Postopek : 2014/2208(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0215/2015

Predložena besedila :

A8-0215/2015

Razprave :

PV 06/07/2015 - 13
CRE 06/07/2015 - 13

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0266

POROČILO     
PDF 326kWORD 238k
25.6.2015
PE 552.085v02-00 A8-0215/2015

o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo

(2014/2208(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalka: Sirpa Pietikäinen

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo

(2014/2208(INI))

Evropski parlament,

‒      ob upoštevanju sporočila Komisije „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398)“,

‒      ob upoštevanju sporočila Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445),

       ob upoštevanju sporočila Komisije „Zeleni akcijski načrt za MSP: omogočiti MSP, da spremenijo okoljske izzive v poslovne priložnosti“ COM(2014)0440),

       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ (COM(2015)0080),

‒      ob upoštevanju sporočila Komisije „Oblikovanje enotnega trga za ekološke proizvode – Izboljšanje obveščanja o okoljski učinkovitosti proizvodov in organizacij“ (COM(2013)0196),

       ob upoštevanju sporočila Komisije „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“ (COM(2012)0060),

‒      ob upoštevanju sporočila Komisije „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

‒      ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021),

‒      ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o ekoloških inovacijah – delovna mesta in rast z okoljsko politiko(1)1,

       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o evropski strategiji za plastične odpadke v okolju(2)2,

‒      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o Evropi, gospodarni z viri(3)3,

‒      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo(4)4,

‒      ob upoštevanju sedmega okoljskega akcijskega programa,

       ob upoštevanju strategije EU za trajnostni razvoj iz leta 2006 in njenega pregleda iz leta 2009,

‒      ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje z dne 28. oktobra 2014 „Okolju prijaznejša evropski semester in strategija Evropa 2020 – vmesni pregled“,

       ob upoštevanju zbirnega poročila Evropske agencije za okolje „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015“,

‒      ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti,

‒      ob upoštevanju preiskave zasnove vzdržnega finančnega sistema, ki jo je opravil program Združenih narodov za okolje (UNEP),

‒      ob upoštevanju sklepov Mednarodnega foruma za vire UNEP iz leta 2013 o okoljskih tveganjih in izzivih, ki so povezani z antropogenimi tokovi in kroženjem kovin,

‒      ob upoštevanju sklepov Mednarodnega foruma za vire UNEP iz leta 2011 o ločevanju rabe naravnih virov in okoljskih učinkov od gospodarske rasti,

‒      ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(5)5,

‒      ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 12. februarja 2015(6)6,

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0215/2015),

A.     ker je netrajnostna raba virov temeljni vzrok različnih nevarnosti za okolje, kot so podnebne spremembe, dezertifikacija, krčenje gozdov, izguba biotske raznovrstnosti in slabljenje ekosistemskih storitev; ker svetovno gospodarstvo za namene svetovne proizvodnje in absorpcije odpadkov uporablja vire v obsegu poldrugega planeta, do 30. let 21. stoletja pa naj bi se ta obseg povečal na dva planeta;

B.     ker je Evropa bolj odvisna od uvoženih virov kot katera koli druga regija na svetu in ker bo veliko virov izčrpanih v razmeroma kratkem času; ker se lahko konkurenčnost Evrope precej izboljša z boljšim izkoriščanjem dodane vrednosti virov v gospodarstvu in spodbujanjem trajnostne preskrbe s surovinami evropskega izvora; ker bi bilo treba poleg tega za zagotavljanje zanesljive preskrbe s surovinami okrepiti tudi partnerstva za inovacije med industrijo in sektorjem ravnanja z odpadki ter raziskave za izboljšanje potenciala recikliranja pomembnih surovin;

C.     ker je prehod na krožno gospodarstvo v bistvu vprašanje ekonomičnosti, ki zadeva dostop do surovin ali njihovo trajnostno razpoložljivost, ponovno industrializacijo in nadaljnjo digitalizacijo Evrope, ustvarjanje novih delovnih mest ter izzive na področju podnebnih sprememb, nezanesljivosti oskrbe z energijo in redkih virov; ker so lahko naložbe v krožno gospodarstvo zato popolnoma skladne z agendo Komisije za delovna mesta, rast in konkurenčnost ter koristne za vse udeležene deležnike;

D.     ker je treba pri učinkoviti rabi virov upoštevati tudi širša trajnostna vprašanja, vključno z okoljskimi, etičnimi, gospodarskimi in socialnimi razsežnostmi, ter biti usklajena z njimi;

E.     ker so cilji in dokončni prednostni ukrepi, opredeljeni v sedmem okoljskem akcijskem programu, zavezujoči;

F.     ker je v okoljskem programu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) navedeno, da je okoljska učinkovitost prostovoljnih pristopov pogosto vprašljiva, njihova gospodarska učinkovitost pa na splošno nizka(7)7;

G.     ker so za prehod na krožno gospodarstvo potrebne sistemske spremembe, ki vplivajo na vse deležnike v vrednostni verigi, ter znatne inovacije v tehnologiji, podjetništvu in družbi kot celoti;

H.     ker imajo državljani, mala podjetja in lokalni javni organi posebno vlogo pri zagotavljanju učinkovite rabe virov in spodbujanju ločevanja gospodarske rasti od porabe virov;

I.      ker dobro delujoče krožno gospodarstvo potrebuje konkurenčna podjetja in ker so podjetja sama gonilna sila pri prehodu na krožno gospodarstvo;

