Postopek : 2014/2145(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0190/2015

Predložena besedila :

A8-0190/2015

Razprave :

PV 24/06/2015 - 20
CRE 24/06/2015 - 20

Glasovanja :

PV 24/06/2015 - 23.5
CRE 24/06/2015 - 23.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0238

POROČILO     
PDF 331kWORD 254k
17.6.2015
PE 546.753v03-00 A8-0190/2015

o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi

(2014/2145(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalka: Pervenche Berès

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MANJŠINSKO MNENJE
 MANJŠINSKO MNENJE
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi

(2014/2145(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(1),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(2),

–       ob upoštevanju pisma takratnega podpredsednika Komisije, Ollija Rehna z dne 3. julija 2013 o uporabi člena 5(1) Uredbe Sveta (EC) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik,

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(3),

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(5), ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(6),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(7),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(8),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o preiskavi vloge in delovanja trojke (ECB, Komisija in Mednarodni denarni sklad) v zvezi z državami v programu euroobmočja(9),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o ustavnih težavah upravljanja Evropske unije na več ravneh(10),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik(11),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili(12),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 o pregledu ekonomskega upravljanja – Poročilo o uporabi uredb (EU) št. 1173/2011, 1174/2011, 1175/2011, 1176/2011, 1177/2011, 472/2013 in 473/2013 (COM(2014)0905),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–       ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 23. julija 2014 (COM(2014)0473),

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z zasedanj junija in decembra 2014,

–       ob upoštevanju sklepov vrha držav euroobmočja iz oktobra 2014,

–       ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja v Evropskem parlamentu z dne 15. julija 2014;

–       ob upoštevanju govora predsednika ECB Maria Draghija na letnem simpoziju v Jackson Holu 22. avgusta 2014;

–       ob upoštevanju priložnostnega dokumenta ECB št. 157 o opredelitvi fiskalnih in makroekonomskih neravnovesij – neizkoriščene sinergije v okrepljenem okviru upravljanja EU („The identification of fiscal and macroeconomic imbalances – unexploited synergies under the strengthened EU governance framework“) iz novembra 2014,

–       ob upoštevanju delovnega dokumenta št. 163 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom „Trends in income inequality and its impact on economic growth“ (O trendih v neenakosti dohodkov in njihovem vplivu na gospodarsko rast) z dne 9. decembra 2014,

–       ob upoštevanju dokumenta za razpravo Mednarodnega denarnega sklada iz septembra 2013 o napredovanju proti fiskalni uniji euroobmočja („Towards a fiscal union for the euro area“),

–       ob upoštevanju predlogov Sveta ECB z dne 10. junija 2010 z naslovom „Reinforcing Economic Governance in the Euro Area“ (Krepitev gospodarskega upravljanja v euroobmočju),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast, ki ga je Svet za splošne zadeve (kohezijo) sprejel 19. novembra 2014,

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za ustavne zadeve (A8-0190/2015),

A.     ker se je gospodarsko upravljanje v euroobmočju, oblikovano z namenom, da bi preprečili nevzdržne javne finance in uskladili fiskalne politike, začelo s Paktom za stabilnost in rast, sestavljenim iz dveh enostavnih pravil za preprečevanje škodljivih učinkov na ekonomsko in monetarno unijo kot celoto;

B.     ker je v zvezi z izvajanjem teh pravil takoj po uvedbi evra nastopila izčrpanost zaradi konsolidacije, s katero je bil postavljen temelj za sedanjo krizo v ekonomski in monetarni uniji;

C.     ker je leta 2005 potekala reforma prvotnega Pakta za stabilnost in rast, ki je uvedla več izboljšav in povečala prožnost, vendar ni dovolj poglobljeno obravnavala težave šibkih določb o izvrševanju in usklajevanju;

D.     ker bi situacijo, ko številne države tvegajo, da ne bodo mogle odplačati dolga, kar bi povzročilo krizo in depresijo svetovnih razsežnosti, lahko preprečili z namenskimi mehanizmi, kot sta evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo;

E.     ker je bilo za preprečitev še ene tovrstne krize in njenega širjenja na druge države prek bančnega sektorja sprejetih več ukrepov, ki so vključevali vzpostavitev bančne unije, evropskega mehanizma za stabilnost, izboljšanje zakonodaje na področju gospodarskega upravljanja v obliki šesterčka in dvojčka, Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji ter evropskega semestra, vse to pa je treba obravnavati kot sveženj;

F.     ker naj bi se po zadnji jesenski napovedi Komisije BDP euroobmočja povečal, potem ko je bila dve leti zapored rast negativna, kar pomeni, da gospodarsko okrevanje vendarle počasi napreduje in ga je treba še okrepiti, saj bo proizvodna vrzel ostala velika;

G.     ker med državami članicami tudi po izvedbi programov še vedno vladajo ogromne razlike v smislu deleža dolga, stopnje primanjkljaja, stopnje brezposelnosti, stanja na tekočih računih in ravni socialnega varstva, kar je odraz razlik glede vzrokov za krizo in tega, kje se je začela, kot tudi razlike glede ambicij, učinka in nacionalne odgovornosti pri izvajanju ukrepov, o katerih so se dogovorile institucije in zadevne države članice;

H.     ker so se naložbe v euroobmočju od predkriznega obdobja zmanjšale za 17 % in so še vedno šibke; ker pomanjkanje v prihodnost usmerjenih naložb in nevzdržna javni in zasebni dolg pomenijo breme, ki lahko ohromi prihodnje generacije;

I.      ker je bil kot pomemben instrument za spodbujanje zlasti zasebnih naložb vzpostavljen evropski načrt za naložbe, s katerim naj bi v naslednjih treh letih mobilizirali za 315 milijard EUR novih naložb; ker bo ta načrt, če bodo predlagani finančni cilji doseženi, zgolj ena izmed prvin za odpravo naložbene vrzeli, k čemur bo pripomoglo tudi izvajanje strukturnih reform, s katerimi bi v državah članicah ustvarili vlagateljem prijazno okolje;

Ocena stanja v zvezi s sedanjim okvirom gospodarskega upravljanja

1.      pozdravlja sporočilo Komisije z dne 28. novembra 2014 o pregledu gospodarskega upravljanja; meni, da sta v oceni Komisije prikazana način in obseg uporabe in izvajanja različnih orodij in postopkov;

2.      poudarja, da je v osrčju sistema gospodarskega upravljanja preprečevanje čezmernega primanjkljaja, prevelikega dolga ter čezmernih makroekonomskih neravnotežij, pa tudi usklajevanje gospodarskih politik; poudarja, da je torej pri pregledu osrednje vprašanje, ali je ekonomska in monetarna unija z novim okvirom gospodarskega upravljanja postala odpornejša – zlasti ali je sposobna preprečiti nezmožnost držav članic za odplačevanje dolga – ter ali je prispevala k tesnejšemu usklajevanju in konvergenci gospodarskih politik držav članic ter zagotovila visoko raven preglednosti, verodostojnosti in demokratične odgovornosti;

3.      je seznanjen, da je bil v nekaterih državah članicah dosežen napredek pri reševanju višine dolga oziroma končanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

4.      se strinja z ugotovitvijo Komisije, da so nekateri deli novega okvira pokazali rezultate, da pa je zmožnost sklepanja o učinkovitosti predpisov v običajnih gospodarskih časih omejena;

5.      priznava, da je ocena uporabe šesterčka in dvojčka za zdaj le delna, saj je ne moremo ločiti od evropskega semestra, PDEU in fiskalnega pakta;

6.      pozdravlja, da je bilo s šesterčkom in dvojčkom razširjeno področje uporabe Pakta za stabilnost in rast, in sicer z vključitvijo postopkov za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij v državah članicah in med njimi, zato da bi pretirano zanašanje na merilo primanjkljaja nadomestili z uporabo merila primanjkljaja in skupnega dolga ter poskusili čim bolj zgodaj odkriti in rešiti morebitne težave in tako preprečiti krize, obenem pa bi omogočili prožnost z določbami o strukturnih reformah, naložbah in neugodnih konjunkturnih pogojih; želi spomniti, da s prožnostjo ne moremo omajati preventivne narave pakta;

7.      poudarja, da je pregled stanja pomemben zato, da se lahko makroekonomska neravnotežja odkrijejo že dovolj zgodaj, pri prizadevanjih za odpravo neravnotežij pa so pomembne tudi trajnostne strukturne reforme;

8.      poudarja, da dosledno in pošteno izvajanje okvira v vseh državah in ves čas prispeva k verodostojnosti; poziva Komisijo in Svet, naj izvajata in upoštevata spremembe, ki sta jih v Pakt za stabilnost in rast prinesla šesterček in dvojček – predvsem določbe o izvrševanju;

9.      je prepričan, da so v teh gospodarskih razmerah, ko je rast šibka, brezposelnost pa visoka, potrebni nujni, obsežni in odločni ukrepi na podlagi celostnega pristopa ter rasti prijazne fiskalne konsolidacije, strukturnih reform in spodbujanja naložb, zato da bi obnovili trajnostno rast in konkurenčnost, spodbudili inovacije in se borili proti brezposelnosti, obenem pa reševali tveganje vztrajno nizke inflacije ali potencialno nevarnost deflacijskih pritiskov in vztrajnih makroekonomskih neravnotežij; želi poudariti, da mora biti okvir gospodarskega upravljanja osnovna sestavina takega celostnega pristopa, če se želimo soočiti s temi izzivi;

10.    se strinja z izjavo komisarke Marianne Thyssen, da so države, ki zagotavljajo bolj kakovostna delovna mesta in boljše socialno varstvo ter vlagajo v človeški kapital, bolj odporne na gospodarske krize; poziva Komisijo, naj to stališče upošteva pri nadaljnjem oblikovanju vseh politik evropskega semestra in priporočil za posamezne države;

11.    poudarja, da je treba sedanji okvir gospodarskega upravljanja izvajati in po potrebi izboljšati, da bomo zagotovili fiskalno stabilnost, odprli resnično razpravo o splošni oceni vsega euroobmočja in omogočili rasti prijazno fiskalno odgovornost, izboljšali obete za gospodarsko konvergenco euroobmočja in enakovredno obravnavali različne gospodarske in fiskalne razmere v državah članicah; vztraja, da tu manjka prevzemanja odgovornosti na nacionalni ravni, osredotočenosti na mednarodni gospodarski vidik in ustreznega mehanizma demokratične odgovornosti;

12.    poudarja, da sedanje razmere zahtevajo okrepljeno in vključujoče gospodarsko usklajevanje, če upoštevamo vse euroobmočje ter več prevzemanja nacionalne odgovornosti in povečanje demokratične odgovornosti za izvajanje pravil (da se povrne zaupanje, spodbudi konvergenca med državami članicami, izboljša fiskalna trajnost, podprejo strukturne reforme in spodbudijo naložbe), pa tudi hitro odzivanje za odpravo najočitnejših pomanjkljivosti, večjo učinkovitost okvira za gospodarsko upravljanje ter da se zagotovi dosledno in pošteno izvajanje okvira v vseh državah in ves čas;

