Postopek : 2014/2256(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0209/2015

Predložena besedila :

A8-0209/2015

Razprave :

PV 09/07/2015 - 10
CRE 09/07/2015 - 10

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.9
CRE 09/07/2015 - 12.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0273

POROČILO     
PDF 273kWORD 196k
24.6.2015
PE 546.580v03-00 A8-0209/2015

o izvajanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi

(2014/2256(INI))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Julia Reda

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO
 MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi

(2014/2256(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju členov 4, 26, 34, 114, 118 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–       ob upoštevanju člena 27 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–       ob upoštevanju sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz leta 1994 (TRIPS),

–       ob upoštevanju konvencije Unesca z dne 20. oktobra 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–       ob upoštevanju členov 11, 13, 14, 16, 17, 22 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(1),

–       ob upoštevanju Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, zlasti tristopenjskega preizkusa,

–       ob upoštevanju Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) z dne 20. decembra 1996 o avtorski pravici,

–       ob upoštevanju Pogodbe WIPO z dne 20. decembra 1996 o izvedbah in fonogramih,

–       ob upoštevanju Pogodbe WIPO o varstvu avdiovizualnih izvedb, ki je bila sprejeta v Pekingu  24. junija 2012 na diplomatski konferenci WIPO o varstvu avdiovizualnih izvedb,

–       ob upoštevanju študije Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu iz septembra 2013 z naslovom „Intellectual property rights intensive industries: contribution to economic performance and employment in the European Union“ (Prispevek gospodarskih panog, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, h gospodarski uspešnosti in zaposlovanju v Evropi, ni na voljo v slovenščini, op. prev.),

–       ob upoštevanju Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja,

–       ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu(2),

–       ob upoštevanju Direktive 2013/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(3),

–       ob upoštevanju Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del(4),

–       ob upoštevanju Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic(5),

–       ob upoštevanju Direktive 2011/77/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic(6),

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo(7),

–       ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine(8),

–       ob upoštevanju Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine(9), ki spreminja Direktivo Sveta 92/100/EGS(10),

–       ob upoštevanju Direktive 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela(11),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o dajatvah za zasebno kopiranje(12),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o spodbujanju evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot virov gospodarske rasti in delovnih mest(13),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o spletni distribuciji avdiovizualnih del v Evropski uniji(14),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu(15),

–       ob upoštevanju javnega posvetovanja o pregledu pravil EU o avtorskih pravicah, ki ga je Komisija izvedla med 5. decembrom 2013 in 5. marcem 2014,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o peticiji 0924/2011, ki jo je vložil britanski državljan Dan Pescod v imenu Evropske zveze slepih/Kraljevega državnega inštituta za slepe o dostopu slepih do knjig in drugega tiskanega gradiva(16),

–       ob upoštevanju zelene knjige Komisije o spletni distribuciji avdiovizualnih del v Evropski uniji: priložnosti in izzivi na poti do enotnega digitalnega trga (COM(2011)0427),

–       ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Avtorske pravice v gospodarstvu znanja (COM(2008)0466),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine – Spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij za zagotavljanje ekonomske rasti, kakovostnih delovnih mest in vrhunskih proizvodov in storitev v Evropi (COM(2011)0287),

–       ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 20. septembra 2011 glede ključnih načel v zvezi z digitalizacijo in zagotavljanjem razpoložljivosti nedostopnih del, da bi se olajšala digitalizacija in evropskim knjižnicam in podobnim ustanovam omogočil dostop do knjig in strokovnih revij,

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0209/2015),

A.     ker je pregled Direktive 2001/29/ES osrednjega pomena za spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij, kulturne raznolikosti, gospodarske rasti, konkurenčnosti, enotnega spletnega trga in dostopa do znanja in informacij, hkrati pa avtorjem literarnih in kulturnih del omogoča zadostno priznavanje in varstvo njihovih pravic;

B.     ker člen 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, zlasti prek umetniškega in književnega ustvarjanja;

C.     ker je bil namen Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi zakonodajo o avtorskih in sorodnih pravicah prilagoditi tehnološkemu razvoju;

D.     ker Direktiva 2001/29/ES obravnava tudi številne obveznosti EU na podlagi mednarodnega prava, vključno z Bernsko konvencijo o varstvu književnih in umetniških del, Pogodbo WIPO o avtorskih pravicah in Pogodbo WIPO o izvedbah in fonogramih;

E.     ker Komisija in države članice mnogo vlagajo v digitalizacijo in spletno dostopnost do bogatih zbirk institucij evropske kulturne dediščine, da lahko državljani dostopajo od kjer koli in na kateri koli napravi;

F.     ker je evropska kulturna in ustvarjalna industrija gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest v EU ter občutno prispeva h gospodarstvu EU, saj zaposluje več kot sedem milijonov ljudi, po zadnjih ocenah pa ustvari več kot 4,2 % BDP Evropske unije, in ker je kulturna industrija v času gospodarske krize v letih od 2008 do 2012 nenehno ustvarjala nova delovna mesta;

G.     ker je študija Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu iz septembra 2013 pokazala, da približno 39 % vse gospodarske dejavnosti v EU, vredne okrog 4,7 milijarde EUR, ustvarjajo panoge, ki temeljijo na intenzivni uporabi pravic intelektualne lastnine in poleg tega prispevajo 26 % neposrednih zaposlitev v EU (ali 56 milijonov delovnih mest) ter v obliki posrednega zaposlovanja še dodatnih 9 %;

H.     ker je digitalna revolucija prinesla nove tehnike in sredstva komunikacije in odprla pot novim oblikam izražanja, ki so vzbudile pomisleke o dolgoročno ustaljenem tristranskem odnosu med ustvarjalci, kulturnimi podjetniki in uporabniki in spodbudile nastanek na znanju temelječega gospodarstva, ki ustvarja nova delovna mesta in spodbuja kulturo in inovacije;

I.      ker morajo biti vse politične pobude, ki zadevajo enotni digitalni trg, v skladu s Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti z njenimi členi 11, 13, 14, 16, 17 in 22;

J.      ker kulturna in jezikovna raznolikost segata prek nacionalnih meja, saj se nekateri evropski jeziki govorijo v več državah;

K.     ker Listina o temeljnih pravicah ščiti svobodo izražanja in obveščanja, svobodo umetnosti in znanosti, zagotavlja varovanje osebnih podatkov ter kulturne in jezikovne raznolikosti, pravico do lastnine, varuje intelektualno lastnino, pravico do izobraževanja in svobodo gospodarske pobude;

L.     ker se mora pravica ustvarjalca, da zaščiti svoje delo, ohraniti tudi v digitalni dobi;

M.    ker je treba razmisliti o ukrepih, ki naj prispevajo k nadaljnjemu razvoju kulturne izmenjave in izboljšajo pravno varnost v panogi; ker so se mnoge spletne storitve razvile po začetku izvajanja Direktive 2001/29/ES, potrošniki pa niso še nikoli doslej imeli dostopa do tako velikega števila ustvarjalnih in kulturnih del; ker uporabniki potrebujejo dostop do bogate in raznolike ponudbe visokokakovostnih vsebin;

N.     ker je usklajen in sistematičen razvoj digitalne knjižnice Europeana, ki je bila ustanovljena leta 2008 kot del pobude EU, omogočil dostopnost del iz knjižnic držav članic;

O.     ker so ustvarjalna dela med glavnimi viri, ki napajajo digitalno gospodarstvo in subjekte informacijske tehnologije, kot so iskalniki, družabna omrežja in platforme za vsebino, ki jo ustvarijo uporabniki, vendar se virtualno vsa vrednost ustvarjalnih del prenaša na digitalne posrednike, ki ne plačujejo avtorjev ali izpogajajo izredno nizko plačilo;

P.     ker Direktiva 2011/77/EU in Direktiva 2006/116/ES harmonizirata trajanje varstva avtorskih in drugih sorodnih pravic z določitvijo popolnoma usklajenega obdobja za varstvo posamezne vrste dela in nanj vezanih pravic v državah članicah;

Q.     ker morajo zakonodajni organi EU spodbujati jasen pravni okvir za avtorske in sorodne pravice, ki je razumljiv vsem deležnikom, zlasti javnosti, in ki zagotavlja pravno varnost;