J.      ker je pomembno, da se v središče strategije EU za učinkovito rabo virov postavijo mala in srednja podjetja, saj predstavljajo 99 % podjetij v EU in zaposlujejo dve tretjini delovne sile;

K.     ker ambiciozen sveženj ukrepov za evropsko krožno gospodarstvo ustvarja poslovne priložnosti, zagotavlja dostop do primarnih surovin, podaljšuje njihovo učinkovito rabo (s ponovno uporabo, predelavo, recikliranjem ali kot rezervni deli), zagotavlja visoko kakovostne postopke recikliranja, ko se izrabijo, ter obravnava vse stranske proizvode in odpadke kot dragocene vire za nadaljnjo uporabo;

L.     ker trajnostna in odgovorna nabava primarnih surovin odločilno vpliva na doseganje učinkovite rabe virov in ciljev krožnega gospodarstva;

M.    ker je treba za doseganje ciljev učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva razviti trge za sekundarne surovine;

N.     ker je Parlament večkrat pozval Komisijo, naj določi kazalnike in pravno zavezujoče cilje za učinkovito rabo virov;

O.     ker ima odstranjevanje strupenih kemičnih snovi, za katere obstajajo ali bodo razvite varnejše alternative, v skladu z veljavno zakonodajo o kemikalijah, osrednjo vlogo pri vzpostavljanju krožnega gospodarstva;

P.     ker podatki Eurostata o ravnanju s komunalnimi odpadki v 28 državah članicah EU jasno kažejo, da na področju politike odpadkov še vedno ni enakih pogojev ter da izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje predstavljata znatne izzive;

Q.     ker se povprečno le 40 % trdnih odpadkov ponovno uporabi ali reciklira, ostali odpadki pa se odpeljejo na odlagališče ali sežgejo;

R.     ker proizvodnja in poraba kmetijskih živilskih proizvodov predstavlja velik delež rabe virov ter pomembno vpliva na okolje, javno zdravje ter zdravje in dobro počutje živali; ker so za celovito reševanje neučinkovitosti virov hrane potrebne trajnostne rešitve;

S.     ker bi odprava okolju škodljivih subvencij, vključno z neposrednimi in posrednimi subvencijami za fosilna goriva, občutno zmanjšala emisije toplogrednih plinov, pomagala v boju proti podnebnim spremembam in omogočila prehod na krožno gospodarstvo;

1.      pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398)“; podpira pristop Komisije k snovanju in inovacijam za krožno gospodarstvo, s katerim v sporočilu vzpostavlja politični okvir, ki bo spodbujal učinkovito rabo virov, in poseben politični okvir, da bodo mala in srednja podjetja lahko okoljske izzive spremenila v trajnostne poslovne priložnosti; poudarja, da so za prehod h krožnemu gospodarstvu potrebni zakonodajni ukrepi, ter poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 pripravi ambiciozen predlog o krožnem gospodarstvu, kot je napovedala v svojem delovnem programu za leto 2015;

2.      poudarja, da je treba za reševanje problema omejenih virov zmanjšati skupno črpanje in porabo virov ter absolutno ločiti rast od rabe naravnih virov – gre za sistemsko spremembo, za katero je treba opraviti retrospektivno analizo ukrepov, potrebnih z vidika okoljske, gospodarske, družbene in tehnološke trajnosti leta 2050, in nemudoma ukrepati;

3.      poudarja, da je treba proizvodnjo in porabo obravnavati tako, da se zagotovi skladnost s širšimi cilji trajnostnega razvoja;

4.      opozarja, da je nenehna rast proizvodnje prehitela pridobitve že uvedenih izboljšav pri učinkoviti rabi virov, pridobivanje virov pa po vsem svetu še naprej strmo narašča, zato je treba skupno pridobivanje in rabo virov nujno zmanjšati, da bi odpravili povratni učinek; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe v skladu s tem;

5.      opozarja, da bi bilo treba pri izračunavanju porabe surovin upoštevati tudi vodo – kot naravni vir, ki se uporablja v proizvodnih procesih, in kot javno dobrino – ter jo uporabljati učinkovito;

6.      poudarja, da bi lahko učinkovitejša raba virov na podlagi zahtev po boljši zasnovi in na podlagi zakonodaje o odpadkih, ki bi zagotovila gibanje navzgor v hierarhiji ravnanja z odpadki (kar bi povečalo preprečevanje nastajanja odpadkov ter njihovo ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje), prinesla znatne neto prihranke za podjetja, javne organe in potrošnike v EU; ti bi po ocenah znašali 600 milijard EUR ali 8 % letnega prometa, medtem ko bi se skupne letne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 2 do 4 %; poudarja, da bi povečanje produktivnosti virov za 30 % do leta 2030 lahko povečalo BDP za skoraj 1 % in ustvarilo 2 milijona dodatnih trajnostnih delovnih mest(8)1; opozarja, da je učinkovita raba virov prednostna naloga sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem je poudarjena potreba po spodbujanju proizvodnje in povpraševanja potrošnikov po okoljsko trajnostnih proizvodih in storitvah, in sicer s politikami, ki spodbujajo njihovo dostopnost, cenovno ugodnost, funkcionalnost in privlačnost;

7.      je prepričan, da so za izboljšanje učinkovite rabe virov potrebni zakonodajni ukrepi in ekonomske spodbude, internalizacija zunanjih stroškov, nadaljnje naložbe v raziskave in inovacije, družbene spremembe in spremenjen življenjski slog; poudarja, da so potrebni različni instrumenti na različnih političnih ravneh, ob upoštevanju načela subsidiarnosti;