13.    poudarja, da so za gospodarsko upravljanje pomembni preprosti in pregledni postopki, ter svari, da je okvir gospodarskega upravljanja zaradi dosedanje zapletenosti, pomanjkljivega izvajanja in premajhne odgovornosti manj učinkovit in ga nacionalni parlamenti, lokalni organi, socialni partnerji in državljani v državah članicah niso pripravljeni sprejeti;

14.    priznava, da je bil z razpravo o srednjeročnem cilju in z večjo odgovornostjo za nacionalne razprave v državah članicah euroobmočja dosežen določen napredek, tudi zaradi prispevka nacionalnih fiskalnih svetov – neodvisnih organov, ki spremljajo spoštovanje fiskalnih pravil in makroekonomske napovedi; poziva Komisijo, naj predstavi pregled strukture in delovanja nacionalnih fiskalnih svetov v posameznih državah članicah in kako bi lahko boljše sodelovanje med njimi izboljšalo odgovornost držav članic;

15.    meni, da je okvir gospodarskega upravljanja ključna politična pobuda, ki v temelju podpira cilje strategije Evropa 2020 in vodilne pobude, namenjene celovitemu izkoriščanju potenciala enotnega trga za rast; meni, da bodo države članice, če se ta potencial sprosti, lažje dosegle cilje okvira gospodarskega upravljanja; meni tudi, da so glavni akterji na enotnem trgu potrošniki in podjetja;

Najboljša uporaba prožnosti v okviru veljavnih pravil

16.    poudarja, da je bil Pakt za stabilnost in rast oblikovan za zagotovitev fiskalne vzdržnosti držav članic, ki sodelujejo v ekonomski in monetarni uniji, ter državam članicam omogoča, da po potrebi izvajajo proticiklično politiko, in zagotavlja potreben fiskalni manevrski prostor za pravilno delovanje avtomatskih stabilizatorjev; poudarja, da vse države članice ob razcvetu gospodarstva niso ustvarile presežka in nekatere veljavne določbe o prožnosti v preteklih letih niso bile dodobra izkoriščene;

17.    pozdravlja, da Komisija v svojem razlagalnem sporočilu o prožnosti priznava, da je način razlaganja veljavnih fiskalnih pravil eden od dejavnikov pri premoščanju naložbene vrzeli v EU ter pri lažjem izvajanju trajnostnih in socialno uravnovešenih strukturnih reform, ki spodbujajo rast; ugotavlja, da v sporočilu ni sprememb glede izračunavanja primanjkljaja, da pa se lahko z nekaterimi naložbami utemelji začasno odstopanje od srednjeročnega cilja države članice ali od poteka prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja;

18.    podpira vse spodbude, ki jih je Evropska komisija predlagala za financiranje novega Evropskega sklada za strateške naložbe, ustvarjene predvsem tako, da bodo nacionalni prispevki v sklad fiskalno nevtralni, kar zadeva doseganje srednjeročnega cilja in potrebne fiskalne prilagoditve, in da se v preventivnem ali korektivnem delu pakta za stabilnost in rast ne bodo spremenile; je seznanjen, da Komisija ne namerava začeti postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če bo država članica zgolj zaradi dodatnega prispevka v Evropski sklad za strateške naložbe le malo in le začasno presegla 3-odstotni prag primanjkljaja; želi opomniti, da Pakt za stabilnost in rast bistveno prispeva k vzpostavljanju zaupanja, ko gre za privabljanje tujih naložb; poudarja, da je pomembna dopolnilna narava financiranja iz Evropskega sklada za strateške naložbe, saj na ta način financirani projekti v nobenem primeru ne smejo zgolj nadomestiti že načrtovanih naložb, marveč se mora dejansko povečati neto raven naložb;

19.    ugotavlja, da je namen sporočila razjasniti področje uporabe klavzule o naložbah ter tako omogočiti nekoliko začasne prožnosti v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast, in sicer z začasnim odstopanjem od srednjeročnega cilja pod pogojem, da ne bosta prekoračeni 3-odstotna referenčna vrednost primanjkljaja in ustrezna varnostna rezerva, tako da bodo zajeti naložbeni programi držav članic, zlasti kar zadeva izdatke za projekte v okviru strukturne in kohezijske politike, vključno s pobudo za zaposlovanje mladih, vseevropskimi omrežji in instrumentom za povezovanje Evrope, ter sofinanciranje v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe;

20.    meni, da je predpogoj za uporabo klavzule o strukturnih reformah v preventivnem delu in za upoštevanje načrtov za strukturne reforme v korektivnem delu to, da se reforma uradno sprejme v nacionalnem parlamentu in se začne dejansko izvajati, kar bo zagotovilo večjo učinkovitost in nacionalno odgovornost; poudarja, da bi morali v reformnem procesu v vseh fazah sodelovati vsi socialni partnerji;

21.    poziva k okrepljenemu dialogu med Komisijo in državami članicami o tem, katero vsebino in katere vrste strukturnih reform naj bi Komisija v priporočilih za posamezne države najprimerneje predlagala, da bi bile skladne s primarno in sekundarno zakonodajo, pri čemer naj se upošteva analiza stroškov in koristi, v rezultate usmerjeno vrednotenje in vpliv skozi čas ter prispevek k uresničevanju srednjeročnega cilja;

22.    spodbuja odbore nacionalnih parlamentov za finance, naj pred sprejetjem predloga državnega proračuna na javno parlamentarno razpravo sistematično povabijo evropske komisarje, pristojne za gospodarsko upravljanje;

23.    meni, da bi morale strukturne reforme, zastavljene v nacionalnih programih reform, srednje- in dolgoročno pozitivno vplivati na gospodarstvo, družbo in okolje ter prispevati k večji upravni učinkovitosti in uspešnosti;

24.    ugotavlja, da v sporočilu ni omenjeno, kaj so „neobičajni dogodki“, na katere država članica ne more vplivati in zaradi katerih bi smela odstopati od prilagoditvenega poteka pri doseganju srednjeročnega cilja, saj bi zaradi tega lahko nastale najrazličnejše hipoteze, izpustili pa bi kaj, kar bi se res utegnilo zgoditi; poudarja, da je treba podobne razmere obravnavati podobno;

25.    poziva k večji gospodarski in socialni koheziji, ki naj se zagotovi z okrepitvijo Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, da bi ohranili in ustvarili delovna mesta s pravicami, in sicer s podpiranjem ukrepov za boj proti brezposelnosti in revščini;

26.    poudarja, da je pomembno spodbujati gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem za mlade, če želimo, da bo evropski okvir gospodarskega upravljanja sprejet v javnosti;

27.    z globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je dolgotrajna brezposelnost v času krize podvojila; ugotavlja tudi, da se je še bolj povečala med nizkokvalificiranimi delavci; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v njene politike in priporočila za posamezne države vključen boj proti dolgotrajni brezposelnosti;

28.    meni, da bi morali v gospodarskem okviru Unije kot izjemno pomemben dejavnik obravnavati vse večjo neenakost; meni, da bi se proti vse večji neenakosti najuspešneje borili s podvojenimi prizadevanji za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v Evropi;

Tesnejše sodelovanje, gospodarska konvergenca in poenostavitev evropskega semestra

29.    poziva Komisijo, naj v celoti uporablja Pakt za stabilnost in rast ter naj zagotovi njegovo pošteno izvajanje v skladu z njeno nedavno revizijo šesterčka in dvojčka ter sporočilom o prožnosti; meni, da bi morali evropski semester poenostaviti in okrepiti njegovo vlogo v sedanjem zakonodajnem okviru, kjer je to potrebno in mogoče; poudarja, da bi moral biti namen takšnega poenostavljanja in krepitve v prihodnosti zagotavljanje stabilnosti;

30.    meni, da sporočilo Komisije pojasnjuje, kje je v okviru obstoječe zakonodaje omogočena prožnost; pozdravlja poskus uvajanja večje jasnosti na to zapleteno področje in pričakuje, da bo Komisija izkoristila prožnost, ki jo omogočajo obstoječa pravila v skladu s sporočilom, obenem pa zagotovila predvidljivost, preglednost in učinkovitost okvira gospodarskega upravljanja;

31.    poziva Komisijo in Svet, naj bolje opredelita fiskalni in makroekonomski okvir, da bi omogočila zgodnejšo in doslednejšo razpravo med vsemi deležniki, pri tem pa upoštevata evropske interese, ki jim služita ta okvira, potrebo po večjem zbliževanju med državami članicami euroobmočja, posvetovanje nacionalnih parlamentov ter vlogo socialnih partnerjev ali lokalnih organov pri prevzemanju odgovornosti za vzdržne in družbeno uravnotežene strukturne reforme;

32.    vztraja, da je treba letni pregled rasti in priporočila za posamezno državo izvajati na boljši način ter upoštevati oceno proračunskega stanja ter obete za euroobmočje kot celoto in za posamezne države članice; predlaga, naj se splošna ocena, ki je predvidena v Uredbi 473/2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju, predloži za razpravo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta s Svetom, predsednikom Euroskupine in Komisije pred spomladanskim zasedanjem Sveta in naj se ustrezno izvaja v celotnem času trajanja evropskega semestra;

33.    priznava, da je evropski semester postal pomembno sredstvo za izvajanje reform na nacionalni ravni in na ravni EU, saj zagotavlja usklajevanje gospodarskih politik EU in njenih držav članic; vseeno obžaluje, da se udeležene strani niso dovolj poistovetile z njim, iz česar izhaja nezadovoljiva raven izvajanja priporočil za posamezno državo;

34.    meni, da bi bilo treba evropski semester poenostaviti in okrepiti brez spreminjanja sedanjega zakonodajnega okvira in da se je treba bolje uskladiti glede dokumentov, povezanih s semestrom, da bi povečali osredotočenost, učinkovitost in prevzemanje odgovornosti glede doseganja evropskih ciljev dobrega gospodarskega upravljanja;

35.    poziva, naj bodo priporočila za posamezno državo po potrebi bolj usklajena s priporočili v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da bi zagotovili skladnost med nadzorom nad fiskalnim položajem in usklajevanjem gospodarske politike;

36.    podpira okrepljen postopek na ravni EU in na nacionalni ravni za pripravo, nadzor, podporo in spremljanje priporočil za posamezno državo, ki bo omogočal tudi preverjanje dejanskega izvajanja in kakovosti rezultatov;

37.    opozarja, da iz zakonodaje izhaja zahteva, da Komisija pri pripravi priporočil med drugim upošteva cilje za leto 2020 in vanje vključi načelo, da se od Sveta pričakuje, da bo praviloma upošteval priporočila in predloge Komisije ali da bo svoje stališče javno obrazložil;

38.    je zaskrbljen zaradi povečanja dolga v državah, ki že imajo visoko raven dolga, kar je v očitnem nasprotju s pravilom 1/20 o zmanjšanju dolga; poziva Komisijo, naj razloži, kako namerava obravnavati to nasprotje in zagotoviti znižanje deležev javnega dolga na vzdržno raven v skladu s Paktom za stabilnost in rast;

39.    podpira strategijo Komisije s tremi stebri (naložbe za pospeševanje rasti, fiskalna konsolidacija in strukturne reforme) iz letnega pregleda rasti za leto 2015 in jo poziva , naj to strategijo natančneje opredeli v okviru splošne ocene proračunskega stanja in obetov v euroobmočju kot celoti ter v okviru priporočil za posamezno državo;