R.     ker je treba upoštevati konkurenčno prednost in naraščajočo moč številnih spletnih posrednikov ter negativni učinek tega stanja na ustvarjalni potencial avtorjev in na razvoj storitev, ki jih ponujajo distributerji ustvarjalnih del;

S.     ker je treba ob določanju pravnega okvira za avtorske in sorodne pravice upoštevati potrebo po spodbujanju inovativnih industrijskih in trgovinskih modelov ter izkoristiti možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije, da postane poslovanje EU bolj konkurenčno;

T.     ker sta prednostna naloga Komisije in cilj njenega programa za obdobje 2014–2019 rast in nova delovna mesta;

1.      poudarja, da so avtorske pravice oprijemljivo sredstvo za zagotavljanje plačila avtorjem in financiranje ustvarjalnega procesa;

2.      pozdravlja pobudo Komisije za izvedbo posvetovanja o avtorskih pravicah, ki je naletela na veliko zanimanje številnih zainteresiranih deležnikov, tudi kulturnega sektorja in civilne družbe(17);

3.      pozdravlja zavezo Komisije, da bo v njenem novem mandatu še naprej razvijala digitalno agendo EU, vključno z vprašanjem avtorskih pravic; pozdravlja delovni program Komisije za leto 2015, v kolikor obljublja uresničitev svežnja o enotnem digitalnem trgu, ki vključuje zakonodajni predlog za posodobitev pravil o avtorskih pravicah, da bodo primerna za digitalno dobo;

4.      opozarja, da avtorska in sorodne pravice ščitijo in spodbujajo razvoj ter trženje novih proizvodov in storitev ter oblikovanje in izkoriščanje njihove ustvarjalne vsebine, s čimer prispevajo k večji konkurenčnosti, zaposlovanju in inovacijam v več industrijskih sektorjih v EU;

5.      poudarja, da so avtorske pravice učinkovite le toliko, kolikor so učinkoviti veljavni izvršilni ukrepi za njihovo varstvo, ter da mora biti uveljavljanje teh pravic odločno, da bi zagotovili uspešen in inovativen ustvarjalni sektor;

6.      poudarja, da obstoj avtorskih in sorodnih pravic podrazumeva teritorialnost; poudarja, da ni protislovja med tem načelom in ukrepi za zagotavljanje prenosljivosti vsebin;

7.      poudarja, da je treba nadaljevati pregled Direktive 2001/29/ES, da se ohrani načelo poštenega plačila za imetnike pravic; poziva k ponovni potrditvi načela teritorialnosti, ki državam članicam omogoča ohranitev načela poštenega plačila v okviru njihove kulturne politike;

8.      ugotavlja, da se je po začetku izvajanja Direktive 2001/29/ES povečalo število zakonito dostopnih del za uporabnike; poleg tega ugotavlja, da morda čezmejna dostopnost do različnih uporab, ki jih uporabnikom omogoča tehnološki napredek, zahteva na dejstvih temelječe izboljšave sedanjega pravnega okvira, da se še nadalje razvijata zakonita ponudba različnih kulturnih in ustvarjalnih vsebin na spletu in dostop do evropske kulturne raznolikosti;

9.      opozarja, da potrošniki prepogosto nimajo dostopa do nekaterih vsebinskih storitev iz geografskih razlogov, kar je v nasprotju z namenom Direktive 2001/29/ES o uresničevanju štirih svoboščin notranjega trga; zato poziva Komisijo, naj predlaga primerne rešitve, da bodo imeli potrošniki boljši čezmejni dostop do storitev in vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami;

10.    meni, da bi se za druge vrste vsebin lahko zgledovali po pristopu iz Direktive 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju pravic, a mogoče vprašanje prenosljivosti in geografskega blokiranja nima enoznačne rešitve, ampak zahteva različne pristope, regulativne in tržne;

11.    poudarja, da je ustvarjalna produkcija eno največjih bogastev EU in da bi morali tisti, ki bi jo želeli izkoriščati, imeti možnost zanjo plačati, četudi je na prodaj samo v drugi državi članici;

12.    opozarja na dejstvo, da obstaja možnost izdajanja večozemeljskih licenc, kot je določeno v Direktivi 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorskih pravic, če mediji želijo oddajati po celi Evropi;

13.    poudarja, da so financiranje, produkcija in koprodukcija filmov in televizijskih vsebin v veliko meri odvisni od izključnih ozemeljskih licenc, danih lokalnim distributerjem z različnimi platformami, ki odražajo kulturne posebnosti različnih trgov v Evropi; zato poudarja, da sposobnost izbiranja obsega ozemeljske pokritosti in vrste distribucijske platforme na podlagi načela pogodbene svobode spodbuja naložbe v filme in televizijske vsebine in promovira kulturno raznolikost; poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsaka pobuda za posodobitev avtorskih pravic temelji na predhodno opravljeni celostni študiji o njenem morebitnem vplivu na produkcijo, financiranje in distribucijo filmov in televizijskih vsebin ter na kulturno raznolikost;

14.    poudarja, da industrijska praksa geografskega blokiranja ne sme preprečiti kulturnim manjšinam, ki živijo v državah članicah EU, dostopa do plačljivih ali brezplačnih vsebin in storitev v njihovem jeziku;

15.     podpira pobude za lažjo prenosljivost, znotraj EU, spletnih storitev v zvezi z zakonito pridobljenimi vsebinami ali njihovim zakonitim dajanjem na voljo, pri čemer se avtorske pravice in interesi imetnikov pravic v celoti upoštevajo;

16.     želi spomniti, da so evropski kulturni trgi zaradi evropske kulturne in jezikovne raznolikosti naravno heterogeni; ugotavlja, da bi bilo treba to raznolikost obravnavati kot prednost, ne pa kot oviro za enotni trg;

17.     ugotavlja pomembnost ozemeljskih licenc v EU, zlasti kar zadeva avdiovizualno in filmsko produkcijo, ki temelji predvsem na sistemu predhodnega nakupa ali predhodnega financiranja s strani radiodifuznih hiš;

18.     z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vse več nezakonitih ponudnikov spletnih storitev in vse več piratstva ter splošno kršitev avtorskih pravic, kar je trend, ki resno ogroža gospodarstvo in ustvarjalnost v državah članicah;

19.     poudarja, da bi morala vsakršna reforma okvira za avtorsko pravico temeljiti na visoki ravni varstva, saj so pravice bistvenega pomena za intelektualno ustvarjanje in se z njimi zagotavlja stabilna, jasna in prožna pravna podlaga, s katero se v ustvarjalnih in kulturnih sektorjih spodbujajo naložbe in rast, hkrati pa odpravljajo pravne negotovosti in nedoslednosti, ki negativno vplivajo na delovanje notranjega trga;

20.     poudarja, da je poleg pomembne naloge širitve delujočih struktur za enotni digitalni trg treba sprejeti ukrepe , da se zagotovi pravilno delovanje analognega enotnega trga;

21.     poudarja, da sektorji, ki temeljijo na intenzivni uporabi avtorskih pravic zaposlujejo več kot sedem milijonov ljudi v EU; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v skladu z načeli boljše pravne ureditve pred vsako pobudo posodobitve avtorskih pravic opravljena izčrpna predhodna ocena učinka take pobude, kar zadeva rast in delovna mesta, pa tudi stroške in koristi;

22.     poudarja, da morajo biti vsi pregledi prava avtorskih pravic v EU ustrezno osredotočeni in morajo temeljiti na prepričljivih podatkih, da bi zagotovili nadaljnji razvoj ustvarjalnih panog v EU;

23.     priznava, da komercialne dejavnosti, ki kršijo avtorske pravice, resno ogrožajo delovanje digitalnega enotnega trga in razvoj zakonite ponudbe raznolikih kulturnih in ustvarjalnih vsebin na spletu;

24.     meni, da je treba avtorjem in ustvarjalcem izboljšati izhodišče ter povečati njihovo plačilo, ko gre za digitalno distribucijo in izkoriščanje njihovih del;