8.      meni, da je treba za polno uvedbo krožnega gospodarstva vključiti vse deležnike, regije, mesta, lokalne skupnosti, mala in srednja podjetja, nevladne organizacije, predstavnike industrije, sindikate in državljane;

9.      poziva Komisijo, naj v pripravo svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo vključi lokalne in regionalne organe;

10.    poudarja, da so za uspešen prehod na krožno gospodarstvo bistvenega pomena ozaveščenost javnosti ter seznanjanje in vključevanje državljanov; ugotavlja, da je treba izobraževanju in obveščanju nameniti potrebno pozornost in sredstva ter tako spodbujati vzorce trajnostne porabe in proizvodnje, poleg tega pa opozarja na prednosti prehoda na krožno gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri;

11.    poudarja, da je za prehod na krožno gospodarstvo potrebna strokovno usposobljena delovna sila ter da je treba pri izobraževanju in usposabljanju upoštevati potrebo po zelenih znanjih in spretnostih;

12.    poudarja, da je EU že vzpostavila nekatere finančne instrumente v podporo krožnemu gospodarstvu, zlasti programa Obzorje 2020 in Life +, in da lahko ti instrumenti, če se pravilno uporabljajo, prispevajo k spodbujanju ekoinovacij in industrijske ekologije v državah članicah in regijah EU;

13.    poudarja, da sta pravna varnost in dolgoročna predvidljivost ključnega pomena za sprostitev potenciala za krožno gospodarstvo, ki ga ima Evropski sklad za strateške naložbe, da bi naložbe usmerili v trajnostno gospodarstvo;

14.    poudarja, da bi morali pri prehodu na trajnostno in krožno gospodarstvo ambiciozne okoljske cilje združevati z močnimi socialnimi zahtevami, med drugim s spodbujanjem dostojnega dela ter zdravih in varnih delovnih razmer (tj. da delavci na delovnem mestu ne bodo izpostavljeni škodljivim snovem);

15.    poudarja, da je treba oblikovati bolj usklajen pravni okvir za trajnostno proizvodnjo in porabo, ki bo upošteval celoten proizvodni cikel – od trajnostne nabave do ponovne uporabe izrabljenih proizvodov;

Kazalniki in cilji

16.    poudarja, da mora biti do leta 2050 raba virov v EU trajnostna in da je treba za to med drugim zmanjšati absolutno porabo virov na vzdržno raven, ki bo temeljila na zanesljivih merjenjih porabe virov v celotni dobavni verigi, dosledni uporabi hierarhije ravnanja z odpadki, izvajanju kaskadne rabe virov, zlasti pri uporabi biomase, odgovorni in trajnostni oskrbi z viri, ustvarjanju sklenjenih krogov neobnovljivih virov, povečanju uporabe obnovljivih virov energije v mejah njihove obnovljivosti, postopni odpravi strupenih snovi, zlasti če obstajajo varnejše nadomestne snovi ali pa bodo pripravljene v skladu z veljavno zakonodajo o kemikalijah, da bi zagotovili razvoj ciklov nestrupenih materialov in izboljšali kakovost storitev ekosistemov;

17.    želi spomniti, da je Parlament že leta 2012 pozval k jasnim, zanesljivim in merljivim kazalnikom za gospodarsko dejavnost, pri katerih bodo upoštevane podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in učinkovita raba virov z vidika življenjskega cikla proizvodov, in k uporabi teh kazalnikov kot podlage za zakonodajne pobude in konkretne cilje glede zmanjševanja porabe virov;

18.    poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predlaga vodilni kazalnik ter več podkazalnikov glede učinkovite rabe virov, vključno s storitvami ekosistemov; poudarja, da bi morala biti uporaba teh usklajenih kazalnikov od leta 2018 pravno zavezujoča, meriti pa bi morali porabo virov, vključno z uvozom in izvozom, na ravni EU, držav članic in industrije ter upoštevati celoten življenjski cikel proizvodov in storitev; kazalniki bi morali temeljiti na metodologiji odtisa in meriti vsaj rabo zemljišč, vode in materialov ter ogljik;

19.    poziva Komisijo, naj do leta 2015 predlaga zavezujoč cilj, da se do leta 2030 na ravni EU 30-odstotno poveča učinkovitost rabe virov glede na ravni iz leta 2014, pa tudi posamezne cilje za vsako državo članico; poudarja, da je treba pred izvajanjem ciljev za učinkovito rabo virov te podpreti s kazalniki;

20.    odločno poziva Komisijo, naj z mednarodnimi konvencijami spodbuja uporabo ustreznih kazalnikov učinkovite rabe virov ter tako omogoči primerjavo med sektorji in gospodarstvi, zagotovi enake konkurenčne pogoje ter podpre dialog in sodelovanje s tretjimi državami;

21.    poudarja, da bi bilo treba te kazalnike vključiti v evropski semester in v vse ocene učinka;

Politika do proizvodov in okoljsko primerna zasnova

22.    poudarja, kako pomembna je premišljena politika do proizvodov, ki povečuje njihovo pričakovano življenjsko dobo, trajnost ter možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja; poudarja, da sta količina virov, potrebnih v življenjskem ciklu proizvoda, ter možnost popravila, ponovne uporabe in recikliranja proizvoda v veliki meri določena v fazi zasnove; poziva Komisijo, naj v politikah do proizvodov spodbuja pristop, ki bo bolj usmerjen v življenjski cikel, zlasti z oblikovanjem harmoniziranih metod za ocenjevanje okoljskega odtisa proizvodov;

