženj Komisije za preglednost vključuje zavezo o presoji učinka tega, da poročila za vsako državo posebej javno objavijo za vse gospodarske sektorje; poudarja, da je treba preučiti stroške objave poročil za vsako državo posebej kot koristi za evropske države in države v razvoju; opozarja, da je javna preglednost bistveni korak za ureditev sedanjega davčnega sistema in izgradnjo zaupanja javnosti; odločno poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bodo te informacije javno dostopne.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

2

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Esther de Lange, Fabio De Masi, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Dariusz Rosati, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Paul Tang, Michael Theurer, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella De Monte, Marian Harkin, Eva Joly, Eva Kaili, Barbara Kappel, Verónica Lope Fontagné, Jacek Saryusz-Wolski, Romana Tomc, Beatrix von Storch

(1)

UL C 258 E, 7.9.2013, str. 134.


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU

Poslanci, ki so glasovali za: 24

PPE: Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Paul Rübig, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Anna Záborská

 

S-D: Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Louis-Joseph Manscour, Linda McAvan, Norbert Neuser, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira

 

ECR: Bernd Lucke

 

ALDE: Beatriz Becerra Basterrechea, Charles Goerens, Paavo Väyrynen

 

GUE/NGL: Dennis De Jong, Miguel Urbán Crespo

 

Verts/ALE:Heidi Hautala, Maria Heubuch

 

EFDD: Ignazio Corrao

Poslanci, ki so glasovali proti: 0

 

Poslanci, ki so se glasovanja vzdržali: 0

 


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

1.6.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bernd Lucke, Louis-Joseph Manscour, Paul Rübig

Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju

Miguel Urbán Crespo, Dennis de Jong

Pravno obvestilo