Izključne pravice

25.     potrjuje, da je treba avtorjem in izvajalcem zagotoviti pravno varstvo njihovega ustvarjalnega in umetniškega dela; priznava, da je širitev kulture in znanja v javnem interesu; priznava vlogo producentov in založnikov pri dajanju del na trg in potrebo po poštenem in ustreznem plačilu vseh kategorij imetnikov; poziva k izboljšanju pogodbenega položaja avtorjev in izvajalcev do drugih imetnikov pravic in posrednikov, zlasti tako, da bi se preučila možnost razumnega obdobja za uporabo pravic, ki jih avtorji prenesejo na tretje strani, po tem časovnem obdobju pa bi pravice prenehale, saj lahko pogodbene izmenjave potekajo na podlagi neravnovesja moči; v zvezi s tem poudarja pomen pogodbene svobode;

26.     ugotavlja, da je ustrezna zaščita avtorskih del in drugega varovanega gradiva zelo pomembna, tudi s kulturnega stališča, in da je v skladu s členom 167 PDEU Unija dolžna pri svoji dejavnosti upoštevati kulturne vidike;

27.     poudarja, da morajo avtorji in izvajalci prejeti pošteno plačilo tako v digitalnem okolju kot tudi v analognem svetu;

28.     poziva Komisijo, naj oceni ciljno usmerjene in ustrezne ukrepe za izboljšanje pravne gotovosti, v skladu s ciljem Komisije o boljši pravni ureditvi; poziva Komisijo, naj preuči učinek centralizirane ureditve področja avtorskih pravic na evropski ravni na delovna mesta in inovacije, interese avtorjev, izvajalcev in drugih imetnikov pravic ter na spodbujanje dostopa potrošnikov do regionalne kulturne raznolikosti;

29.     poudarja, da so v krhkih ekosistemih, ki ustvarjajo in financirajo ustvarjalna dela, izključne pravice in pogodbena svoboda ključne sestavine, saj omogočajo večjo porazdelitev tveganja, vrsti subjektov omogočajo vključitev v skupne projekte za kulturno raznoliko publiko ter podpirajo spodbujanje investicij v profesionalno produkcijo vsebin;

30.     priporoča, da zakonodajalec Unije preuči, kako bi za zaščito javnega interesa ob hkratnem varovanju osebnih podatkov še dodatno zmanjšal ovire za ponovno uporabo informacij javnega sektorja, ugotavlja, da bi se tovrstna prilagoditev zakonodaje morala opraviti ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU, načel, na katerih temelji sistem avtorskih pravic, in ustrezne sodne prakse Sodišča Evroske unije;

31.     poziva Komisijo, naj varuje prosto dostopna dela, za katera varstvo avtorske pravice načeloma ne velja; zato poziva Komisijo, naj pojasni, da ko je delo javno dostopno, digitalizacija tega dela, ki ne pomeni novega dela ali predelave, ostaja javno dostopna; prav tako poziva Komisijo, naj preuči, ali lahko imetniki pravic svoja dela napravijo v celoti ali delno javno dostopna;

32.     poziva Komisijo, naj nadalje poenoti trajanje varstva avtorske pravice tako, da tega trajanja ne podaljša, v skladu z merili iz Bernske konvencije; poziva države članice, naj čim bolj enostavno dokončajo prenos in izvrševanje direktiv 2006/116/ES in 2011/77/EU;

Izjeme in omejitve

33.     poziva zakonodajalca Unije, naj tudi v prihodnje upošteva cilj iz Direktive 2001/29/ES o zagotavljanju ustrezne zaščite za avtorske in sorodne pravice, saj je to glavni način za zagotavljanje evropske kulturne ustvarjalnosti, in o zagotavljanju pravičnega ravnotežja med različnimi kategorijami imetnikov pravic in uporabnikov varovanih predmetov, pa tudi med različnimi kategorijami imetnikov pravic; poudarja, da bi morale vse zakonodajne spremembe na tem področju zagotoviti, da bodo proizvodi in storitve, zaščitene z avtorsko in sorodnimi pravicami, dostopne invalidom;

34.     poudarja, da avtorske in sorodne pravice predstavljajo pravni okvir za evropsko kulturno in ustvarjalno industrijo, pa tudi za izobraževalni in raziskovalni sektor in za sektor, ki ima koristi od izjem in omejitev teh pravic, in so podlago za njihovo delovanje in zaposlovanje;

35.     ugotavlja, da je treba izjeme in omejitve uporabiti tako, da se upošteva namen, za katerega so se oblikovale, in posebnosti digitalnega ter analognega okolja, hkrati pa je treba ohranjati ravnovesje med interesi imetnikov pravic ter javnosti; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se pregledajo obstoječe izjeme in omejitve, da bi se bolje prilagodili digitalnemu okolju, ob upoštevanju razvoju v digitalnem okolju in potrebi po konkurenčnosti;

36.     poudarja, kako pomembno je, da so izjeme in omejitve dostopne za invalide; je v zvezi s tem seznanjen s sklenitvijo Marakeške pogodbe, ki bo olajšala dostop slepih in slabovidnih do knjig, in spodbuja čim prejšnjo ratifikacijo te pogodbe, ne da bi bila ratifikacija odvisna od pregleda pravnega okvira EU; meni, da je pogodba pomemben korak naprej, toda da si je treba še veliko prizadevati zato, da bi osebe z različnimi oblikami invalidnosti imeli boljši dostop do vsebin;

37.     ugotavlja, kako pomembna je evropska kulturna raznolikost, ter da lahko razlike med državami članicami v izvrševanju izjem predstavljajo izziv za delovanje notranjega trga, ob upoštevanju čezmejnih dejavnosti in globalne konkurenčnosti ter inovativnosti EU, ter da lahko to vodi k pravni negotovosti za avtorje in uporabnike; meni, da bi lahko skupna pravila bila koristna za nekatere izjeme in omejitve; vendar ugotavlja, da so lahko razlike upravičene, da bi tako državam članicam omogočili, da oblikujejo zakonodajo v skladu s svojimi specifičnimi kulturnimi in gospodarskimi interesi, v skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti;

38.     poziva Komisijo, naj preuči uporabo minimalnih standardov pri izjemah in omejitvah, ter naj zagotovi, da se vse izjeme in omejitve iz Direktive 2001/29/ES ustrezno izvršujejo in se tako znotraj notranjega trga omogoči enak dostop do čezmejne kulturne raznolikosti in izboljša pravno varnost;

39.     meni, da je treba okrepiti izjeme za institucije javnega interesa, kot so knjižnice, muzeji in arhivi, da bi se spodbudil širok dostop do kulturne dediščine, tudi prek spletnih platform;

40.     poziva Komisijo, naj pazljivo preuči možnost, da bi bile nekatere izjeme obvezne, ko je namen zaščititi temeljne pravice, zlasti za boj proti diskriminaciji ali zaščito svobode tiska; v zvezi s tem ponovno opozarja, da bi bilo treba za te izjeme zagotoviti pravično nadomestilo;

41.     ponovno opozarja na pomen malih in srednjih podjetij (MSP) v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ko gre za ustvarjanje delovnih mest in rast v EU; poudarja, da velika večina MSP v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih izkorišča fleksibilnost določb o avtorski pravici, da bi ustvarjala in distribuirala kulturna in ustvarjalna dela ter vanje investirala, ter tudi, da bi razvijala inovativne rešitve, ki bi uporabnikom omogočale, da bi dostopali do ustvarjalnih del na spletu, ki bi bila prilagojena preferencam in posebnostim lokalnih trgov;

42.     z zanimanjem spremlja razvoj novih oblik uporabe del na digitalnih omrežjih, zlasti za namene predelave, in poudarja, da je treba poiskati rešitve, ki bodo združevale učinkovito zaščito, ki zagotavlja ustrezno plačilo in pravično nadomestilo za ustvarjalce, in javni interes dostopa do kulturnih dobrin in znanja;

43.     poudarja, da bi morale biti v primerih, ko že velja izjema ali omejitev, nove oblike uporabe vsebine, ki jih omogoči tehnološki napredek ali novi načini uporabe tehnologije, kolikor je mogoče razumljene v skladu z obstoječo izjemo ali omejitvijo, če je nova oblika uporabe podobna obstoječi, da bi se izboljšala pravna gotovost – to bi potrdili s tristopenjskim preizkusom; priznava, da lahko takšna prožnost razlage izjem in omejitev omogoči njihovo prilagajanje različnim nacionalnim okoliščinam in socialnim potrebam;