23.    v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen delovni program ter zahteve po okoljsko primerni zasnovi iz obstoječe direktive o okoljsko primerni zasnovi na celosten in ambiciozen način uvede v nove in posodobljene izvedbene ukrepe, začne pa naj s takojšnjim sprejetjem obstoječih osnutkov ukrepov;

24.    poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 predlaga pregled zakonodaje o okoljsko primerni zasnovi in politiki do proizvodov, ki bo temeljil na oceni učinka, vanj pa naj vključi naslednje pomembne spremembe: razširitev področja uporabe zahtev za okoljsko primerno zasnovo, da bo vključevalo vse glavne skupine proizvodov, ne samo proizvodov, povezanih z energijo; postopna vključitev vseh ustreznih lastnosti za učinkovito rabo virov v obvezne zahteve glede zasnove proizvodov; uvedba obveznega potnega lista proizvoda na osnovi teh zahtev; izvajanje notranjega spremljanja in zunanjih revizij, da bi zagotovili skladnost proizvodov s temi standardi; določitev horizontalnih zahtev, med drugim glede trajnosti, popravljivosti ter možnosti večkratne uporabe in recikliranja;

25.    poziva Komisijo, naj na podlagi analize stroškov in koristi oceni, ali bi v okviru prihodnje revizije direktive o okoljsko primerni zasnovi lahko določili minimalno vsebnost recikliranih materialov v novih izdelkih;

26.    poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe proti načrtovanemu zastaranju ter dodatno razvije sklop standardov glede proizvodov za krožno gospodarstvo, ki bodo vključevali obnovo, popravilo in lažje razstavljanje proizvodov ter učinkovito rabo surovin, obnovljivih virov in recikliranih materialov v proizvodih;

27.    opozarja, da imajo pri vzpostavitvi uspešnega krožnega gospodarstva pomembno vlogo tudi razpoložljivost standardiziranih in modularnih sestavnih delov, zasnova, ki omogoča razstavljanje in dolgotrajno rabo proizvodov, ter učinkoviti proizvodni procesi; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo proizvode mogoče enostavno nadgraditi, znova uporabiti, zamenjati njihove dele, jih popraviti, reciklirati in razstaviti v nove vire ter da bodo deli, ki vsebujejo nevarne snovi, jasno navedeni v priročnikih proizvodov, da jih bo tako lažje odstraniti pred recikliranjem; s tem v zvezi poziva Komisijo, naj opredeli proizvode na biološki osnovi in pri tem postavi zahtevo najmanj 50-odstotne vsebnosti recikliranega materiala;

28.    poziva Komisijo, naj predlaga zahteve za informacije o virih, ki jih vsebuje proizvod, in njegovo pričakovano življenjsko dobo, pri čemer naj ne ustvari prevelikega upravnega bremena za mala in srednja podjetja; poudarja, da bi morale biti te informacije v obliki, ki je zlahka dostopna potrošnikom in podjetjem, da bi olajšali ozaveščeno sprejemanje odločitev, pa tudi popravila in recikliranja proizvodov; opozarja, da je zelo pomembno povečati ozaveščenost potrošnikov in njihovo proaktivno vlogo;

29.    poziva Komisijo, naj predlaga podaljšanje minimalnih jamstev za trajno blago za široko porabo, da bi podaljšala pričakovani življenjski cikel proizvodov, in pojasni, da morajo v skladu z direktivo 1999/44/ES prodajalci blaga za široko porabo preučiti okvare v prvih dveh letih pravne garancije in potrošniku izstaviti račun le, če je okvaro povzročila neustrezna uporaba;

30.    poziva Komisijo, naj predloži ustrezne ukrepe za razpoložljivost rezervnih delov, da bi zagotovila možnost popravila proizvodov v njihovem življenjskem ciklu;

31.    poziva Komisijo, države članice in Evropsko agencijo za kemikalije, naj v okviru uredbe REACH okrepijo svoja prizadevanja za nadomestitev snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in omejitev snovi, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, nenazadnje zaradi izpolnitve zahteve sedmega okoljskega akcijskega programa, da se razvijejo cikli nestrupenih materialov, da bo mogoče reciklirane odpadke uporabljati kot pomemben in zanesljiv vir surovin v Uniji; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj takoj konča enostranski odlog obravnavanja priporočil Evropske agencije za kemikalije v zvezi z vključitvijo snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v Prilogo XIV uredbe REACH, ter naj jih hitro vključi v uredbo; v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki poudarja, da je preprečevanje pomembnejše od recikliranja in da zato recikliranje ne bi smelo upravičevati nadaljnje uporabe nevarnih snovi v prihodnosti;

32.    poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za nadomestitev nevarnih snovi okviru Direktive 2011/65/EU o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi, da bi vzpostavili cikle nestrupenih materialov;

33.    poziva države članice, naj izvajajo učinkovit nadzor trga ter tako zagotovijo skladnost evropskih in uvoženih proizvodov z zahtevami politike do proizvodov in okoljsko primerne zasnove; poziva države članice, naj nemudoma nadaljujejo zakonodajni postopek o pregledu uredbe o nadzoru trga, da bi zagotovile učinkovit nadzor nad njim; ugotavlja, da bi nadaljnje odlašanje škodilo interesom podjetij in državljanov;