40.    priznava potrebo po neodvisni in pluralistični analizi gospodarskih perspektiv držav članic na ravni EU; v zvezi s tem poziva, naj se dodatno razvije enota glavnega ekonomskega analitika v okviru Komisije, ki bo zagotavljala objektivne, neodvisne in pregledne analize ustreznih podatkov, ki bi morali biti na voljo javnosti in služiti kot podlaga za informirano razpravo in odločanje na Komisiji, v Svetu in Evropskem parlamentu; zahteva, da se glavnemu ekonomskemu analitiku pravočasno posredujejo vsi zadevni dokumenti, da lahko izvaja svoje naloge; poudarja pomembno vlogo nacionalnih fiskalnih svetov na nacionalni ravni in na ravni EU ter spodbuja vzpostavitev evropskega omrežja;

41.    opozarja, da je postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem namenjen preprečevanju kriz z zgodnjim prepoznavanjem makroekonomskih neravnotežij na podlagi objektivne ocene razvoja ključnih makroekonomskih spremenljivk; meni, da je treba postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem uporabiti za učinkovito oceno razvoja ključnih makroekonomskih spremenljivk v državah s primanjkljajem in v državah s presežkom, predvsem glede krepitve konkurenčnosti in boljšega upoštevanja euroobmočja kot celote, vključno z učinkom prelivanja; opozarja, da je makroekonomski nadzor prav tako namenjen prepoznavanju držav, ki se utegnejo v prihodnosti soočiti z neravnotežjem, in preprečevanju tega s pravočasnim začetkom izvajanja vzdržnih in socialno uravnoteženih strukturnih reform, kadar je še na voljo manevrski prostor za ukrepanje;

42.    poudarja, da Komisija jasno razlikuje med preventivnim in korektivnim delom Pakta za stabilnost in rast, kar zadeva naložbe, ki omogočajo začasno odstopanje od srednjeročnega cilja ali poteka prilagoditve za njegovo doseganje, v okviru obstoječe varnostne rezerve preventivnega dela; poziva Komisijo in Svet, naj na tem področju sledita stališčem sozakonodajalcev glede uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe;

43.    poziva Komisijo, naj v svojih analizah upošteva vse pomembne dejavnike, tudi realno rast, inflacijo, dolgoročne javne naložbe in stopnjo brezposelnosti, ko ocenjuje gospodarske in fiskalne razmere v državah članicah, pri čemer naj nujno obravnava naložbeno vrzel v EU, tako da izdatke usmeri v naložbe, ki so najbolj produktivne, spodbujajo trajnostno rast in nastajanje delovnih mest;

44.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo način upoštevanja učinkovitih ukrepov v postopku čezmernega primanjkljaja temeljil na jasnih, številčnih, količinsko opredeljivih in kvalitativnih merilih;

45.    vztraja, da osredotočanje na strukturni primanjkljaj od reforme Pakta za stabilnost in rast leta 2005 in uvedba pravila o izdatkih z reformo iz leta 2011 ter pojem proizvodne vrzeli, ki ga je težko pravilno količinsko opredeliti, ustvarjajo negotovost, kompleksnost in manevrski prostor za prožnost ter dopuščajo diskrecijsko izvajanje Pakta za stabilnost in rast; izraža bojazen, da sta izračuna potencialne rasti in rezultatov, na katerem temelji ocena strukturnega primanjkljaja, ter izdatkovnega pravila odvisna od številnih vprašljivih predpostavk, ki pripeljejo do obsežnejših revizij napovedi Komisije iz jeseni in pomladi, zaradi česar pride do različnih izračunov in ocen glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast;

46.    poziva Komisijo, naj pri spremljanju in ocenjevanju fiskalnih razmer v državah članicah razmisli o praktičnih posledicah sprejetih fiskalnih ukrepov in reform; poziva Komisijo, naj si prizadeva za predvidljivo in dosledno oblikovanje politik, naj njene analize temeljijo na neizpodbitnih dejstvih in zanesljivih podatkih ter naj bo kar najbolj previdna pri uporabi ocen za koncepte, kot sta ocenjeni potencial rasti za BDP in proizvodna vrzel;

47.    poudarja, kako pomembna sta rast in odpiranje delovnih mest za to, da bi javnost sprejela okvir gospodarskega upravljanja, zato poziva Komisijo, naj izboljša poslovno okolje v Evropi, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, odpravi birokracije ter dostopu do financiranja; v zvezi s tem opozarja, da je treba pomagati malim in srednjim podjetjem, da bodo vstopala tudi na trge zunaj EU, na primer v ZDA, Kanadi, na Kitajskem in v Indiji;

Demokratična odgovornost in prihodnji izzivi pri poglabljanju gospodarskega upravljanja

48.    meni, da je treba v poglobljeni in bolj odporni ekonomski in monetarni uniji nujno zmanjšati zapletenost, izboljšati odgovornost zanjo in povečati preglednost, namesto da se poleg obstoječih pravil sprejemajo še nova; poudarja, da so pristojnosti na področju ekonomske in monetarne unije razdeljene na nacionalno in evropsko raven in da je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju skladnosti in odgovornosti gospodarskega upravljanja na nacionalni in evropski ravni; poleg tega meni, da morajo institucije, za katere velja demokratična odgovornost, igrati pomembno vlogo, in poudarja, da je potrebno stalno parlamentarno sodelovanje, pri čemer je treba odgovornost prevzeti na tisti ravni, na kateri se sprejemajo ali izvajajo odločitve;

49.    glede na trenutne razmere priznava, da je treba okvir gospodarskega upravljanja poenostaviti, bolje izvrševati in po potrebi popraviti in dopolniti, da bi bila EU in euroobmočje lahko kos izzivom konvergence, trajnostne rasti, polne zaposlenosti, blaginje državljanov, konkurenčnosti, stabilnih, vzdržnih in v prihodnost usmerjenih javnih financ s pozitivnim vplivom na družbo in gospodarstvo, trajnih naložb in zanesljivosti;

50.    meni, da je sodelovanje Parlamenta pri smernicah ekonomskih politik pomemben dejavnik vsakega demokratičnega sistema in da je mogoče zagotoviti povečano legitimnost na evropski ravni s sprejetjem konvergenčnih smernic, ki bodo vsebovale ciljne prednostne naloge za naslednja leta, in sicer s postopkom soodločanja, kar bi bilo treba uvesti pri naslednji spremembi Pogodb;

51.    želi spomniti na resolucije Evropskega parlamenta, v katerih je izraženo, da vzpostavitev evropskega mehanizma za stabilnost in Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju („fiskalnega pakta“) zunaj institucij Unije pomeni nazadovanje pri njenem političnem povezovanju, zaradi česar zahteva, da se evropski mehanizem za stabilnost in fiskalni pakt v celoti vključita v okvir Skupnosti na podlagi ocene o izkušnjah z njegovim izvajanjem, kot je določeno v členu 16 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, in da postaneta formalno odgovorna Parlamentu;

52.    ponavlja zahtevo, da je treba poiskati možnosti za nov pravni okvir za prihodnje programe makroekonomskega prilagajanja, ki bodo nadomestili trojko, da bi povečali preglednost teh programov in prevzemanje odgovornosti zanje ter zagotovili, da bodo vse odločitve EU po možnosti sprejete po metodi Skupnosti; meni, da je potrebna skladnost med naravo uporabljenega mehanizma za stabilnost in institucijo, zadolženo za njegovo uporabo, priznava pa, da finančno pomoč zagotavljajo države članice euroobmočja in da zato one soodločajo o sprostitvi pomoči;

53.    zahteva, naj se ponovno oceni postopek sprejemanja odločitev v Euroskupini, da bi zagotovili ustrezno demokratično odgovornost; pozdravlja redno sodelovanje predsednika Euroskupine na sejah Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, tako kot to počne predsednik Ekonomsko-finančnega sveta, ter s tem prispeva k podobni ravni demokratične odgovornosti;

54.    opozarja, da šesterček in dvojček temeljita na okrepljeni vlogi neodvisnega komisarja, ki bi moral zagotoviti pošteno in nediskriminacijsko uporabo pravil, ter meni, da morajo nadaljnji koraki pri institucionalnem urejanju gospodarskega upravljanja, kot je okrepitev vloge komisarja za ekonomske in monetarne zadeve ali ustanovitev evropskega ministrstva za finance, spoštovati delitev oblasti med različnimi institucijami in morajo biti povezani z ustreznimi sredstvi za demokratično odgovornost in legitimnost, ki bodo vključevali Evropski parlament;

55.    želi spomniti, da je bila bančna unija rezultat politične volje, da bi se izognili ponovni finančni krizi, da bi prekinili začarani krog med bankami in državami in karseda zmanjšali prelivanje negativnih učinkov, ki izvirajo iz državne dolžniške krize, in da je ta volja potrebna tudi za poglobitev ekonomske in monetarne unije;

56.    poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozen načrt za poglobitev ekonomske in monetarne unije, v katerem bodo upoštevani predlogi iz tega poročila in pristojnosti, ki jih je podelil vrh držav euroobmočja in potrdil Evropski svet „za pripravo naslednjih korakov za boljše gospodarsko upravljanje v euroobmočju“, ter tudi dosedanje delo, na primer poročilo Marianne Thyssen z dne 20. novembra 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“, sporočilo Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo – začetek evropske razprave“ in končno poročilo štirih predsednikov z dne 5. decembra 2012;

57.    vabi deležnike, naj v tem potrebnem naslednjem koraku v zvezi z ekonomsko in monetarno unijo upoštevajo širitev euroobmočja v bližnji prihodnosti in preučijo vse možnosti za poglablobitev in okrepitev ekonomske in monetarne unije ter povečanje njene odpornosti, ugodne učinke na rast, ustvarjanje delovnih mest in stabilnost, kot so:

a) okrepljeni mehanizmi demokratične odgovornosti na ravni EU in nacionalni ravni, pri čemer mora biti odgovornost prevzeta na ravni, na kateri se sprejemajo odločitve, in temeljiti na sprejetju konvergenčnih smernic po postopku soodločanja, hkrati pa je treba z medinstitucionalnim sporazumom formalno določiti nadzorno vlogo Evropskega parlamenta v evropskem semestru in zagotoviti, da bodo vsi nacionalni parlamenti v euroobmočju sledili vsakemu koraku v procesu evropskega semestra;

b) socialna razsežnost, katere cilj je ohranitev evropskega socialnega tržnega gospodarstva ob spoštovanju pravice do kolektivnih pogajanj in ki bi zagotavljala usklajevanje socialnih politik držav članic, vključno z minimalno plačo ali sistemom minimalnih nadomestil za vsako državo članico, o katerem bo vsaka odločala sama, ter ki bo podpirala tudi boj proti revščini in socialni izključenosti, ponovno vključevanje delavcev na trg dela, prostovoljno mobilnost in prožnost med poklici in državami članicami;

c) fiskalna zmogljivost euroobmočja na podlagi posebnih lastnih sredstev, ki bi v okviru proračuna Unije in pod evropskim parlamentarnim nadzorom pomagala državam članicam pri izvajanju dogovorjenih strukturnih reform na podlagi nekaterih pogojev, vključno z učinkovitim izvajanjem nacionalnih programov reform; v zvezi s tem pozdravlja delo skupine EU za lastna sredstva, ki ji predseduje Mario Monti;

d) povečanje odpornosti ekonomske in monetarne unije za obvladovanje gospodarskih pretresov in izrednih razmer, ki so neposredno povezani z monetarno unijo, ter hkrati izogibanje vsem oblikam trajnih finančnih transferjev;

e) v zvezi z davki zavezanost vseevropskim ukrepom proti davčnim goljufijam in utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju, sodelovanje nacionalnih davčnih organov z namenom izmenjave informacij o izogibanju davkom in davčnih goljufijah, ukrepi za zbližanje davčnih politik držav članic, skupna konsolidirana osnova za davek od dohodka pravnih oseb, enostavnejši in preglednejši davčni sistemi in poročanje po posameznih državah za podjetja, razen mala in srednja;

f)  postopna in dokončna vzpostavitev bančne unije;

g) vključitev evropskega mehanizma za stabilnost in Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji v zakonodajo Unije, ki jo bodo spremljali okrepljeno usklajevanje gospodarskih politik, dejanska konvergenca, izvrševanje skupnih pravil ter jasna zavezanost gospodarsko in socialno vzdržnim strukturnim reformam;

h) odprava pomanjkljivosti sedanjega okvira, ki omogoča, da nekatere dele Pogodbe nadzoruje Sodišče, nekateri pa so izključeni;

i)  večja zunanja vloga euroobmočja, vključno z nadgradnjo njegovega predstavništva;