44.      poudarja, da je treba zagotoviti tehnološko nevtralnost izjem in omejitev ter njihovo kompatibilnost v prihodnosti z ustreznim upoštevanjem učinkov konvergence medijev, pri čemer je treba slediti javnemu interesu s spodbudami za ustvarjanje, financiranje in distribucijo novih del ter za dajanje teh del na voljo javnosti na nove, inovativne in privlačne načine;

45.     predlaga revizijo odgovornosti ponudnikov storitev in posrednikov, da bi pojasnili njihov pravni status in odgovornost, kar zadeva avtorske pravice, da bi zagotovili potrebno skrbnost v celotnem kreativnem procesu in v dobavni verigi ter pravično nadomestilo ustvarjalcem in imetnikom pravic v Uniji;

46.     meni, da bi bilo treba za komercialno uporabo fotografij, videoposnetkov ali drugih posnetkov del, ki se trajno nahajajo na fizičnih javnih krajih, predhodno pridobiti dovoljenje avtorjev ali morebitnih njihovih zastopnikov;

47.     trdi, da razvoj digitalnega trga ni mogoč brez sočasnega razvoja ustvarjalne in kulturne industrije;

48.     poudarja, kako pomembna je izjema za karikature, parodije in imitacije kot dejavnik dinamičnosti demokratične razprave; meni, da bi bilo treba pri tej izjemi uravnotežiti interese in pravice ustvarjalcev in izvornih likov ter svobodo izražanja uporabnika zaščitenega dela, ki koristi izjemo za karikature, parodije in imitacije;

49.     poudarja, da je treba primerno oceniti omogočanje avtomatske analize besedil in podatkov (npr. za t. i. besedilno in podatkovno rudarjenje ter rudarjenje vsebin) za raziskovalne namene, če je bilo prej pridobljeno dovoljenje za branje dela;

50.     trdi, da je razvoj digitalnega trga tesno povezan z razvojem ustvarjalne in digitalne industrije ter da mora to dvoje iti z roko v roki, saj je to edini način, da se doseže trajna blaginja;

51.     opozarja, da je pravica do zasebne lastnine eden od temeljev sodobne družbe; opozarja tudi, da je spodbujanje dostopa do izobraževalnih gradiv in kulturnih dobrin izjemno pomembno za razvoj na znanju temelječe družbe ter da i morali zakonodajalci to upoštevati;

52.     poziva k uvedbi izjeme za raziskovalne in izobraževalne namene, ki ne bi smela zajemati le izobraževalne ustanove, temveč tudi akreditirane izobraževalne ali raziskovalne dejavnosti, vključno s spletnimi in čezmejnimi dejavnostmi, povezane z izobraževalno ustanovo ali institucijo , ki jo priznavajo pristojni organi, ali zakonodajo ali v okviru izobraževalnega programa;

53.     poudarja, da je treba vsakršno novo izjemo ali omejitev, ki se uvede v pravni sistem EU na področju avtorskih pravic, ustrezno utemeljiti s temeljito in objektivno ekonomsko in pravno analizo;

54.     priznava pomen knjižnic za dostop do znanja in poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja izjeme, s katero bi javnim in raziskovalnim knjižnicam dovolili, da javnosti zakonito izposojajo dela v digitalni obliki za osebno uporabo, za omejen čas, prek interneta ali knjižničnih omrežij, tako da bodo lahko uspešno in v koraku s časom opravljale svojo nalogo v javnem interesu, tj. da razširjajo znanje; priporoča, naj avtorji prejmejo pravično plačilo za izposojo elektronskih knjig v enaki meri kot za izposojo natisnjenih knjig v skladu z nacionalnimi ozemeljskimi omejitvami;

55.     poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja izjeme, s katero bi knjižnicam dovolili digitalizacijo vsebin za namene vpogleda, katalogiziranja in arhiviranja;

56.     poudarja, kako pomembno je upoštevati izkušnje številnih poskusov založniške industrije, da bi vzpostavila pravične, uravnotežene in delujoče poslovni modeli;

57.     ugotavlja, da so bile v nekaterih državah članicah uvedene zakonsko določene licence za sheme nadomestil; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo dejanja, ki so dovoljena v okviru izjeme, ostala dovoljena; opozarja, da morala biti uvedba nadomestil za uveljavljanje izjem in omejitev mogoča le v primerih, ko dejanja, za katera šteje, da spadajo v okvir izjeme, imetniku pravic povzročajo škodo; poleg tega poziva Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine, naj opravi celovito znanstveno oceno tovrstnih ukrepov držav članic in njihovega učinka na vsakega deležnika;

58.     opozarja na pomembnost izjeme za zasebno kopiranje, ki ne sme biti tehnično omejena, skupaj s pravičnim nadomestilom za ustvarjalce; poziva Komisijo, naj na podlagi znanstvenih dokazov, resolucije Parlamenta z dne 27. februarja 2014 o dajatvah za zasebno kopiranje(18) in izidov zadnjega postopka mediacije, ki ga je izvedla Komisija(19), analizira uspešnost obstoječih ukrepov za pravično nadomestilo imetnikov pravic v zvezi z reprodukcijami, ki jih naredijo fizične osebe za zasebno uporabo, zlasti kar zadeva ukrepe za preglednost;

59.     opozarja, da bi bilo treba pravico zaračunavanja dajatev za zasebno kopiranje urediti tako, da bi bili državljani obveščeni o dejanski višini dajatve, njenem namenu in o tem, kako bo porabljena;

60.     poudarja, da bi bilo treba digitalne dajatve optimizirati in jih narediti preglednejše, da se zaščiti imetnike pravic in pravice potrošnikov, ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu;

61.     poudarja, da je treba za uporabnike avtorskih pravic zagotoviti več jasnosti in preglednosti glede ureditve teh pravic, zlasti kar zadeva vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, in dajatve za avtorske pravice, da bi spodbudili ustvarjalnost in nadaljnji razvoj spletnih platform ter zagotovili ustrezna plačila za imetnike avtorskih pravic;

62.     opozarja na pomembnost člena 6(4) Direktive 2001/29/ES in poudarja, da pogodba ali pogodbeni pogoji ne bi smeli omogočati odpovedi učinkovitemu uveljavljanju izjem oz. omejitev ter dostopu do vsebine, za katero ne velja varstvo avtorske ali sorodnih pravic;

63.     poziva distributerje, naj objavijo vse razpoložljive informacije o tehnoloških ukrepih, ki so potrebni za zagotovitev interoperabilnosti njihove vsebine;

64.     poudarja, da je treba spodbujati večjo interoperabilnost, zlasti programske opreme in terminalov, saj slaba interoperabilnost ovira inovacije, zmanjšuje konkurenco in škodi potrošniku; meni, da slaba interoperabilnost povzroča tržno prevlado enega samega proizvoda ali storitve, kar hromi konkurenco in omejuje izbiro potrošnikov v EU;

65.     opozarja, da hitrost tehnološkega razvoja na digitalnem trgu kliče po tehnološko nevtralnem zakonodajnem okviru za avtorske pravice;

66.     priznava pomen sorazmernega in učinkovitega izvrševanja za podporo ustvarjalcev, imetnikov pravic in potrošnikov;

67.     poziva Komisijo in zakonodajne organe EU, naj razmislijo o rešitvah za problem premika vrednosti z vsebin na storitve; poudarja, da je treba v sedanjem digitalnem okolju prilagoditi opredelitev statusa posrednika;

68.     poudarja, da se potrošniki pogosto srečujejo z različnimi omejitvami in da pojem pravic potrošnikov pogosto ni vključen v okvir za avtorske pravice; poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost veljavne zakonodaje o avtorskih pravicah z vidika potrošnikov ter določi nabor jasnih in celovitih pravic potrošnikov;

o

o o

69.     naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

20.4.2015

(1)

 UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

(2)

 UL L 84, 20.3.2014, str. 72.

(3)

 UL L 175, 27.6.2013, str. 1.

(4)

 UL L 299, 27.10.2012, str. 5.

(5)

UL L 372, 27.12.2006, str. 12.

(6)

 UL L 265, 11.10.2011, str. 1.

(7)

UL L 248, 6.10.1993, str. 15.

(8)

UL L 157, 30.4.2004, str. 45.