Cilj „nič odpadkov“

34.    opozarja na analizo Komisije, ki kaže, da bi sprejetje novih ciljev glede odpadkov ustvarilo 180 000 delovnih mest, s čimer bi EU postala konkurenčnejša, povpraševanje po dragih in redkih virih pa bi se zmanjšalo(9)2; obžaluje umik zakonodajnega predloga o odpadkih(10)3, hkrati pa meni, da je napoved podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa na plenarnem zasedanju decembra 2014 priložnost za nov in ambicioznejši sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo;

35.    poziva Komisijo, naj predloži napovedani predlog o pregledu zakonodaje o odpadkih do konca leta 2015 in pri tem skrbno uporabi hierarhijo ravnanja z odpadki ter vanj vključi naslednje točke:

         – jasne in nedvoumne opredelitve;

         – razvoj ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov;

– določitev zavezujočih ciljev glede preprečevanja nastajanja odpadkov za komunalne, komercialne in industrijske odpadke, ki naj bi jih dosegli do leta 2025;

– določitev jasnih minimalnih standardov zahtev za razširjeno odgovornost proizvajalca, da bi zagotovili preglednost in stroškovno učinkovitost shem razširjene odgovornosti proizvajalca;

– izvajanje načela „odvrzi in plačaj“ za ostanek odpadkov skupaj s sistemi za obvezno ločeno zbiranje papirja, kovine, plastike in stekla, da bi zagotovili, da bodo materiali za recikliranje visoke kakovosti; uvedba obveznega ločenega zbiranja bioloških odpadkov do leta 2020;

– povečanje ciljev glede recikliranja in priprave za ponovno uporabo na vsaj 70 % trdnih komunalnih odpadkov in 80 % recikliranja odpadne embalaže do leta 2030 na podlagi zanesljive metode poročanja, ki bo preprečila poročanje o odvrženih odpadkih (odloženih na odlagališče ali sežganih) kot o recikliranih odpadkih, pri čemer naj se za vse države članice uporabi ista harmonizirana metoda z neodvisno preverjenimi statističnimi podatki; uvedba obveznosti za izvajalce recikliranja, da poročajo o vhodnih količinah odpadkov in izhodnih količinah recikliranih materialov, ki jih proizvajajo obrati za recikliranje odpadkov;

– stroga omejitev sežiga odpadkov (s pridobivanjem energije ali ne), do leta 2020 na odpadke, ki jih je ni mogoče reciklirati ali niso biorazgradljivi;

– zavezujoče postopno zmanjšanje vsega odlaganja na odlagališčih, ki naj se izvaja v skladu z zahtevami glede recikliranja in naj bo sestavljeno iz treh faz (do leta 2020, do leta 2025 in do leta 2030), kar bo vodilo k dokončni prepovedi odlaganja na odlagališčih, razen za nekatere nevarne odpadke in ostanek odpadkov, za katera je odlaganje na odlagališčih okolju najprijaznejša možnost;

         – uvedba dajatev za odlaganje na odlagališčih in sežiganje;

36.    poudarja pomen in dodano vrednost ciljev evropske politike na področju odpadkov, ne le z vidika pravne gotovosti, predvidljivosti in ustvarjanja enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu, temveč tudi z vidika zagotavljanja varovanja in izboljševanja življenjskega okolja vseh državljanov EU;

37.    poziva Komisijo, naj določi enake cilje za vse države članice, da bi zagotovili enako visoko raven varstva okolja po vsej EU in ne bi spodkopavali enotnega trga;

38.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da se obstoječa zakonodaja o odpadkih in njeni cilji, zlasti obvezni sistemi ločenega zbiranja, v celoti in ustrezno izvajajo in da države članice okrepijo prizadevanja za dosego obstoječih ciljev, ter vzpostavi ukrepe za podpiranje držav članic pri oblikovanju pravih orodij za dosego ciljev v zadanih časovnih rokih;

39.    poudarja, da sta za najboljšo možno uporabo razpoložljivih zmogljivosti za ravnanje z odpadki v EU potrebna boljša načrtovanje in izmenjava informacij, da bi preprečili presežne zmogljivosti;

40.    poziva Komisijo, naj dodatno preuči izvedljivost predloga zakonodajnega okvira za razširjeno rudarjenje na odlagališčih, da bi omogočila pridobivanje sekundarnih surovin, ki se nahajajo na obstoječih odlagališčih, in preučila razvoj sistema okoljskih dovoljenj za industrijo recikliranja;

41.    poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost in boljši nadzor, da bi preprečili pošiljanje odpadkov državam, v katerih so okoljski in socialni standardi nižji kot v EU;

42.    poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami okrepi prizadevanja za boj proti nezakonitemu izvažanju odpadkov, ki jih zavržejo potrošniki;

43.    poziva Komisijo, naj v okvirni direktivi o odpadkih določi minimalne zahteve za nacionalne programe za preprečevanje nastajanja odpadkov ter opredeli cilje in kazalnike, s pomočjo katerih bo mogoče primerjati rezultate posameznih držav članic;

44.    poziva Komisijo, naj obravnava posebne izzive, povezane z odpadki, in naj ukrepa v skladu s svojim poročilom o krožnem gospodarstvu (COM(2014)0398); spodbuja države članice in Komisijo, naj zagotovijo uporabo sredstev EU za dosego ciljev na področju celovitega ravnanja z odpadki, kot sta ločeno zbiranje in razvoj infrastrukture za recikliranje;

45.    poziva Komisijo, naj predlaga cilj, da se do leta 2025 količina morskih odpadkov zmanjša za 50 % glede na ravni iz leta 2014;