58.    zahteva, da se ti možni nadaljnji koraki v ekonomsko in monetarno unijo oblikujejo na podlagi pristopa, ki vključuje štiri predsednike, poleg njih pa tudi predsednika Evropskega parlamenta, ki bi ga morali povabiti na vse sestanke ter mu zagotoviti vse informacije in pravico do sodelovanja v razpravah; ugotavlja, da je predsednik Komisije v okviru priprave poročil štirih predsednikov izrazil namero, da se bo posvetoval s predsednikom Evropskega parlamenta;

59.    poziva predsednika, naj se predhodno uskladi s predsedniki političnih skupin ali poslanci, ki so jih izrecno imenovale njihove skupine ali Parlament, in v tej prihodnji nalogi zastopa Parlament na podlagi mandata iz te resolucije, ki med drugim obravnava vprašanja iz analitičnega obvestila štirih predsednikov o pripravi naslednjih korakov za boljše gospodarsko upravljanje v euroobmočju;

60.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednikom Sveta, Komisije, Euroskupine in ECB ter nacionalnim parlamentom.

(1)

UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(2)

UL L 140, 27.5.2013, str. 11.

(3)

UL L 306, 23.11.2011, str. 12.

(4)

UL L 306, 23.11.2011, str. 33.

(5)

UL L 306, 23.11.2011, str. 1.

(6)

UL L 306, 23.11.2011, str. 41.

(7)

UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(8)

UL L 306, 23.11.2011, str. 8.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0239.

(10)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0598.

(11)

UL C 165 E, 11.6.2013, str. 24.

(12)

UL C 33 E, 5.2.2013, str. 140.


OBRAZLOŽITEV

V pričujočem poročilu, ki je pripravljeno na podlagi mandata, prejetega septembra 2014 od koordinatorjev odbora ECON, želimo prispevati k oceni učinkovitosti pravnega okvira, zlasti oceni, ali so se določbe o sprejemanju odločitev izkazale za dovolj trdne in ali je napredek pri zagotavljanju tesnejšega usklajevanja gospodarskih politik in trajnostne konvergence gospodarskih dosežkov držav članic v skladu s Pogodbo o delovanju Evrospek unije. Od takrat je prišlo do treh pomembnih dogodkov: udeleženci vrha držav euroobmočja 24. oktobra 2014 so predsednika Komisije pozvali, naj nadaljuje delo v zvezi s poročilom štirih predsednikov, Komisija pa je objavila dve sporočili, eno o pregledu ekonomskega upravljanja – poročilo o uporabi uredb z dne 28. novembra 2014 – in drugo o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast.

Poročilo je nastalo v času, ko je bil euro po več kot sedmih letih po začetku krize rešen z ukrepi, ki si jih prej ni bilo mogoče zamisliti: z revizijo pakta za stabilnost in rast, fiskalnim paktom, sporazumom o evropskemu mehanizmu za stabilnost, bančno unijo in vodilno vlogo Evropske centralne banke. Hkrati smo se v Evropi v euroobmočju znašli v razmerah, kjer je bila po zadnjih podatkih Eurostata novembra 2014 stopnja brezposelnosti 11,5 %, letna inflacija naj bi se decembra 2014 znižala na –0,2 %, Evropska komisija pa je v jesenski napovedi ocenila šibko gospodarsko rast v letu 2014 (+0,8 %).

Naše poročilo temelji na vsem tem in na analizi prvih let izvajanja okvira ekonomskega upravljanja, saj je bil med krizo spremenjen. Pomanjkljivosti ekonomske in monetarne unije in neuspešnost euroobmočja od leta 2011, ki ju danes bolje razumemo, so sprožile razpravo o sklopu politik, uvedenih po začetku državne dolžniške krize, ko so države euroobmočja zaostajale za drugimi državami. Podobno je Komisija v ekonomskem poročilu(1), v katerem je preučila euroobmočje od leta 2011 do 2013, ugotovila, da je imela hkratna konsolidacija v državah euroobmočja, ki je sledila ekspanzivnim politikam, o katerih so se države skupine G-20 dogovorile po propadu banke Lehman Brothers, obsežne negativne rezultate in znatne negativne učinke prelivanja. Poročevalka ugotavlja, da nove določbe niso omogočile, da bi ustrezno upoštevali kumulativni vseevropski učinek politik, ki so se izvajale na nacionalni ravni, zlasti učinek skupne fiskalne naravnanosti, in zato niso bila obravnavana tveganja zaradi vse večjih razlik med gospodarstvi euroobmočja, nevarnosti deflacije, nizke rasti in visoke brezposelnosti.

Glede na to poročevalka trdi, da se je močno podcenjeval negativni učinek hkratnega izvajanja politike fiskalnega krčenja po Evropi na možnosti za rast in da niso bile v celoti izkoriščene klavzule o prožnosti, ki so v Paktu za stabilnost in rast predvidene za izvajanje proticiklične gospodarske politike v razmerah, ko je rast nižja od potencialne, ali pa zaradi preozke razlage doslej niso dopuščale zadostnega manevrskega prostora za spoprijemanje z izzivi, s katerimi se je soočala EU.

Pri oceni izvajanja določb Pakta za stabilnost in rast je pomembno obravnavati močno osredotočenost na strukturni primanjkljaj, saj so se zato, ker je ta kazalnik po zasnovi odvisen od številnih nezanesljivih predpostavk, določbe v zvezi z njim različno razlagale. Spodbujanje konsolidacije v zadnjih letih, ki ga dopušča ta ocena izvajanja Pakta za stabilnost in rast, je bilo včasih škodljivo za financiranje strukturnih reform, med drugim tudi potrebnih naložb, ki so zaostale, kar je bilo morda vzrok za protislovja pri političnih priporočilih v zvezi z doseganjem ciljev strategije Evropa 2020.

V zvezi s tem je Komisija pripravila dve sporočili, v katerih je določila okvir, ki bi ga morali obravnavati. V sporočilu o prožnosti obravnava takojšnji učinek, ki je ugoden za spodbujanje naložb in rasti v okviru veljavnih pravil. V tem sporočilu tudi podpira načrt za naložbe, ki ga je zasnovala Komisija, saj nacionalne prispevke v Evropski sklad za strateške naložbe obravnava kot nevtralne, kar zadeva Pakt za stabilnost in rast. Poročevalka meni, da bi bilo treba v zvezi s tem doseči večji napredek, zlasti s simetričnim pristopom za prispevke, s katerimi se sofinancirajo projekti v Evropskem skladu za strateške naložbe na podlagi širše klavzule o naložbah v preventivnem in korektivnem delu. Komisija v sporočilu predlaga tudi nov način, po katerem bi v oceni fiskalnega položaja držav članic upoštevali strošek izvajanja strukturnih reform. S tem povezane določbe bi lahko zagotovile boljše izvajanje reform v državah članicah in povečale njihov občutek odgovornosti, če bo pristop v preventivnem in korektivnem delu enak.

Komisija v drugem sporočilu predstavlja statistično opazovanje o tem, kako so se uporabljali različni postopki, ki so bili uvedeni s šesterčkom in dvojčkom: priznava, da obstajajo področja za izboljšave, ki zadevajo preglednost in zapletenost oblikovanja politik, pa tudi njun vpliv na rast, neravnotežja in konvergenco, ter da namerava v naslednjih mesecih o tem razpravljati z Evropskim parlamentom in Svetom.

Še večji korak v tej smeri je na monetarnem področju naredila ECB z odločitvijo z dne 22. januarja 2015, da bo začela razširjen program nakupa sredstev, ki bo vključeval obveznice držav euroobmočja, in sicer v vrednosti 60 milijard EUR na mesec vsaj do septembra 2016.

Poročevalka je prepričana, da bi moral Evropski parlament izkoristiti to možnost, da bi prispeval k razpravi o boljšem delovanju ekonomske in monetarne unije, pri čemer je treba tudi upoštevati, da se bo zelo kmalu začela razprava na podlagi poročila štirih predsednikov.

Glede na vse predstavljeno je treba obravnavati nekatere kritične točke.

1) Za euroobmočje manjka prave ocene oziroma skupne analize njegovega globalnega gospodarskega položaja, ki jo območje s skupno valuto potrebuje. To so jasno pokazale velike razlike znotraj njega, ki sta jih še povečala kriza in posredovanje trojke, pa tudi zgodovinski upad naložb v EU. Ekonomska in monetarna unija očitno nima ustreznih instrumentov za ustrezno razpravo o dinamiki, ki bi ji morale posamezne države članice slediti v zvezi s svojim fiskalnim položajem. To vprašanje je bilo v središču razprav vse od vzpostavitve evropske monetarne unije. Reševati smo ga poskušali z različnimi instrumenti, na začetku tudi s širšimi smernicami ekonomskih politik. Takrat smo verjeli, da bo to izvedljivo v okviru evropskega semestra z letnim pregledom rasti in postopkom v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Priznati pa je treba, da je ta postopek omogočil spremljanje držav s primanjkljajem ali presežkom, čeprav to ni sprožilo široke razprave med deležniki in je dozdevno predvsem podlaga za razpravo Komisije z državami članicam o njihovih načrtovanih strukturnih reformah. Zdaj ko se je gospodarstvo EU očitno znašlo v območju tveganja za scenarij japonskega tipa, je morda pravi čas za obravnavo gornjega vprašanja in vzpostavitev ustreznih instrumentov za ta namen. Sprožila jo je sedanja razprava o fiskalni naravnanosti euroobmočja, pri čemer je treba ugotoviti, ali naj zgolj sledi fiskalnemu položaju posameznih držav ali pa naj bo zajeta v političnem pristopu, ki bo privzet pred ciklom in s katerim bo mogoče določiti dinamično vlogo, ki bi jo lahko imela vsaka od njih, da bi dosegli najboljši možni rezultat za vse skupaj. Poročevalka zato predlaga, da se priporočila za euroobmočje, ki jih pripravlja Komisija, nadgradijo, da postanejo zavezujoča in se sprejmejo že na spomladanskem zasedanju Sveta.