(9)

UL L 376, 27.12.2006, str. 28.

(10)

UL L 346, 27.11.1992, str. 61.

(11)

UL L 272, 13.10.2001, str. 32.

(12)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0179.

(13)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0368.

(14)

UL C 353 E, 3.12.2013, str. 64.

(15)

UL C 50 E, 21.2.2012, str. 48.

(16)

UL C 249 E, 30.8.2013, str. 49.

(17)

Evropska komisija, GD MARKT, Report on the responses to the Public Consultation on the Review of the EU Copyright Rules (Poročilo o odzivih na javno posvetovanje o pregledu pravil EU o avtorskih pravicah; ni na voljo v slovenščini, op. prev.), julij 2014.

(18)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0179.

(19)

Priporočila Antónia Vitorina z dne 31. januarja 2013, pripravljena na podlagi zadnjega postopka mediacije, ki ga je Komisija izvedla v zvezi z dajatvami za zasebno kopiranje in razmnoževanje.


MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO

za Odbor za pravne zadeve

o izvajanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi

(2014/2256(INI))

Pripravljavec mnenja: José Blanco López

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.        ugotavlja pomen evropske kulturne in jezikovne raznolikosti, ki ponuja priložnosti namesto ovir za enotni trg in poudarja, da je evropska kulturna in ustvarjalna industrija gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest v EU, saj zaposluje več kot sedem milijonov ljudi, letno pa ustvari 4,5 % BDP Evropske unije; poudarja, da je kulturna in ustvarjalna industrija tudi v obdobju gospodarske krize 2008–2012 še naprej ustvarjala delovna mesta in ima pomembno vlogo pri spodbujanju konkurenčnosti Unije; poudarja, da so bili ustvarjeni novi poslovni modeli in inovativne storitve v spletnem okolju;

2.        poudarja, da so kulturne in ustvarjalne vsebine v spletu ključno gonilo razvoja informacijske družbe, informacijskih tehnologij in naložb v digitalno infrastrukturo in storitve, s tem pa spodbujajo inovacije, rast in ustvarjalnost;

3.        poudarja, da avtorske in sorodne pravice predstavljajo pravni okvir za evropsko kulturno in ustvarjalno industrijo in so osnova, na kateri bo ta lahko spodbujala njihovo sposobnost ustvarjanja gospodarske dejavnosti, konkurenčnosti, zaposlovanja, ustvarjalnosti in inovacij; poudarja, da produktivnost sektorja še vedno narašča, in poudarja, da sedanji razdrobljeni in zastareli sistem ovira polni razvoj in delovanje evropskega enotnega digitalnega trga;

4.        pozdravlja veliko zanimanje državljanov za javno posvetovanje, ki ga je pripravila Komisija, o pregledu pravil EU o avtorskih pravicah in njihovih prispevkov;

5.        poudarja, da avtorske in sorodne pravice predstavljajo uravnotežen pravni okvir, ki ga evropska kulturna in ustvarjalna industrija potrebuje za ustvarjanje gospodarske dejavnosti in zaposlovanja; vendar poudarja, da je sedanji razdrobljeni sistem zastarel in povzroča velike težave za razvoj evropskega enotnega digitalnega trga in zato ogroža rast in gospodarski razvoj;

6.        poudarja, da avtorske in sorodne pravice predstavljajo pravni okvir za evropsko kulturno in ustvarjalno industrijo in so osnova za njeno sposobnost, da ustvari gospodarsko dejavnost in zaposlovanje; poudarja, da medtem ko produktivnost v sektorju še naprej narašča, se prihodki imetnikov pravic v tem sektorju zmanjšujejo;

7.        poudarja, da avtorske in sorodne pravice predstavljajo pravni okvir za evropsko kulturno in ustvarjalno industrijo, pa tudi za izobraževalni in raziskovalni sektor in za sektor, ki ima koristi od izjem in omejitev teh pravic, in so podlago za njihovo delovanje in zaposlovanje;

8.        poudarja, da vse ustvarjalne industrije in z njimi povezane vrednostne verige temeljijo na avtorskih in sorodnih pravicah; zato poziva Komisijo, naj podpre in zaščiti pravice intelektualne lastnice ustvarjalcev, da bi tako omogočila razcvet ustvarjalne industrije v Evropi;

9.        pozdravlja zavezo Komisije, da bo še naprej razvijala digitalno agendo EU, vključno s ciljem posodobitve pravil o avtorskih pravicah; potrjuje, da je treba pregledati Direktivo 2001/29/EC, da bi se zagotovilo ustrezno plačilo avtorjem, izvajalcem in drugim imetnikom pravic, ter primerna zaščita teh pravic, pa tudi pravično ravnotežje v evropskem kulturnem gospodarstvu med vsemi udeleženimi stranmi (malimi in srednjimi podjetji, potrošniki, uporabniki, ustvarjalci in imetniki pravic) v digitalni dobi, kar pomeni v tehnološkem okolju, ki se neprestano spreminja in razvija in prinaša nove priložnosti, pa tudi izzive; meni, da bi moral takšen pregled zagotoviti potrebno pravno jasnost, stabilnost in varnost, pa tudi prožnost, ki je potrebna za spodbujanje naložb in rast v ustvarjalnem in kulturnem sektorju, hkrati pa odpraviti pravne negotovosti in nedoslednosti, ki negativno vplivajo na delovanje enotnega digitalnega trga; poziva tudi k odločni predanosti načelu takojšnjega ponovnega odprtja zaradi doslednosti iz Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju; meni, da bi morala biti eden od glavnih ciljev tega pregleda posodobitev avtorskih pravic, da bi se olajšalo čezmejni dostop do storitev in vsebin, obenem pa ohranilo visoko raven varstva pravic intelektualne lastnine in podpiranje razvoja in kulturne raznolikosti;

10.     poudarja, da je posodobitev obstoječih pravil o avtorskih pravicah sestavni del digitalnega gospodarstva;

11.     poudarja, da inovacije na področju ustvarjalnosti in tehnološki napredek lahko močno vplivajo na življenje ljudi, saj različnim skupinam omogočajo ustvarjalno sporazumevanje in skupinsko delo, s tem pa izboljšujejo obstoječa znanja in spretnosti ustvarjalcev in ustvarjajo dodano vrednost; meni, da prispeva k večji konkurenčnosti, zaposlovanju in inovacijam v Evropi;

12.     priznava, da komercialne dejavnosti, ki kršijo avtorske pravice, resno ogrožajo delovanje digitalnega enotnega trga in razvoj zakonite ponudbe raznolikih kulturnih in ustvarjalnih vsebin na spletu;

13.     poziva Komisijo, naj oceni različne mehanizme za zasebno kopiranje v Evropi, pri tem pa upošteva učinkovitost in preglednost dajatev ter spremembe v uporabi zasebnega kopiranja; meni, da bi morala Komisija obravnavati razlike med mehanizmi za zasebno kopiranje za zagotovitev prostega pretoka blaga in storitev na notranjem trgu, pravičnega plačila za ustvarjalne in kulturne vsebine in olajšanje razvoja novih in inovativnih poslovnih modelov;

14.     poudarja, da bi morala prenova pravnega reda na področju avtorskih pravic še naprej krepiti evropsko kulturno in ustvarjalno industrijo z izboljšanjem pravne varnosti na digitalnem področju za vse sodelujoče, tudi imetnike pravic, podjetja in uporabnike, in z določitvijo spodbud za inovativne spletne sisteme podeljevanja dovoljenj in novih poslovnih modelov za spletno distribucijo vsebin, s čimer bi sektorju omogočili koristi digitalne revolucije, hkrati pa ohranili ravnovesje v vrednostni verigi;