46.    poudarja, da je treba oblikovati cilje glede zbiranja in recikliranja posebnih ključnih kovin glede na njihovo vse večjo omejenost in z namenom zmanjšati odvisnost;

47.    poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predlaga cilje, ukrepe in instrumente za učinkovito preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov, vključno z zavezujočim ciljem zmanjšanja količine živilskih odpadkov za vsaj 30 % do leta 2025 v sektorjih proizvodnje, maloprodaje/distribucije, prodaje hrane/gostinstva in gospodinjstva; poziva Komisijo naj pri izvajanju ocene učinka novih zadevnih zakonodajnih predlogov oceni njihov morebitni učinek na nastajanje živilskih odpadkov;

Trajnostne stavbe

48.    pozdravlja sporočilo Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445); meni, da mora pristop k stavbnemu sektorju temeljiti na časovnem načrtu in dolgoročnih ciljih;

49.    poziva Komisijo, naj predlaga celovito izvajanje načel in zahtev krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju in naj še naprej razvija politični okvir za učinkovito rabo virov v stavbah – to vključuje razvoj kazalnikov, standardov, metod in zahtev glede kakovosti kar zadeva rabo prostora v urbanističnem načrtovanju, arhitekturi, gradbenem projektiranju, gradnji, vzdrževanju, prilagodljivosti, energetski učinkovitosti, obnovi, ponovni rabi ter recikliranju; opozarja, da bi moralo cilji in kazalniki glede trajnostnih stavb vključevati tudi zeleno infrastrukturo, na primer zelene strehe; poudarja pomen celostne vizije za evropske stavbe z jasnimi in ambicioznimi srednje- in dolgoročnimi cilji ter časovnimi načrti za izvajanje te vizije;

50.    meni, da je treba kakovost zraka v zaprtih prostorih ter dobro počutje in socialne potrebe uporabnikov vključiti v oceno trajnosti stavb;

51.    poziva Komisijo, naj v okviru splošnih kazalnikov za učinkovito rabo virov razvije kazalnike za oceno trajnosti stavb v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri tem pa naj uporabi veljavne standarde in metode na podlagi pristopa, ki bo temeljil na okoljski, gospodarski in socialni trajnosti;

52.    poziva Komisijo, naj predlaga, naj se načela in standardi najboljše razpoložljive tehnologije uporabljajo za vse materiale in dele stavb, poleg tega pa naj razvije potni list stavb, ki bo temeljil na njihovem celotnem življenjskem ciklu; meni, da bi moral potni list stavb povečati preglednost in vsebovati informacije, ki bodo olajšale vzdrževanje, popravila, prenovo in recikliranje;

53.    meni, da bi bilo treba glede na to, da 90 % zgrajenega okolja, ki bo obstajalo v letu 2050, obstaja že danes, opredeliti posebne zahteve in pobude za obnovo stavb, da bi imela večina stavb do leta 2050 pozitivno energijsko bilanco; zato poziva Komisijo, naj izdela dolgoročno strategijo obnove obstoječih stavb ter okrepi vlogo nacionalnih strategij obnove, uvedenih z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti;

54.    poziva države članice, naj z razvojem infrastrukture za ločeno zbiranje in recikliranje odpadkov v gradbeništvu spodbujajo izboljšanje recikliranja;

55.    poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost pregledov pred rušenjem (pri katerih se stavba pred razgradnjo ali rušenjem oceni, da se popišejo vsebovani materiali in opredeli, kaj je mogoče ločiti za recikliranje) ter možnost razvrščanja materialov, ki jih je mogoče reciklirati, na kraju samem (s čimer je običajno mogoče pridobiti sekundarne surovine večje čistosti kot pri recikliranju drugje, obenem pa je tako mogoče prispevati k zmanjšanju okoljskega vpliva prevoza, npr. z drobljenjem oziroma stiskanjem na kraju samem);

56.    ugotavlja, da je beton eden od najbolj uporabljenih materialov v gradbeništvu; poziva Komisijo, naj oceni možnosti, da bi beton v gradbeništvu reciklirali v večji meri, kot to že počnejo v Nemčiji in Švici;

Razvoj trgov za sekundarne surovine

57.    poziva Komisijo, naj razvije ukrepe, s katerimi bo spodbujala in lajšala razvoj trgov za visokokakovostne sekundarne surovine in razvoj poslovnih dejavnosti, ki temeljijo na ponovni uporabi sekundarnih surovin;

58.    meni, da bo dolgoročen in predvidljiv okvir politike prispeval k povečanju ravni naložb in ukrepov, ki so potrebni za popoln razvoj trgov za bolj zelene tehnologije, ter spodbudil trajnostne poslovne rešitve; poudarja, da bi s kazalniki in cilji glede učinkovite rabe virov, podprtimi z doslednim zbiranjem podatkov, zagotovili potrebne smernice za javne in zasebne nosilce odločitev pri preoblikovanju gospodarstva;

59.    poudarja, da je pomembno, da Komisija in države članice spodbujajo oblikovanje programov za industrijsko simbiozo, ki bi podprli industrijske sinergije za ponovno uporabo in recikliranje ter podjetjem, zlasti malim in srednjim, pomagali opredeliti, kako lahko njihovo energijo, odpadke in stranske proizvode drugi uporabljajo kot vir; opozarja na podobne koncepte, kot sta pristop „od zibelke do zibelke“ in industrijska ekologija;