2) Večina opazovalcev, pa tudi Komisija, danes priznava, da je ekonomsko upravljanje doseglo raven kompleksnosti, ki je škodljiva za demokracijo, preglednost in prevzemanje odgovornosti. Priznajmo, da je do tega prišlo zaradi pomanjkanja zaupanja, ki je vodilo v uvajanje novih pravil poleg že obstoječih. Kot posledica je Komisija v državah članicah nekoliko vsiljivo nadaljevala „strukturne reforme“, kar utegne imeti tudi negativne učinke. Po uvedbi eura so se v večini držav članic zahteve po reformah zmanjšale, kriza pa jih je prisilila, da so se spet zdramile. Najboljši način za uvedbo reform, ne da bi pri tem ogrozili demokracijo, socialni dialog in prevzemanje odgovornosti, kar je vse tudi del konkurenčnosti EU, je, da vsaki državi članici omogočimo, da jih obravnava na podlagi skupnega razumevanja razmer. Ta korak je potreben, da bi bili na koncu uspešni in tudi da bi delovali v duhu spoštovanja pravil. Uspešen bo lahko, če bomo priznali, da je treba prave reforme določiti na nacionalni ravni na podlagi skupne strategije EU, da imajo nekatere reforme dolgoročne učinke in da je treba v sedanjih gospodarskih razmerah poiskati pravo ravnotežje med strukturnimi reformami in fiskalno disciplino.

3) Sedanja pravila in sankcije v okviru gospodarskega upravljanja temeljijo predvsem na zamislih, kot je zlasti proizvodna vrzel, glede katerih se mnenja strokovnjakov močno razhajajo; med njimi so predsednik Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov Martti Hetemäki in predstavnik Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj Stefan Kapferer, ki sta nedavno nastopila pred odborom ECON. V zadnjem poročilu Komisije ima proizvodna vrzel še večjo vlogo. Razmere niso dobre in bi jih bilo treba razjasniti, tako da bi dosegli skupno razumevanje tega koncepta, ali pa bi ga morali spremeniti, v vsakem primeru pa bi morali v to nalogo vključiti ECB, OECD in Mednarodni denarni sklad.

4) Po uvedbi sedanjega okvira gospodarskega upravljanja v sedanjih gospodarskih razmerah se je začela razprava v zvezi z vprašanjem vzdržnosti nekaterih pravil, ki so bila sprejeta v preteklosti. Skrbno jih bo treba pregledati tudi v prihodnjih razpravah. najprej seveda pravilo o zmanjšanju dolga za 1/20, morda pa tudi pravilo o letni strukturni prilagoditvi v višini 0,5 %.

5) Evropski parlament je ob koncu prejšnjega mandata sprožil razpravo o zakonitosti in učinkovitosti programov pomoči, ki jih je vodila trojka. Glede na program, ki ga je Jean-Claude Juncker 15. julija 2014 kot predsednik Komisije predstavil Parlamentu, se zdi, da ne namerava ohraniti trojke v sedanji obliki. To je še podprlo mnenje javnega pravobranilca Sodišča v zvezi z zakonitostjo programa dokončnih denarnih transakcij ECB. Iz tega razloga in ker se Evropski parlament zavzema, da bi evropski mehanizem za stabilnost vključili v Pogodbo, sta potrebna nov premislek ter razjasnitev odgovornosti in instrumentov različnih deležnikov.

6) Okvira ekonomskega upravljanja pa ne smemo presojati samo z vidika rezultatov (zakonitost na podlagi rezultatov), temveč tudi z vidika demokratične odgovornosti. Poročevalka utemeljuje, da je treba glede na vse večji občutek demokratičnega primanjkljaja vi okrepljenem okviru ekonomskega upravljanja končati prakso medvladnih ureditev ter da je nujni pogoj za večjo demokratično legitimnost večje vključevanje Evropskega parlamenta na evropski ravni. Poleg tega je demokratična odgovornost oslabljena tudi zaradi izjemne kompleksnosti okvira, zato poročevalka poziva Komisijo, naj spomladi letos predloži ambiciozen zakonodajni program za njegovo reformo.

7) O ekonomskem upravljanju ekonomske in gospodarske unije nenazadnje ne moremo razpravljati brez razmisleka o času po krizi. Iskreno lahko presodimo, da se z razpravo o poglabljanju ekonomske in monetarne unije predolgo odlaša. V zadnjem mandatu so jo spodbujali sporočilo Komisije o načrtu, poročilo štirih predsednikov, o katerem je Evropski parlament pripravil oceno s priporočili Komisiji o poročilu predsednikov Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Euroskupine z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“, torej poročilu Marianne Thyssen. Vendar so tisti, ki sprejemajo odločitve, najprej čakali na splošne volitve v Nemčiji in nato še na volitve v Evropski parlament. Zaradi rezultati volitev v Grčiji pa se je zdaj narava razprav spremenila in je videti, da bo do nje končno prišlo po splošnih volitvah v Združenem kraljestvu. Čas je, da se na to nalogo pripravimo; zanjo je Jean-Claude Juncker dobil nov mandat, skupaj s predsedniki Evropskega sveta, Euroskupine in ECB. Evropski parlament mora v teh pogajanjih polno sodelovati in zagotoviti obravnavo vseh mnenj, da bi v ekonomsko in monetarno unijo na okrepljeni podlagi uvedli med drugim vsaj štiri elemente: fiskalno zmogljivost, obnovljene mehanizme pomoči, socialno razsežnost ter institucionalni in demokratični steber. EU in euroobmočje morata zagotoviti, da tokrat ne bo „premalo in prepozno“ ter da bodo ljudje v Evropi imeli od eura čim večjo korist.

(1)

Fiscal consolidations and spillovers in the euro area periphery and core (Poročilu o fiskalnih konsolidacijah in učinkih prelivanja na obrobju in v središču euroobmočja. Ni na voljo v slovenščini, op. prev.), Jan in’t Veld, publikacija Economic Papers 506, Evropska komisija, oktober 2013, http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/economic_paper/2013/pdf/ecp506_en.pdf


MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 56(3) Poslovnika,

ki ga vlaga Bernd Lucke

Namen poročila je preveriti trenutno stanje na področju fiskalnega upravljanja ter zlasti oceniti delovanje sedanjih pravil gospodarskega upravljanja ter orisati prihodnje izzive.

Poročilo tega cilja nikakor ne izpolnjuje.

Ne vsebuje sistematične analize sedanjega stanja, temveč je polno normativnih puhlic in sploh ne upošteva veljavne evropske zakonodaje, zlasti klavzule o nereševanju iz finančnih težav (člen 125 PDEU).

Poročilo spodbuja centralizacijo gospodarske politike in uvedbo skupnega jamstva v euroobmočju. Posledično bosta odgovornost za izdatke in odgovornost za posledice še naprej ločeni.

Maastrichtska pogodba, ki v tej obliki še vedno velja, predvideva, da gospodarsko upravljanje v monetarni uniji temelji na nacionalni fiskalni odgovornosti.

To se odraža v klavzuli o nereševanju, ki temelji na dveh preprostih fiskalnih pravilih.

Ti sta bili od uvedbe že 90-krat kršeni. Z začetkom reševalne politike v obliki mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM) leta 2010 je načelo o nereševanju postalo brezpredmetno in absurdno.

Samo realna grožnja bankrota države in ponovna uvedba klavzule o nereševanju lahko zagotovita, da bo vsaka država članica odgovorna za lastno politiko, namesto da se zanaša na podporo Skupnosti.


MANJŠINSKO MNENJE

v skladu s členom 56(3) Poslovnika,

ki ga vlaga Beatrix von Storch

Od leta 1999 je evropsko gospodarsko upravljanje postajalo vse bolj zapleteno, kljub temu pa ni prineslo omembe vrednih rezultatov. V zadnjih petih letih so zaradi finančne in gospodarske krize ter krize zaupanja sprejeli več evropskih zakonov kot kadarkoli prej. Ime pove vse: „Evropsko gospodarsko upravljanje“ neizogibno vodi v izgubo nacionalne suverenosti pri pristojnostih držav članic na področju gospodarstva, financ ter socialne in fiskalne politike. O ustavnosti evropskega gospodarskega upravljanja že dolgo obstaja upravičen dvom. Samoiniciativno poročilo tega ne upošteva. Z „evropskim gospodarskim upravljanjem“ želi EU v prihodnje temeljito posegati v proračunsko načrtovanje držav članic in soodločati pri nacionalni davčni zakonodaji, gibanju plač in socialnih prejemkih. Zavezujoča priporočila za posamezne države so neposreden napad na načelo subsidiarnosti. Konkretni predlogi za evropsko gospodarsko upravljanje predvidevajo tudi uvedbo osrednjega proračuna EU, evropskega zavarovanja za primer brezposelnosti, izdajo euroobveznic in institucionalno krepitev euroskupine. Te predloge zavračam.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (1.4.2015)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi

(2014/2145(INI))

Pripravljavka mnenja: Anne Sander

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker si Unija v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji prizadeva „za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva“; ker je v skladu s členom 9 PDEU nujno treba zagotoviti socialno razsežnost gospodarskega upravljanja na različnih ravneh Unije; ker je Parlament v resoluciji z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik izjavil, da „morata nova ali izpopolnjena organizacija in proces odločanja v Svetu in/ali Komisiji teči vzporedno s poglobljeno demokratično legitimnostjo in ustrezno odgovornostjo Evropskega parlamenta“;

1.      poudarja, da bi si morali prizadevati, da bo okvir gospodarskega upravljanja Evropske unije usmerjevalni instrument za odpravo večjih gospodarskih neravnovesij, vključno s stopnjami brezposelnosti, ki so povzročile močno zmanjšanje rasti, in vse večjo neenakostjo, kar ogroža evropska gospodarstva; opozarja, da je skupni dolg EU28 padel s 4,5 % BDP leta 2011 na napovedane 3 % BDP leta 2014; vendar opozarja, da bi moralo gospodarsko ravnovesje v celotnem ciklu učinkoviteje spodbujati pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki je v zadnjih letih še naprej skromna ali pa stagnira ter za katero je glede na napovedi za rast BDP v EU predvideno, da bo ostala pod 1,5 %; opozarja, da morajo biti ukrepi za zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti namenjeni učinkovitejšemu doseganju in spodbujanju ciljev strategije EU 2020 na področju zaposlovanja in revščine, saj napredek ni zadovoljiv;

2.      se strinja z izjavo komisarke Marianne Thyssen, da so države, ki zagotavljajo bolj kakovostna delovna mesta in večjo socialno varstvo ter vlagajo v človeški kapital, bolj odporne proti gospodarskim krizam; poziva Komisijo, naj to stališče upošteva pri nadaljnjem oblikovanju vseh politik evropskega semestra in priporočil za posamezne države;