15.     opozarja, da so izjeme in omejitve avtorskih pravic ključni vidik sistema avtorskih pravic in da bistveni prispevek h gospodarski rasti, inovacijam in ustvarjanju delovnih mest v EU temelji na takšnih izjemah in omejitvah; poziva Komisijo, naj predlaga usklajen okvir za izjeme in omejitve, da bi odpravili razdrobljenost trga, izboljšali pravno varnost in spodbudili čezmejno dostopnost vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami, da bo omogočen enak dostop do kulturne raznolikosti po vsej EU in bodo izpolnjena pričakovanja potrošnikov; opozarja, da bi morale države članice pri uvedbi izjem in omejitev zagotoviti, da niso v nasprotju z normalnim izkoriščanjem dela ali gradiva ter da se pri tem ne posega nerazumno v legitimne interese avtorja ali imetnika pravic; poziva k ponovni oceni izjem v raziskovalne in izobraževalne namene, ki bi morale vključevati izobraževalne in raziskovalne dejavnosti, povezane z izobraževalno ustanovo ali institucijo, ki jo priznavajo nacionalni organi ali zakonodaja, ali v okviru izobraževalnega ali raziskovalnega programa; poziva Komisijo, naj opredeli načine, kako naj javne in raziskovalne knjižnice posojajo knjige v digitalnih oblikah za osebno uporabo, ne glede na kraj dostopa, in kako zagotoviti pravično nadomestilo za imetnike pravic;

16.    poziva k sprejetju obvezne izjeme, ki bo javnim in raziskovalnim knjižnicam omogočala posojanje knjig javnosti za osebno uporabo v digitalni obliki, ne glede na kraj dostopa;

17.     ugotavlja, da bi primerna prilagoditev Direktive 2001/29/ES digitalni dobi lahko spodbudila podjetništvo in nove poslovne modele, s tem pa inovacije in zaposlovanje;

18.     poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi se znatno skrajšalo poenoteno trajanje varstva avtorskih pravic v okviru agende o sodobni trgovinski politiki;

19.     poudarja, da je potrebna pogodbena svoboda za vse imetnike pravic, ki bi morali imeti možnost, da prosto uveljavljajo svoje pravice; meni, da je treba oblikovati pravni okvir, ki bo podprt z dokazi, in sicer ob upoštevanju izkušenj vseh ustreznih deležnikov, hkrati pa okrepiti pogajalski in pogodbeni položaj vseh ustvarjalcev v odnosu z drugimi imetniki pravic in posredniki;

20.     predlaga revizijo odgovornosti ponudnikov storitev in posrednikov, da bi pojasnili njihov pravni status in odgovornost, kar zadeva avtorske pravice, da bi zagotovili potrebno skrbnost v celotnem kreativnem procesu in v dobavni verigi ter pravično nadomestilo ustvarjalcem in imetnikom pravic v Uniji.

21.     meni, da je treba kot del splošne reforme avtorskih pravic uvesti tudi ukrepe za povečanje čezmejne ponudbe in razpoložljivosti digitalnih vsebin, kot so na primer nova pravila o varstvu potrošnikov, razvoj e-trgovine, približevanje stopenj DDV in širjenje digitalnih omrežij;

22.     meni, da je treba zagotoviti jasen posodobljen okvir za kulturne institucije, ki bo knjižnicam dovoljeval elektronsko posojanje, knjižnicam, arhivom in muzejem pa omogočal, da bodo na spletu dali na voljo zaščitena dela, ki niso več v komercialnem obtoku;

23.     meni, da bi morali imeti državljani dostop do vsebin v drugi državi članici in bi v njej lahko kupovali ter meni, da praksa omejevanja dostopa do spletnih vsebin na podlagi lokacije uporabnika ovira razvoj enotnega digitalnega trga; pozdravlja, da je po Direktivi 2014/26/EU možno podeljevati večozemeljske licence za pravice, saj je to primer in sredstvo premagovanja razdrobljenosti notranjega trga; spodbuja razvoj uravnoteženih, prilagodljivih in tržno usmerjenih rešitev, ki pomagajo premagovati obstoječe ovire za čezmejni dostop in razpoložljivost proizvodov in storitev, ob spoštovanju kulturne raznolikosti, tudi z razvojem mehanizmov za izboljšanje čezmejne prenosljivosti znotraj EU za vsebine, ki so bile zakonito pridobljene in dane na voljo;

24.     meni, da je omejevanje dostopa do spletnih vsebin na podlagi lokacije uporabnika, ki je že plačal dostop do vsebine, škodljivo za delovanje omrežij in ovira razvoj enotnega digitalnega trga;

25.     opozarja, da hitrost tehnološkega razvoja in spremembe poslovnih modelov na digitalnem trgu kličejo po tehnološko nevtralnem pravnem in zakonodajnem okviru za avtorske pravice; poudarja, da je treba varstvo avtorskih in sorodnih pravic spoštovati na spletu in drugje, ugotavlja pa tudi, da v digitalnem okolju stanje ni enako kot v analognem okolu in poudarja, da je treba podrobno preučiti seznam izjem in omejitev ter razmisliti, ali so potrebne dodatne ali drugačne oblike varstva avtorskih pravic za obravnavo vprašanja in prispevek h gospodarski rasti, konkurenčnosti in polnemu razvoju enotnega digitalnega trga;

26.     ugotavlja pomembnost ozemeljskih licenc v EU, zlasti kar zadeva avdiovizualno in filmsko produkcijo, ki temelji predvsem na sistemu predhodnega nakupa ali predhodnega financiranja s strani radiodifuznih hiš;

27.     poudarja, da bi bilo treba zaradi razvoja digitalnih tehnologij in ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu digitalne dajatve optimizirati in jih narediti preglednejše, da bi zaščitili imetnike pravic in pravice potrošnikov;

28.     poziva Komisijo, naj preuči in predlaga rešitve za avtomatske analizne metode za besedila in podatke za znanstvenoraziskovalne namene („tekstovno in podatkovno rudarjenje“), zlasti za nekomercialne namene, pod pogojem, da je pridobljeno dovoljenje za uporabo dela in ob upoštevanju možnosti, kot je model licenc, kakršen je že razvit v nekaterih državah članicah, z namenom omogočiti raziskovalcem, da ohranijo konkurenčno prednost Evrope v globalnem okolju;

29.     poudarja, da je treba spodbujati večjo interoperabilnost, zlasti programske opreme in terminalov, saj slaba interoperabilnost ovira inovacije, zmanjšuje konkurenco in škodi potrošniku; meni, da pomanjkanje povzroča tržno prevlado enega samega proizvoda ali storitve, kar hromi konkurenco in omejuje izbiro potrošnikov v EU;

30.     priznava, da je uvajanje široke pokritosti z internetom povzročilo razvoj novih oblik uporabe del, in poziva k ustreznim nadomestilom za imetnike pravic v digitalnem okolju, ki zagotavlja tudi dostop državljanov do kulturnih dobrin in znanja;

31.     poziva Komisijo, naj ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti razišče, ali so sedanji ukrepi za zagotovitev pravičnega nadomestila za imetnike pravic v zvezi z reprodukcijami, ki jih naredijo fizične osebe za zasebno uporabo, kot so dajatve za zasebno kopiranje, posodobljene in učinkovite rešitve;

32.     spodbuja knjižnice in arhive, naj se vključijo v prostovoljne sporazume z imetniki pravic, ki bi jim omogočili, da izpolnijo svojo javno poslanstvo v digitalni družbi, obenem pa spoštovanje pravic imetnikov pravic;

33.     poudarja, da bi morale kakršne koli spremembe zakonodaje na tem področju zagotoviti vsem, zlasti pa invalidom, dostopnost do del in storitev, zaščitenih z avtorskimi in sorodnimi pravicami, ter ustrezno zagotoviti prilagoditev digitalnemu okolju; priznava, da nezmožnost nakupa vsebin v ustrezni obliki, primerni za uporabnike invalide, zmanjšuje kulturno ustvarjalnost in ponudbo vsebin v vseh državah članicah; spodbuja ratifikacijo Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem, ki določa obvezno izjemo avtorskih pravic za nekomercialno uporabo v korist invalidov, ki je neposredno povezana z invalidnostjo, v obsegu, ki ga zahteva posamična oblika invalidnosti;

34.     meni, da je varstvo avtorskih pravic učinkovito zgolj toliko kot izvršilni ukrepi za njihovo varstvo ter da mora biti uveljavljanje teh pravic dosledno, da bi zagotovili uspešen in inovativen kulturni in ustvarjalni sektor;