Drugi ukrepi

60.    poziva Komisijo, naj predlaga, da so postopki javnega naročanja obvezno zeleni; meni, da je treba pri vseh javnih naročilih dajati prednost ponovno uporabljenim, popravljenim, predelanim, obnovljenim ali drugim trajnostnim proizvodom in rešitvam, ki so gospodarni z viri, v nasprotnem primeru pa uporabiti načelo „upoštevaj ali pojasni“;

61.    poudarja, da je potreben fiskalni okvir, ki bo skladen z načelom odgovornosti povzročitelja in bo pravi znak za naložbe v učinkovito rabo virov, posodobitev proizvodnih procesov in izdelovanje bolj popravljivih in trajnejših proizvodov (npr. nižja obdavčitev storitev popravil in višja obdavčitev proizvodov, izdelanih z intenzivno rabo virov, ki jih ni mogoče reciklirati ali so za enkratno uporabo); poziva države članice, naj si tudi v okviru evropskega semestra(11)1 prizadevajo za napredek na tem področju;

62.    poziva Komisijo, naj preuči in predlaga ukrepe, povezane z obdavčitvijo, na primer nižjo stopnjo DDV za reciklirane in ponovno uporabljene proizvode ter proizvode, gospodarne z viri;

63.    poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo zeleni akcijski načrt za mala in srednja podjetja;

64.    poziva Komisijo, naj razvije okvir politike o hranilih za povečanje njihovega recikliranja, spodbujanje inovacij, izboljšanje razmer na trgu ter vključitev trajnostne rabe hranil v zakonodajo EU o gnojilih, hrani, vodi in odpadkih;

65.    poziva Komisijo, naj v prvi polovici leta 2016 predloži sporočilo o trajnostni preskrbi s hrano, ki je pripravljeno že od leta 2013 in katerega sprejetje je bilo večkrat preloženo; ker proizvodnja in poraba hrane predstavljata velik delež rabe virov, poudarja, da bi moralo sporočilo celovito obravnavati neučinkovito rabo virov v prehranski verigi in spodbujati razvoj trajnostne prehranske politike; poziva Komisijo, naj oceni uporabo ekološke embalaže za hrano, pa tudi možnost postopnega nadomeščanja te embalaže z biološkimi in biorazgradljivimi materiali, ki jih je mogoče kompostirati v skladu z evropskimi standardi;

66.    poziva Komisijo, naj vzpostavi trajno platformo za učinkovito rabo virov, ki bo vključevala vse zainteresirane strani ter spodbujala in olajšala uporabo najnovejših izsledkov znanstvenih raziskav, izmenjavo najboljše prakse ter nove oblike združevanja v industriji in oblikovanje industrijskih ekosistemov;

67.    poziva Komisijo, naj vzpostavi medsektorsko delovno skupino za trajnostno financiranje, pri kateri bodo sodelovali vsi direktorati in katere namen bo vključiti kazalnike učinkovite rabe virov v celovito poročanje in računovodenje na ravni podjetij ob spoštovanju tajnosti določenih poslovnih informacij; nadalje poziva Komisijo, naj z ustrezno oceno učinka preuči, kako med drugim vključiti učinkovito rabo virov in okoljska tveganja v bonitetne ocene in kapitalske zahteve bank, oblikuje celovit sistem zavarovanj za nevarnosti za okolje ter določi zahteve glede informacij za naložbene produkte; meni, da bi bilo za Komisijo dobro, če bi v zvezi s tem sodelovala s Programom Združenih narodov za okolje in njegovo preiskavo zasnove vzdržnega finančnega sistema; poziva Komisijo, naj preuči obstoječe prostovoljne pobude v državah članicah z namenom morebitne izmenjave najboljše prakse;

68.    poziva Komisijo, naj glede na izreden pomen trajnostne in odgovorne nabave primarnih surovin za doseganje učinkovite rabe virov in ciljev krožnega gospodarstva, pregleda priporočila Evropske platforme za učinkovito rabo virov glede razvoja standardov za trajnostno nabavo prednostnih surovin in izdelkov; v zvezi s tem ugotavlja, da Parlament in Svet podpirata predloge Komisije o odgovorni nabavi kovin in mineralov iz območij konfliktov;

69.    poziva Komisijo, naj ponovno preuči opredelitev „ključnih“ surovin ter v večji meri upošteva okoljske vplive in tveganja, ki so povezani z njihovim pridobivanjem in predelavo, ter potencial za njihovo nadomestitev s sekundarnimi surovinami;

70.    poudarja, da je treba vsa sredstva EU, vključno s sredstvi iz Evropskega sklada za strateške naložbe, programa Obzorje 2020, kohezijskih skladov in Evropske investicijske banke, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki mobilizirati za spodbujanje učinkovite rabe virov, in poziva Komisijo ter države članice, naj postopoma odpravijo vse okolju škodljive subvencije, tudi tiste za pridobivanje energije iz biološko razgradljivega dela industrijskih in komunalnih odpadkov s sežiganjem iz Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ter neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva;

71.    poziva, naj se sredstva iz programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), programa Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov bolj usmerijo v razvoj trajnostnih, inovativnih in z viri gospodarnih rešitev ter v nove poslovne modele (kot je zakup ali sistem kombiniranih proizvodov in storitev), pa tudi v izboljšanje zasnove proizvodov in učinkovitosti materialov pri uporabi proizvodov in procesov;