3.      pozdravlja pregled učinkovitosti tega okvira, katerega namen je oceniti učinkovitost in enotnost uporabe pravil upravljanja v državah članicah in znotraj Komisije; meni, da je pregled priložnost za izmenjavo mnenj, predvsem s pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, o operativnih pravilih okvira in o načinih, s katerimi bi zagotovili, da bo okvir bolj učinkovit, socialen in demokratičen, predvsem kar zadeva cilje EU 2020; predlaga, naj pregled zajame ukrepe, ki bodo okrepili zaupanje v gospodarstvo, kar je pogoj za zasebne naložbe, ki so dejansko najpomembnejše za ustvarjanje delovnih mest;

4.      poudarja, da je solidarnost med temeljnimi vrednotami Evropske unije in da okvir gospodarskega upravljanja v EU temelji na njej, meni, da je ta pregled tudi priložnost za nadaljnje izboljšanje okvira gospodarskega upravljanja, med drugim z namenom, da bi dosegli večjo usklajenost z evropskim socialnim pravnim redom in izboljšali evropsko socialno upravljanje ter tako zmanjšali brezposelnost, revščino in socialno izključenost; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo pomembno izboljšati sistem za usklajevanje euroobmočja kot celote;

5.      poziva, naj evropski semester postane učinkovit pri preprečevanju kriz, in sicer tako, da pomaga pri usklajevanju gospodarskih in socialnih politik držav članic ter politik za ustvarjanje boljših in trajnostnih delovnih mest ter za spodbujanje rasti; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije, da se ne bo osredotočala le na proračunsko odgovornost, ampak tudi na naložbe – predvsem socialne naložbe za podporo ustvarjanju trajnostnih delovnih mest, zagotavljanje večje socialne kohezije in enakosti med spoloma ter za boj proti revščini – ter na strukturne reforme z namenom povezovanja reform tržnega gospodarstva s socialnim napredkom; opozarja, da je Parlament večkrat izrazil mnenje, da bi morale biti predlagane strukturne reforme ambiciozne, gospodarsko učinkovite in družbeno odgovorne;

6.      poudarja, da je za pozitiven razvoj EU treba doseči ravnovesje med politiko zaposlovanja in gospodarsko politiko iz členov 121 in 148 PDEU; opozarja, da je treba gospodarski in socialni politiki ter politiki zaposlovanja nameniti enako pozornost, če želimo izpolniti cilje iz člena 9 PDEU, in zato poudarja, da je treba preprečiti gospodarska in socialna neravnovesja ter s tem zagotoviti popolnoma usklajeno javno politiko; v zvezi s tem poziva k enaki obravnavi gospodarskih svoboščin ter državljanskih in socialnih pravic v skladu s pogodbami EU;

7.      poziva k večji gospodarski in socialni koheziji, ki naj se zagotovi z okrepitvijo Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, da bi ohranili in ustvarili delovna mesta s pravicami, in sicer s podpiranjem ukrepov za boj proti brezposelnosti in revščini;

8.      poudarja, da je potrebno boljše sodelovanje med organi v okviru Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) in Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN), zato predlaga skupne seje EPSCO in ECOFIN z namenom spodbujanja usklajenih socialnoekonomskih politik, usmerjenih v konkurenčnost, ustvarjanje boljših in trajnostnih delovnih mest, boj proti brezposelnosti in zmanjšanje neenakosti, revščine in socialne izključenosti, da bi spodbudili vključujočo rast v Evropi;

9.      opozarja, da je pomembno, da se v poročilo o mehanizmu opozarjanja vključi preglednica socialnih kazalnikov, kar bi omogočalo, da se že vnaprej ugotovi, kakšen socialni učinek bodo imeli ukrepi za odpravljanje makroekonomskih neravnotežij; poziva Komisijo, naj oceni njen pomen in učinkovitost; spodbuja Komisijo, naj pri oblikovanju priporočil za posamezne države in pri ocenjevanju izvajanja teh priporočil v državah članicah skupaj z gospodarskimi upošteva tudi socialne vidike, vendar naj pozornost nameni tudi boljšim in trajnostnim delovnim mestom, dolgoročni zaposlitvi in zaposlitvi mladih ter revščini otrok, pa tudi socialnim razmeram v posameznih državah članicah; poziva države članice, naj uporabijo socialne kazalnike kot mehanizem zgodnjega opozarjanja za preprečevanje socialnih in gospodarskih upadov;

10.    meni, da bi morali v okviru mehanizma opozarjanja ob čezmerni neenakosti začeti ukrepati, saj ta destabilizira družbo ter ogroža kohezijo in gospodarsko uspešnost; poudarja, da povečanje neenakosti, ki smo ji priča v EU in o kateri so države poročale v okviru semestra, pomeni veliko tveganje za demokracijo; opozarja na opozorila Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne organizacije dela, da bi lahko dodatno povečanje neenakosti v EU destabiliziralo našo družbo;

11     poziva države članice, naj izvajajo priporočila za posamezne države članice in tako podprejo trajnostno rast s pomočjo boljših in trajnostnih delovnih mest in socialne kohezije ter napredujejo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poziva Komisijo, naj za Evropski parlament pripravi letno oceno doseženega napredka v zvezi z dejanskim izvajanjem teh priporočil ter njihovega učinka na dolg, primanjkljaj in socialne kazalnike držav članic; poudarja, da bi bilo treba to oceno priložiti letnemu poročilu o rasti;

12.    želi spomniti Komisijo, da plače sicer veljajo za pomembno spremenljivko pri reševanju makroekonomskih neravnotežij, niso pa samo orodje gospodarskega prilagajanja, pač pa predvsem dohodki, od katerih morajo delavci živeti; v okviru ocene izvajanja priporočil poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka, da priporočila v zvezi s plačami ne bi povzročila povečanja revščine zaposlenih ali plačnih neenakosti v državah članicah in bi spodbujala države članice, da bi obdavčevanje preusmerile stran od dela in s tem spodbudile rast in povečale stopnje zaposlenosti; spodbuja države članice, naj predvidijo sheme minimalnega dohodka v skladu s svojimi običaji in tradicijo, ter jih spodbuja, naj upoštevajo Priporočilo Sveta z dne 24. junija 1992 o skupnih merilih v zvezi z zadostnimi sredstvi in socialno pomočjo v sistemih socialnega varstva;

13.    poziva Komisijo, naj v sodelovanju z EIB in ob upoštevanju posebnosti posameznih regij določi merila, ki bodo malim in srednjim podjetjem, ki zagotavljajo več kot 80 % delovnih mest v EU in so gonilo trajnostne in vključujoče rasti ter glavni vir novih delovnih mest, omogočila dostop do finančnih sredstev iz Evropskega sklada za strateške naložbe, v povezavi z Evropskim investicijskim skladom; poudarja, da bo čimprejšnja določitev meril za upravičenost projektov in pogojev za sodelovanje omogočila priprave in bolj usklajene ukrepe, tudi na strani malih in srednjih podjetij; poudarja pomen spodbujanja gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, predvsem za mlade, če želimo, da bo evropski okvir gospodarskega upravljanja sprejet v javnosti; zato poziva Komisijo, naj ukrepa, da bi povečala zaupanje v gospodarstvo in izboljšala poslovno okolje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti malim in srednjim podjetjem, da bi zmanjšala upravno breme in hkrati ohranila socialne pravice ter izboljšala dostop do financiranja;

14.    opozarja, da je treba pri oblikovanju in izvajanju strukturnih reform ohraniti ustrezno socialno zaščito, obenem pa spoštovati pristojnosti držav članic, socialne in delovne standarde in pravice delavcev, kakovost delovnih mest ter boljša in trajnostna delovna mesta, saj bo tako zagotovljena socialna kohezija in odpornost na gospodarske in finančne krize; spodbuja države članice, naj delijo primere najboljše prakse ter spodbujajo medsebojno učenje in solidarnost, tudi na regionalni in lokalni ravni; da bi izboljšali učinkovitost in ciljno usmerjenost davčnih politik, poziva države članice, naj izvedejo reformo trga dela in sistema socialne varnosti, pa tudi reformo izobraževalnega sistema; meni, da bi morale reforme trga dela uvesti ukrepe za notranjo prožnost, usmerjene v ohranjanje zaposlitev v času gospodarskih motenj, zagotavljati kakovost delovnih mest, predvsem boljša in trajnostna delovna mesta, in varnost pri prehodu med zaposlitvami ter sheme nadomestil za primer brezposelnosti, ki bodo temeljile na realnih zahtevah za uveljavljanje, ki zagotavljajo ustrezno podporo za odvečne delavce in so povezane s politikami ponovnega vključevanja v skladu z običaji in tradicijo države članice; želi spomniti, da je učinkovito in okrepljeno povezovanje trgov dela v EU še naprej srednjeročni cilj za spodbujanje družbenega napredka in zmanjševanje revščine v uravnoteženem in konkurenčnem okolju;

15.    poziva države članice, naj obravnavajo resno situacijo brezposelnosti mladih, in sicer z resničnimi spodbudami realnemu gospodarstvu (s spodbujanjem povpraševanja in ponudbe blaga in storitev) in trgu dela, pa tudi z izvajanjem pobude za zaposlovanje mladih na učinkovit in osredotočen način; poziva države članice, naj uporabijo vse razpoložljive vire, predvsem z vlaganjem v človeški kapital, še posebej v izobraževanje in poklicno usposabljanje, da bi podprli zaposlovanje mladih z zagotavljanjem boljše povezave med spretnostmi in delovnimi mesti;

16.    glede na staranje prebivalstva in reforme pokojninskega sistema poziva države članice, naj dajo prednost ukrepom, ki se nanašajo na starejše delavce; poziva Komisijo, naj določi merila in okrepi nadzor nad uporabo sredstev EU za starejše delavce ter sprejme več ukrepov za zaposlovanje starejših oseb;

17.    z globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je dolgotrajna brezposelnost v času krize podvojila; ugotavlja, da se je ta še bolj povečala med nizkokvalificiranimi delavci; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo boj proti dolgotrajni brezposelnosti vključen v njene politike in priporočila za posamezne države;

18.    meni, da bi morali v gospodarskem okviru Unije obravnavati vse večjo raven neenakosti kot izjemno pomemben dejavnik; meni tudi, da bi se proti neenakosti najuspešneje borili tako, da bi podvojili prizadevanja za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v Evropi;

19.    opozarja na pomanjkanje demokratičnega nadzora nad postopkom evropskega semestra; da bi zagotovili odgovornost okvira gospodarskega upravljanja, povečali kakovost in prevzemanje odgovornosti v procesu evropskega semestra in zmanjšali vse večjo vrzel med institucijami EU in državljani EU, priporoča, naj Evropski parlament, nacionalni parlamenti, civilna družba in socialni partnerji tesneje sodelujejo v gospodarskem dialogu med državami članicami in Komisijo, predvsem pri evropskem semestru, pri čemer pa je treba zagotoviti, da ne bo ustvarjeno nepotrebno upravno breme ali stroški za deležnike;

20.    priporoča, naj Komisija pred objavo letnega pregleda rasti organizira razpravo s predstavniki Evropskega parlamenta o splošnih smernicah in usmeritvah pregleda, da bi zagotovila večjo preglednost in demokratičnost procesa evropskega semestra; poziva Evropski svet, naj ne potrdi priporočil za posamezno državo brez upoštevanja mnenja Evropskega parlamenta;