35.     spodbuja Komisijo, naj pri pregledu okvira za avtorske pravice upošteva hitro rast uporabe ustvarjalnih del v vsebinah, ki jih ustvarijo uporabniki, in na platformah družabnih omrežij na spletu, ter izboljšati obveščanje uporabnikov o obveznostih do tistih, ki zavestno zagotavljajo povezave do nedovoljenih vsebin ali povezave, ki omogočajo izogibanje plačilu; meni, da bi moral biti namen vsakega novega predloga poiskati način za zaščito pravic intelektualne lastnine in končnih uporabnikov, hkrati pa spodbujati dinamičen in ustvarjalen internet, kjer tehnologija in dostop do interneta še naprej omogočata inovativnost in ustvarjalnost posameznika; poleg tega meni, da bi Komisija lahko predlagala pravno opredelitev del v „javni domeni“ za zagotovitev, da bodo takšna dela zaščitena pred zasebnim prisvajanjem s pomočjo digitalizacije in drugih sredstev;

36.     z zaskrbljenostjo ugotavlja, da vrednost, ki je ustvarjena v digitalnem gospodarstvu z izkoriščanjem del, ki so zaščitena z avtorsko pravico, ni pravično razdeljena med imetnike pravic, med drugim zaradi davčnega sistema, ki velja za ponudnike storitev; poziva Komisijo, naj preuči obseg in učinek tega prenosa vrednosti na internetne posrednike;

37.     spodbuja Komisijo, naj nadaljuje dialog in sodelovanje z ZDA o zakonodajnih okvirih za avtorske pravice v okviru pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), da bi obravnavali morebitne ovire za dostop do trga in trgovino;

38.     poziva Komisijo, naj standardizira izjeme in omejitve, ki jih dovoljuje regulativni okvir v analognem okolju, ter jih prilagodi novemu scenariju, ki ga prinaša digitalni model, zlasti s tehnologijo računalništva v oblaku;

39.     meni, da bi si bilo treba s skupnimi močmi prizadevati za boj proti kršitvam avtorskih pravic v EU, da bi zagotovili varstvo avtorskih pravic in pošteno plačilo; poudarja, da je treba potrošnike osveščati o posledicah kršitve avtorskih in sorodnih pravic, in poziva k iskanju ustrezne rešitve za zagotovitev, da nihče ne bo ustvarjal dobička s kršitvijo avtorskih pravic;

40.     opozarja na Direktivo 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, ki določa skupni pravni okvir za trg EU za informacije, ki jih hrani javni sektor, in zajema tudi določbe o preglednosti in konkurenci.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

14.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

11

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jerzy Buzek, Soledad Cabezón Ruiz, Philippe De Backer, Christian Ehler, Peter Eriksson, Fredrick Federley, Adam Gierek, Theresa Griffin, András Gyürk, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Dawid Bohdan Jackiewicz, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Aldo Patriciello, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Miloslav Ransdorf, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Antonio Tajani, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Miguel Urbán Crespo, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Simona Bonafè, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Cornelia Ernst, Eugen Freund, Michèle Rivasi, Pavel Telička, Marco Zullo

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Stanisław Ożóg


MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV (25.3.2015)

za Odbor za pravne zadeve

o izvajanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi

(2014/2256(INI))

Pripravljavka mnenja: Catherine Stihler

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.        pozdravlja zavezo Komisije, da bo v njenem novem mandatu še naprej razvijala digitalno agendo EU, vključno z vprašanji avtorskih pravic; pozdravlja delovni program Komisije za leto 2015, kolikor obljublja uresničitev svežnja o enotnem digitalnem trgu, ki vključuje zakonodajni predlog za posodobitev pravil o avtorskih pravicah, da bodo primerna za digitalno dobo;

2.        poudarja potrebo po prilagoditvi zakonodajnega okvira o avtorskih pravicah, da se zagotovijo primerna plačila in ustrezna zaščita imetnikov avtorskih in sorodnih pravic ob upoštevanju novih potrošniških zahtev in izzivov digitalnega gospodarstva in družbe; poudarja tudi, da je treba s posodobljenimi pravili o avtorskih pravicah zagotoviti enakopravnost vseh deležnikov: potrošnikov, uporabnikov, ustvarjalcev in imetnikov pravic;

3.        poudarja, da je celovita in skladna ureditev digitalnega trga nujen pogoj za gospodarsko rast;

4.        ugotavlja, da je bila Direktiva 2001/29/ES (direktiva Infosoc) sprejeta leta 2001 ter da se je odtlej digitalna uporaba in ponudba gradiv, za katera veljajo avtorske pravice, spremenila in zelo povečala; poudarja, da se mora Komisija odzvati na tehnološki razvoj in veljavno zakonodajo prilagoditi sedanjim in novim izzivom;

5.        poudarja, da zakonodajne razlike v državah članicah povzročajo pravno negotovost, ki ovira oblikovanje enotnega digitalnega trga ter čezmejni dostop do vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami;

6.        spominja, da bi se morala vrednost, ki se v digitalnem gospodarstvu ustvarja z deli, zaščitenimi z avtorskimi pravicami, pošteno deliti z imetniki pravic; poziva Komisijo, naj oceni obseg in učinek tega prenosa vrednosti v korist digitalnih tehničnih posrednikov;

7.        opozarja, da imajo avtorske in sorodne pravice bistveno vlogo, saj varujejo in spodbujajo razvoj in trženje novih proizvodov in storitev ter oblikovanje in izkoriščanje njihove ustvarjalne vsebine, s čimer prispevajo k večji konkurenčnosti, zaposlovanju in inovacijam v številnih industrijskih sektorjih v EU, zato je treba vsakršno uskladitev avtorskih pravic izvesti ob visoki stopnji varstva in upoštevati spremembe v vedenju uporabnikov; poudarja, da je treba Direktivo 2001/29/ES prilagoditi digitalni dobi, s čimer bi lahko ustvarili nova in zagonska podjetja, ki bi bila vir prihodnjih delovnih mest za mlade;

8.        poudarja, da so avtorske pravice učinkovite zgolj toliko kot veljavni izvršilni ukrepi za njihovo varstvo ter da mora biti uveljavljanje teh pravic dosledno, da bi zagotovili uspešen in inovativen ustvarjalni sektor; prav tako poudarja, da mora biti to uveljavljanje sorazmerno in da morajo biti omejitve pravic uporabnikov zakonsko določene;

9.        meni, da bi bila posodobitev pravil o avtorskih pravicah v EU nepopolna brez posodobitve Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju, in predlaga, naj Evropska komisija premisli o ukrepih v tej smeri;

10.     priznava, da je namen avtorskih pravic bolje varovati pravice vseh kategorij imetnikov pravic, da bi jim omogočili ustrezno plačilo za njihovo delo, ko ga uporabljajo drugi, ter tako spodbujali prihodnjo ustvarjalnost; opozarja, da sicer kulturni in ustvarjalni sektor zaposluje več kot 7 milijonov ljudi in da letno prispeva 4,5 % GDP EU ter da bo po ugotovitvah študije Evropskega parlamenta o stroških neukrepanja na ravni EU do leta 2020 zaradi enotnega digitalnega trga ustvarjenih 223 000 delovnih mest ter da se dnevno množijo storitve, tehnologije in možnosti, ki splošni javnosti omogočajo dostop do ustvarjalnih del, vendar se dohodki imetnikov pravic v kulturnem in ustvarjalnem sektorju nenehno zmanjšujejo; poudarja pomen učinkovitega varstva avtorskih pravic in potrebo po ozaveščanju potrošnikov o posledicah kršitev avtorskih in sorodnih pravic;

11.     poudarja, da je treba v digitalni dobi avtorjem in ustvarjalcem izboljšati pogajalsko izhodišče v vrednostni verigi;

12.     poudarja, da se določbe držav članic o avtorskih in sorodnih pravicah močno razlikujejo, ter da je ekskluzivnost, ki jo avtorske pravice zagotavljajo svojemu imetniku, načeloma omejena na ozemlje države članice, kjer so bile podeljene; meni, da take ozemeljske omejitve pogosto vodijo do razdrobitve trga in pomembnih razhajanj pri uveljavljanju v vsej Evropski uniji; opozarja, da evropski trg ni homogen in da se nacionalni trgi razvijajo z različno hitrostjo; poleg tega opozarja, da želje potrošnikov in potrošniški vzorci ter s tem tudi vsebine ustrezajo specifičnim pričakovanjem v posamezni državi članici;

13.     poudarja pomen jasnega obveščanja potrošnikov o delovanju vsebine, ki jo kupujejo, v skladu z direktivo EU o pravicah potrošnikov.