21.    ponovno poziva k sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma, ki bi Parlamentu omogočil, da bi sodeloval pri pripravi in odobritvi letnega pregleda rasti ter širših smernic za gospodarsko politiko in zaposlovanje;

22.    opozarja, da sta Evropska komisija in Evropski parlament države članice pozvala, naj v oblikovanje nacionalnih reformnih programov ter programov za stabilnost in konvergenčnih programov vključijo svoje nacionalne parlamente in nacionalne organizacije civilne družbe; poziva države članice, naj nacionalne parlamente vsaj obvestijo o vsebini teh programov ter naj upoštevajo mnenje najpomembnejših socialnih organizacij in civilne družbe; poziva države članice, naj po potrebi o poteku teh nacionalnih razprav obvestijo evropske institucije;

23.    poziva k uradni vzpostavitvi razprave med Komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom ter socialnimi organizacijami in civilno družbo na evropski ravni, ki naj poteka po predložitvi letnega pregleda rasti in pred marčnim zasedanjem Evropskega sveta ter preden slednji potrdi priporočila za posamezne države;

24.    v zvezi s tem poudarja potrebo po ugodnem okolju za naložbe v javni sektor, zlasti glede na učinek novih računovodskih standardov SEC2010 na naložbene zmogljivosti nekaterih javnih organov; zahteva, da Evropska centralna banka sprejme temu ustrezne odločitve; opozarja na predloge za zagotavljanje dejavne udeležbe držav članic pri izvajanju Junckerjevega načrta; poziva države članice, naj pri oblikovanju svojih proračunov posebno pozornost namenijo socialnim naložbam, na primer v izobraževanje in vseživljenjsko učenje, ter ustvarjanju delovnih mest in krepitvi podjetništva; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem preuči možnost večje proračunske prožnosti v okviru pravil okvira gospodarskega upravljanja, predvsem v času resne gospodarske in finančne krize;

25.    je seznanjen z analitičnim obvestilom o pripravi na naslednje korake za boljše gospodarsko upravljanje v euroobmočju, ki so ga predstavili štirje predsedniki; zahteva, naj predsedniki vseh štirih institucij predložijo ambiciozen časovni načrt za zakonodajni in institucionalni napredek, ki je potreben, da bi ustvarili kar najboljšo prihodnost za euroobmočje, EU in njene državljane; poudarja, da bi moral imeti Parlament pomembno vlogo pri prihodnjih razpravah in odločitvah prek resolucije, sprejete na plenarnem zasedanju, ki bi morala biti osnova za predsednikov prispevek k časovnemu načrtu.  

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

1.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

13

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Arne Gericke, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Georges Bach, Elmar Brok, Karima Delli, Sergio Gutiérrez Prieto, Joachim Schuster, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivo Vajgl

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Evi


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (18.3.2015)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o pregledu okvira ekonomskega upravljanja: pregled stanja in izzivi

(2014/2145(INI))

Pripravljavka mnenja: Ildikó Gáll-Pelcz

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker se je raven naložb v EU od leta 2007, ko je bila najvišja, zaradi gospodarske in finančne krize znižala za približno 15 %;

B.     ker ta naložbena vrzel zavira okrevanje gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest, dolgoročno rast in konkurenčnost industrijskega sektorja ter enotnega trga na splošno ter ogroža doseganje ciljev strategije Evropa 2020;

C.     ker bi pregled in izboljšanje okvira za gospodarsko upravljanje morala temeljiti na celostnem pristopu s sklopom medsebojno povezanih in usklajenih politik, ki bi namesto osredotočanja zgolj na zmanjšanje primanjkljaja spodbudile pametno, trajnostno in vključujočo rast ter konkurenčnost in ustvarile boljša in trajnostna delovna mesta, in ker je za doseganje teh ciljev treba zagotoviti koristi dobro delujočega, učinkovitega in uravnoteženega enotnega trga z okrepljeno industrijsko bazo;

D.     ker bi Komisija morala spremljati enotni trg ob upoštevanju kakovosti izvajanja ukrepov, pomembnih za okvir gospodarskega upravljanja; ker bi morala Komisija v letni pregled upravljanja in pregled stanja vključiti ovire za izvajanje zakonodaje o enotnem trgu; ker je treba v okviru spremljanja oceniti, v kolikšnem obsegu imajo potrošniki, državljani in podjetja koristi od prednosti enotnega trga, in upoštevati izzive, s katerimi se srečujejo potrošniki in podjetja, ki poslujejo na enotnem trgu, zlasti na področjih, na katerih države članice niso izvedle ali uveljavile zakonodaje o enotnem trgu;

E.     ker bi dokončanje enotnega trga na področju javnih naročil in varstva potrošnikov pomagalo doseči povečanje BDP za 300 milijard EUR na leto;

F.     ker je v pripravi evropski naložbeni načrt, ki bi v prihodnjih treh letih v nove naložbe pritegnil 315 milijard EUR;

G.     ker se Evropska unija spopada z globoko krizo konkurenčnosti v svetovnem gospodarstvu, ki predstavlja vedno večji izziv, in na enotnem trgu, v okviru katerih bodo le konkurenčna gospodarstva sposobna odpirati delovna mesta ter izboljševati življenjske standarde svojih državljanov;

1.      pozdravlja dejstvo, da sporočilo Komisije „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014)0903), sporočilo „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012) in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za strateške naložbe (COM(2015)0010) kot prednostne naloge izpostavljajo potrebo po neposredni navezavi pregleda okvira gospodarskega upravljanja na potrebe realnega gospodarstva, dokončanje enotnega trga in oblikovanje digitalnega enotnega trga;

2.      meni, da je okvir gospodarskega upravljanja ključna politična pobuda, ki podpira temelje ciljev strategije Evropa 2020 in vodilne pobude, namenjene celovitemu izkoriščanju potenciala rasti enotnega trga; meni, da bodo države članice, če se omogoči izkoriščanje potenciala rasti enotnega trga, lažje dosegle cilje okvira gospodarskega upravljanja; meni tudi, da so glavni akterji na enotnem trgu potrošniki in podjetja;

3.      poudarja, da je enotni trg glavno gonilo rasti in zaposlovanja ter da je glavno področje rasti digitalni enotni trg, resnični trg za čezmejno spletno prodajo blaga, storitev in javnih naročil;

4.      poudarja dejstvo, da je gospodarska kriza jasno pokazala pomen krepitve razvoja in inovacij, tehnologije in znanja in potrebo po usmerjanju gospodarstva Evropske unije v to smer z zagotavljanjem dostopa do trga in mobilnosti za potrošnike in podjetja, s krepitvijo digitalnega trga, z bojem proti fragmentaciji enotnega trga Unije s pomočjo ustreznega izvajanja in izvrševanja zakonodaje enotnega trga v državah članicah in s spodbujanjem naložb v realno gospodarstvo, predvsem v sektorje, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, energetski učinkovitosti in energetskemu prehodu, obenem pa spodbujajo rast z visoko stopnjo zaposlenosti in gospodarsko konvergenco med državami članicami ter zmanjšujejo vrzel med državami euroobmočja in državami članicami zunaj njega;

5.      je prepričan, da bi morala revizija evropskega gospodarskega upravljanja sovpadati z revizijo krovne strategije Evropa 2020 in ciklom evropskega semestra, da bi spodbudili trajnostno in konkurenčno rast; zato poziva, naj se v okviru revizije strategije Evropa 2020 zavzame nov pristop do enotnega trga in digitalnega enotnega trga, tako da se ustrezno vključijo prednostni sektorji/cilji enotnega trga v okviru novega poenostavljenega sklopa navodil, naslovov ali vodilnih pobud;

6.      pozdravlja pregled učinkovitosti okvira, da bi ocenili, ali Komisija, Svet in države članice učinkovito in enotno uporabljajo pravila o upravljanju; meni, da bi ta pregled moral – vendar le tam, kjer je to ustrezno – spodbuditi ponovno oceno okvira za upravljanje enotnega trga in da bi bilo treba preučiti možne učinke sinergije med procesoma;

7.      ponovno poziva k uvedbi postopkov, ki bodo zagotovili ustrezno vključitev Evropskega parlamenta v cikel gospodarskega upravljanja in omogočili, da Parlament in Svet sprejmeta potrebne ukrepe za okrepitev upravljanja enotnega trga, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na področja, na katerih je bil vzpostavljen regulativni okvir Unije v skladu z rednim zakonodajnim postopkom iz člena 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

8.      ponavlja poziv Komisiji in Svetu, naj s Parlamentom skleneta medinstitucionalni sporazum, ki bo v celoti zagotovil vlogo Parlamenta v celotnem procesu semestra;

9.      meni, da mora biti okvir gospodarskega upravljanja vključujoč, bolj pregleden in manj zapleten, obenem pa mora upoštevati nacionalne posebnosti, ter je treba o političnih prednostnih nalogah na bolj celovit način razpravljati z ustreznimi deležniki in hkrati ohraniti neodvisnost od njihovih interesov;

10.    meni, da bi morali biti nacionalni parlamenti bolj udeleženi v proces učinkovitega izvajanja ukrepov, določenih v okviru gospodarskega upravljanja in v okviru upravljanja enotnega trga;

11.    poudarja, kako pomembna sta rast in odpiranje delovnih mest za to, da bi javnost sprejela okvir gospodarskega upravljanja, zato poziva Komisijo, naj izboljša poslovno okolje v Evropi, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, odpravi birokracije ter dostopu do financiranja; v zvezi s tem opozarja, da je treba pomagati malim in srednjim podjetjem, da bodo vstopala tudi na trge zunaj EU, na primer v ZDA, Kanadi, na Kitajskem in v Indiji;

12.    vztraja, da bi ocena stanja enotnega trga morala postati del okvira gospodarskega upravljanja in temelj za letni cikel enotnega trga, z okrepitvijo stebra, namenjenega enotnemu trgu v okviru evropskega semestra; ugotavlja, da bi takšen integriran okvir politike lahko pripomogel k opredeljevanju ovir delovanju enotnega trga in okrepil izvajanje pravil EU o gospodarskem upravljanju; poudarja, da lahko polno izvajanje revidirane direktive o javnih naročilih, zlasti njenih pravil o merilih za dodelitev, pomaga javnim organom, da bodo bolje izkoristili javna sredstva in dolgoročno preprečili nepotrebne okoljske in socialne stroške, s tem pa pozitivno vpliva na stabilnost javnih financ;

13.    je trdno prepričan, da si je treba prizadevati predvsem za glavne prednostne naloge stebrov v evropskem semestru; poudarja, kako pomembno se je osredotočiti na področja, ki dosegajo visoko evropsko dodano vrednost, v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri iskanju načinov, kako zagotoviti učinkovitejše izvajanje teh načel;

14.    poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži letno poročilo o integraciji enotnega trga, v katerem naj posebno pozornost nameni ključnim področjem z največjim potencialom za rast in ustvarjanje boljših in trajnostnih delovnih mest, in naj oceni učinkovitost izvajanja priporočil za posamezne države ter izvajanje in izvrševanje zakonodaje o enotnem trgu v državah članicah, in poudarja, da bi ta ocena lahko bila v obliki prispevka k letnemu poročilu o rasti;

15.    opozarja, da sta dobro gospodarsko upravljanje in njegov učinek lahko učinkovita le, če so vključene zadevne zainteresirane strani; poudarja, da morajo EU, države članice, regije, občine in deležniki zavzeti celosten pristop pri izvajanju in oblikovanju politik; poziva Komisijo in države članice, naj s strukturiranim sodelovanjem ustreznih deležnikov v gospodarskem upravljanju ter zlasti v postopku evropskega semestra zagotovijo spoštovanje demokratičnega načela civilnega dialoga;

16.    poudarja priložnost za dodelitev dodatnih javnih in zasebnih denarnih sredstev izvedljivim projektom z resnično dodano vrednostjo za evropsko socialno tržno gospodarstvo in poudarja, da ključni sektorji enotnega trga – promet, energetika, storitve in izdelki, raziskave in inovacije – ter digitalni enotni trg predstavljajo ustrezno (najprimernejše) merilo za upravičenost naložb v okviru financiranja naložbenih projektov;

17.    pozdravlja dodaten manevrski prostor, ki ga omogoča naložbena klavzula, kot jo je opredelila Komisija v svojem sporočilu o prožnosti; je prepričan, da bi bilo treba to novo možnost čim bolj izkoristiti, da bi spodbudili države članice k večjim vlaganjem v projekte z očitno evropsko dodano vrednostjo, kakršni so tisti, ki so tesneje povezani z nadaljnjim razvojem enotnega trga in digitalnega enotnega trga; meni, da bi se morale ciljno usmerjene naložbe in reforme v sektorjih, ki so ključnega pomena za rast na enotnem trgu, in na področju posodabljanja javnih uprav – zlasti v zvezi z e-upravo in e-javnimi naročili – šteti za strukturne reforme;

18.    je zaskrbljen, ker nekatere države članice pomanjkljivo izvajajo priporočila za posamezne države in ker so leta 2013 v celoti obravnavale samo 12 % priporočil za posamezno državo; poudarja, da je treba za podporo rasti in zaposlovanju bolje izvajati priporočila za posamezne države; poziva Komisijo, naj z večjim vključevanjem nacionalnih parlamentov zagotovi, da se bodo države članice bolj poistovetile s priporočili za posamezne države.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Antanas Guoga, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Jussi Halla-aho, Kaja Kallas, Othmar Karas, Emma McClarkin, Jens Nilsson, Julia Reda, Adam Szejnfeld, Lambert van Nistelrooij, Josef Weidenholzer, Kerstin Westphal

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Andrea Bocskor, Roger Helmer, György Hölvényi, Emilian Pavel


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (19.3.2015)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi

(2014/2145(INI))

Pripravljavka mnenja: Sylvie Goulard

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      je mnenja, da je treba nujno bistveno izboljšati demokratično legitimnost gospodarske in monetarne unije (EMU) v institucionalnem okviru EU in v skladu z metodo Skupnosti; meni, da je zakonodaja, ki temelji na medvladnih pogodbah in se je izvajala med krizo, ohromila demokratično legitimnost EMU; zato poziva, naj se evropski mehanizem za stabilnost karseda hitro vključi v pravni red EU, pri tem pa je treba upoštevati, da notranja pravila Parlamenta omogočajo dovolj manevrskega prostora, da se po potrebi organizirajo posebne oblike razlikovanja na podlagi političnega dogovora znotraj političnih skupin in med njimi, da bi zagotovili ustrezen nadzor EMU; poziva tudi, naj se ustrezne določbe Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji vključijo v pravni okvir Evropske unije največ pet let po začetku veljavnosti te pogodbe in po celoviti oceni njenega izvajanja;

2.      v tem smislu zagovarja vzpostavitev manj kompleksnega, učinkovitejšega in preglednejšega ekonomskega upravljanja, katerega dolgoročen cilj bo poglobljena povezanost EU, obenem pa bo nudil srednjeročne rešitve, s katerimi se bosta euroobmočje in Unija lahko soočila s trenutnimi izzivi;

3.      poudarja, da sta tako Euroskupina kot vrh držav euroobmočja neformalni obliki Sveta za ekonomske in finančne zadeve ter Evropskega sveta in da sta med finančno in gospodarsko krizo sprejeli pomembne odločitve na področju EMU, vendar je za sprejetje teh odločitev primanjkovalo demokratične legitimnosti;

4.      poziva k sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Parlamentom, Komisijo in Svetom, ki bo Parlamentu omogočil nadzor nad različnimi fazami evropskega semestra, začenši z letnim pregledom rasti;

5.      meni, da bi bilo treba natančno pregledati izvajanje gospodarskega dialoga, s čimer bi v vseh fazah postopkov (Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem) zagotovili ustrezen parlamentarni nadzor;

6.      pozdravlja pripravo medparlamentarne konference o gospodarskem in finančnem upravljanju Evropske unije; kljub temu poudarja, da ima konferenca omejitve, ko gre za spodbujanje tistih, ki sprejemajo odločitve, naj prevzamejo odgovornost; meni, da mora biti parlamentarni nadzor na področju EMU razdeljen med nacionalno in evropsko ravnijo, ter vztraja, da mora biti odgovornost prevzeta na tisti ravni, na kateri se sprejema ali izvaja odločitve, pri čemer nacionalni parlamenti nadzirajo nacionalne vlade, Evropski parlament pa evropsko izvršilno oblast; meni, da je samo na ta način mogoče zagotoviti potrebno okrepljeno odgovornost pri sprejemanju odločitev; meni, da je povečano legitimnost mogoče zagotoviti tako, da se predvidi, da bodo nacionalni parlamenti sprejeli nacionalne reformne programe in morebitna konvergenčna partnerstva, in da bo s soodločanjem sprejeta široka usmeritev evropskih politik v obliki smernic za zbliževanje, novega pravnega akta EU, ki bo določal močno omejeno število prednostnih nalog, ki bodo veljavne za določeno obdobje in se bodo podrobno uporabljale pri sprejetju letnega pregleda rasti in priporočil za posamezne države; poudarja, da se na takšno sodelovanje ne bi smelo gledati kot na oblikovanje novega mešanega parlamentarnega organa, kar bi bilo neučinkovito, pa tudi nezakonito z demokratičnega in ustavnega vidika;

7.      obžaluje, da nacionalni parlamenti nimajo dovolj zmogljivosti, da bi nadzorovali dejanja svojih vlad v EU in nanje vplivali; meni, da bi morali biti nacionalni parlamenti dejavnejši na področju oblikovanja politik, predvsem v smislu nadzora in oblikovanja stališč svojih vlad, preden jih posredujejo Komisiji;

8.      poudarja, da je treba pregledati zakonodajni okvir za programe pomoči, da se zagotovi, da bo za sprejemanje vseh odločitev odgovorna Komisija, Parlament pa bo polno vključen, da se zagotovi polna demokratična legitimnost in odgovornost; poziva Komisijo, naj redno poroča Parlamentu o pomembnih odločitvah, ki jih sprejme v zvezi s preverjanjem, kako države članice izvajajo programe; poudarja, da bi moral Parlament nemudoma nadgraditi svojo resolucijo z dne 13. marca 2014 o preiskavi vloge in delovanja trojke (ECB, Komisija in Mednarodni denarni sklad) v zvezi z državami v programu euroobmočja(1) ter pripraviti novo, ločeno resolucijo, ki bi bila v celoti posvečena temu vprašanju in bi se opirala na prvo preiskavo in gradila na njej;

9.      meni, da je za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti nacionalnih javnih financ bistvenega pomena, da Komisija preveri kakovost javnih financ in zlasti razjasni, da so nacionalni proračuni usmerjeni v prihodnost, tako da skupaj z Eurostatom opredeli in spodbudi investicijske odhodke v širšem obsegu kot odhodke za porabo;

10.    meni, da „prava ekonomska in monetarna unija“ ne sme biti omejena na sistem pravil, temveč zahteva večjo proračunsko zmogljivost kot del proračuna EU, na podlagi posebnih lastnih sredstev, ki bi podpirala rast in socialno kohezijo, obravnavala strukturne razlike ter reševala finančne nujne primere, neposredno povezane z monetarno unijo in kjer so potrebne strukturne reforme;

11.    meni, da je treba upoštevati socialno razsežnost EMU in opozarja, da je v členu 9 PDEU zapisano, da „pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti ...“; opozarja tudi, da je v členu 3 PEU zapisano, da „Unija [temelji na] konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu, usmerjenem v polno zaposlenost in socialni napredek“; meni, da v skladu z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, kot je zapisano v Pogodbi, ne bi smeli zapravljati človeških virov in bi jih morali obravnavati kot ključen element konkurenčnosti; poziva k enakem obravnavanju socialnih pravic in svoboščin notranjega trga v hierarhiji norm;

12.    zahteva, naj predsedniki vseh štirih institucij predložijo ambiciozen „časovni načrt“ za zakonodajni in institucionalni napredek, ki je potreben, da bi ustvarili kar najboljšo prihodnost za evroobmočje, EU in njene državljane; poudarja, da bo Parlament s polno zavzetostjo sodeloval v prihodnjih razpravah in odločitvah, in sicer z resolucijo, sprejeto na plenarnem zasedanju, ki bo osnova za prispevek predsednika Parlamenta k „časovnemu načrtu“, kot je zapisano v opombi 1 analitičnega obvestila, pripravljenega za neformalno zasedanje Evropskega sveta, 12. februarja 2015 (Priprava na naslednje korake za boljše ekonomsko upravljanje v evroobmočju): „Predsednik Evropske komisije je sporočil svojo namero, da bo pri svojem razmisleku ob pripravi poročila upošteval pripombe predsednika Evropskega parlamenta“;

13.    meni, da pristna EMU zahteva okrepitev pravne države, kot je zapisano v členu 2 PEU; meni, da je pravna država opredeljena kot institucionalni sistem, kjer so javni organi podrejeni zakonom, enakost pravnih subjektov pa zagotavlja neodvisno sodstvo; meni, da bi to vprašanje med drugim moralo biti eno od prednostnih vprašanj, ki se bodo obravnavala v okviru poročila z naslovom „Morebitni razvoj in prilagoditev institucionalne ureditve Evropske unije“ ter da bi to moralo vključevati postopek za ugotavljanje kršitev in ničnostno tožbo zoper odločitve Komisije in Sveta; meni, da bi bila lahko vključitev Sodišča EU predvsem zagotovilo, da se bodo pravila enotno izvajala, ne glede na velikost države članice, in da bo ščitilo pravice državljanov in njihovih organizacij v državah programa; trdi, da ta vloga Sodišča ne bo povzročila zamud v postopkih gospodarskega upravljanja, saj ti postopki nimajo odložilnih učinkov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

12

3

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Richard Corbett, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Jo Leinen, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Gerolf Annemans, Pervenche Berès, Sylvie Goulard, Roberto Gualtieri, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Marcus Pretzell

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Frank Engel, Markus Pieper, Adam Szejnfeld

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0239.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.6.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

25

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Diane James, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Notis Marias, Fulvio Martusciello, Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Pirkko Ruohonen-Lerner, Molly Scott Cato, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Michael Theurer, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Steven Woolfe, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Barbara Kappel, Rina Ronja Kari, Thomas Mann, Siegfried Mureşan, Maria João Rodrigues, Siôn Simon, Beatrix von Storch

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Francisco Assis, Javi López

Pravno obvestilo