14.     meni, da bi si bilo treba s skupnimi močmi prizadevati za boj proti kršitvam avtorskih pravic v EU, da bi jih zavarovali in zagotovili pošteno plačilo avtorjem spletnih vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami;

15.     poudarja, da si morajo zaradi ozemeljske razdrobljenosti uporabniki, ki želijo ponuditi z vsebino povezane storitve po vsej EU, verjetno priskrbeti več licenc; poudarja, da razlike pri omejitvah in izjemah prepogosto povzročajo dodatne pravne stroške in pravno negotovost, kar spodkopava inovativnost in naložbe ter v nekaterih primerih prispeva h koncentraciji na trgu; zato Komisijo poziva, naj preuči, katere neobvezne izjeme in omejitve iz Direktive 2001/29/ES bi lahko postale obvezne, da bi omogočili enakopraven dostop do kulturne raznolikosti prek meja na notranjem trgu in izboljšali pravno varnost;

16.     opozarja, da potrošniki prepogosto nimajo dostopa do nekaterih vsebin storitev zaradi geografskih razlogov, kar je v nasprotju z namenom Direktive 2001/29/ES, in sicer uresničevanje štirih svoboščin notranjega trga; zato poziva Komisijo, naj predlaga primerne rešitve, da bodo imeli potrošniki boljši čezmejni dostop do storitev in vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami;

17.     meni, da bi morali potrošniki imeti možnost, da kupijo spletno vsebino iz druge države članice; poudarja, da bi morali potrošniki ob nakupu licence za digitalne vsebine dobiti jasne informacije, tudi o geografskih omejitvah glede njihove uporabe, dokler te ne bodo odpravljene; poudarja, da je ustvarjalna produkcija Evrope eno njenih največjih bogastev in da bi morali tisti, ki bi jo želeli izkoriščati, imeti možnost zanjo plačati, četudi je na prodaj samo v drugi državi članici;

18.     meni, da je nadvse pomembno ohraniti potrošniško izbiro pri dostopu do različnih kulturnih vsebin, tudi jezikovno različnih, čeprav je treba poiskati rešitve, ki bodo zagotovile prenosljivost storitev, npr. kadar potrošniki potujejo med različnimi državami članicami;

19.     poudarja, da je treba za uporabnike avtorskih pravic zagotoviti več jasnosti in preglednosti glede ureditve teh pravic, zlasti kar zadeva vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, in dajatve za avtorske pravice, da bi spodbudili ustvarjalnost, nadaljnji razvoj spletnih platform in zagotovili ustrezna plačila za imetnike avtorskih pravic;

20.     znova opozarja na pomen sodobnega, konkurenčnosti naklonjenega in potrošnikom prijaznega okvira za avtorske pravice, ki se odziva na izzive digitalnega okolja; priznava potrebo po celovitem pristopu k posodobitvi pravil o avtorskih pravicah, da bi obravnavali sedanjo razdrobljenost trga, zlasti pri spletnem upravljanju pravic, ter zagotovili varno in primerno okolje za potrošnike, ustvarjalce in uporabnike avtorskih pravic;

21.     zato pozdravlja sprejetje Direktive 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice, ki zagotavlja ustrezno ravnotežje med dostopom javnosti do kulturnih del, lahkim pridobivanjem pravic za uporabnike in ustreznim plačilom za ustvarjalce, ter meni, da bo izvajanje te direktive vodilo do jasnejšega svežnja standardov za celotno EU, s čimer bo licenčna infrastruktura hitrejša in bolj prilagodljiva ter prilagojena konkretni uporabi; vendar ugotavlja, da razdrobljenost še vedno obstaja in da je treba poiskati rešitve, tudi na področju skupnih pristopov, ki bi zagotavljale ciljno zastavljene omejitve, ki vplivajo na čezmejno izmenjavo del, kar je nujno za dokončanje enotnega digitalnega trga;

22.     meni, da je treba zagotoviti uravnotežene rešitve, ki pomagajo preseči in/ali izboljšati čezmejni dostop in prenosljivost izdelkov in storitev, kar je bistvenega pomena, da lahko potrošniki zakonito in na dovoljen način dobijo storitve in izdelke kjerkoli in kadarkoli jih želijo, v skladu z najnovejšim povpraševanjem potrošnikov; meni, da je kulturna raznolikost bistvo evropske identitete in da bi jo bilo treba spodbujati med državami članicami;

23.     poudarja, da se potrošniki pogosto srečujejo z različnimi omejitvami in da pojem pravic potrošnikov pogosto ni vključen v okvir za avtorske pravice; poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost veljavne zakonodaje o avtorskih pravicah z vidika potrošnikov ter oblikuje nabor jasnih in celovitih pravic potrošnikov;

24.     poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo večjo stopnjo usklajenosti in uravnotežen okvir za izjeme in omejitve, ki ne bo v škodo imetnikom pravic, bo v skladu s pričakovanjem potrošnikov, spodbujal ustvarjalnost in inovativnost ter se prilagajal tehnološkemu napredku v digitalnem okolju; spodbuja države članice, naj te izjeme uporabljajo na ciljno zastavljen način in tehnološko nevtralno; poudarja pomembno vlogo izjem in omejitev, dogovorjenih zaradi javnega interesa za namene raziskovanja, izobraževanja in poučevanja, za zagotavljanje dostopa do znanja ter spodbujanja kulturnega in družbenega sodelovanja; poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo vključitev elektronskih knjig v sheme javne izposoje, če so bili sklenjeni vsi potrebni dogovori ali so v procesu sklenitve, da bi se zagotovilo pošteno plačilo in spoštovanje pravic imetnikov pravic; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo mehanizem, ki bo knjižnicam, arhivom in muzejem omogočil, da javnosti dovolijo spletni dostop do zaščitenih del iz svojih zbirk, ki jih imetniki pravic ne upravljajo več;

25.     pozdravlja strukturiran dialog z deležniki o licencah za Evropo, ki ga je leta 2013 začela Komisija; zato meni, da sta sodelovanje ustreznih deležnikov in izmenjava dobre prakse nujna, če naj bo izvajanje zakonov o avtorskih pravicah v EU bolj homogeno in utemeljeno na dokazih; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje zavez o licencah za Evropo in o tem poroča;

26.     poudarja, kako pomembno je spodbujati večjo interoperabilnost, saj njeno pomanjkanje ovira inovacije in zmanjšuje konkurenco v EU ter upočasnjuje inovacije; ugotavlja, da pomanjkanje interoperabilnosti hromi razvoj novih storitev v zvezi z vsebinami na račun umetnikov, ki si prizadevajo pridobiti širše občinstvo po vsej Evropi; meni, da lahko to pomanjkanje povzroči tržno prevlado enega samega proizvoda, kar hromi konkurenco in omejuje izbiro potrošnikov v EU;

27.     poudarja pomen izjem v zvezi z avtorskimi pravicami, ki omogočajo večjo dostopnost do digitalnih vsebin za invalide; priznava, da nezmožnost nakupa vsebin v ustrezni obliki za uporabnike invalide prav tako ovira trgovanje za podjetja; poleg tega priznava, da nezmožnost nakupa vsebin v ustrezni obliki, primerni za uporabnike invalide, zmanjšuje kulturno ustvarjalnost in ponudbo vsebin v vseh državah članicah; zato poudarja, da bi morale kakršne koli spremembe zakonodaje na tem področju zagotoviti dostop invalidov do del in storitev, zaščitenih z avtorskimi in sorodnimi pravicami, ter biti prilagojene digitalnemu okolju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

24.3.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

3

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Antanas Guoga, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Marlene Mizzi, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Emma McClarkin, Roberta Metsola, Franz Obermayr, Adam Szejnfeld, Ulrike Trebesius, Sabine Verheyen, Inês Cristina Zuber

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jonathan Arnott, Philippe De Backer, Andrej Novakov (Andrey Novakov)


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.6.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Sajjad Karim, Dietmar Köster, Gilles Lebreton, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jytte Guteland, Constance Le Grip, Angelika Niebler, Cecilia Wikström

Pravno obvestilo