72.    poudarja, da morajo raziskave in inovacije podpirati prehod na krožno gospodarstvo v Evropi ter da je treba v okviru programa Obzorje 2020 nameniti sredstva za raziskovalne in inovacijske projekte, s katerimi se lahko dokaže in v praksi preveri gospodarska in okoljska trajnost krožnega gospodarstva; hkrati meni, da lahko s temi projekti s sistemskim pristopom olajšamo pripravo uredbe, ki bo spodbujala inovacije in jo bo lažje izvajati, in sicer tako, da se z njimi opredelijo morebitne regulativne negotovosti, ovire in/ali vrzeli, ki bi lahko ovirale razvoj poslovnih modelov, ki temeljijo na učinkoviti rabi virov;

73.    poziva Komisijo, naj za spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod na krožno gospodarstvo v celoti izkoristi potencial digitalne agende in informacijske tehnologije;

74.    poudarja, da je EU odprto gospodarstvo, ki sodeluje pri uvozu in izvozu na svetovnem trgu; opozarja, da se je treba tudi na mednarodni ravni spoprijeti z globalnim izzivom izčrpavanja virov; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno podprejo delo mednarodnega foruma za vire, ki deluje v okviru okoljskega programa Združenih narodov (UNEP) in raziskuje vprašanja glede ključnih virov na svetovni ravni in razvoj praktičnih rešitev za oblikovalce politike, industrijo in družbo;

75.    poziva Komisijo, naj na mednarodni ravni sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje sledljivosti proizvodov;

76.    poudarja, da lahko povečanje energetske učinkovitosti prispeva k zmanjšanju energetske odvisnosti EU in energetske revščine, ki prizadene okoli 125 milijonov evropskih državljanov; ugotavlja, da je smiselno energetsko učinkovitost obravnavati kot ločen vir energije, katerega rast znatno prispeva k razvoju industrije EU, ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju računov gospodinjstev za električno energijo.

77.    poziva Komisijo, naj preuči, ali obstoječa in predvidena zakonodaja ovira krožno gospodarstvo, obstoječe inovativne poslovne modele ali nastajanje novih, kot je zakupno gospodarstvo ali sodelovalno gospodarstvo oz. ekonomija delitve, in ali pri tem obstajajo finančne ali institucionalne ovire; poziva Komisijo, naj to zakonodajo izboljša in ovire po potrebi odpravi; poziva Komisijo, naj pregleda sorodno zakonodajo z namenom izboljšanja okoljske učinkovitosti in gospodarnosti proizvodov z viri skozi njihov življenjski cikel ter povečanja usklajenosti med obstoječimi instrumenti in razvoja pristopa vodilnega na področju;

78.    poziva Komisijo, naj pojasni ustrezne vidike konkurenčne politike EU, ki se navezujejo na krožno gospodarstvo, ter tako pojasni zlasti razmerje med tveganjem nedovoljenega dogovarjanja na trgu in potrebo po poglobitvi sodelovanja med proizvajalci in njihovimi dobavitelji;

79.    poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o vseh zgoraj omenjenih ukrepih in predlaga nadaljnje korake do leta 2018;

o

o       o

80.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1)

1 Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0584.

(2)

2 Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0016.

(3)

3 Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0223.

(4)

4  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0364.

(5)

5 Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(6)

6 Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(7)

7 The OECD Environment Programme „Voluntary approaches to environmental policy” (Okoljski program OECD „Prostovoljni pristopi k okoljski politiki“), 2003.

(8)

1 Sporočilo Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398).

(9)

2 Delovni dokument služb Komisije z dne 2. julija 2014, ki vsebuje povzetek ocene učinka, priložen k predlogu direktive o spremembi direktiv o odpadkih (COM(2014)0397) (SWD(2014)0208).

(10)

3 Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1991/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (COM(2014)0397).

(11)

1 Budget Europe, 2015, Country-Specific Recommendations in Support of the European Semester

Process (Priporočila za posamezne države v podporo evropskemu semestru), str. 6 http://www.foes.de/pdf/2015-02-25_CSR%20Recommendations_FINAL.pdf.


OBRAZLOŽITEV

Nujnost učinkovite rabe virov

Netrajnostna raba virov povzroča okoljsko škodo in pomeni tveganje za gospodarstvo. Svetovno gospodarstvo za namene svetovne proizvodnje in absorpcije odpadkov uporablja vire v obsegu poldrugega planeta. Do 30-tih let 21. stoletja naj bi se ta obseg povečal na dva planeta.

Letna poraba rudnin, fosilnih goriv in biomase naj bi se do leta 2050 podvojila in dosegla vrednost 140 milijonov ton. To je posledica različnih dejavnikov: rasti prebivalstva, višjega razpoložljivega dohodka, večje raznolikosti proizvodov kot nekoč in krajše življenjske dobe proizvodov.

Če bomo tako nadaljevali, bomo zašli v slepo ulico z ekološkega in gospodarskega vidika.

Človeštvo je že zdaj preseglo nekatere meje zmogljivosti planeta, ki jih je treba upoštevati, da ne bi povzročili negativnih sprememb v okolju. Ekološke posledice so številne in veliko jih je nepopravljivih: podnebne spremembe, krčenje gozdov, dezertifikacija, degradacija tal, izgubljanje biotske raznovrstnosti, manjšanje genske raznolikosti in slabljenje storitev ekosistemov.

Če želimo preprečiti te spremembe v naši biosferi, moramo uporabljati manj virov. Vsaj zdajšnji življenjski standard in blaginjo lahko dosežemo in moramo doseči z desetino trenutno uporabljenih virov. Da bi izboljšali konkurenčnost, ponovno industrializirali Evropo in dvignili življenjski standardi, je treba presekati povezavo med gospodarsko rastjo in uporabo naravnih virov.

Evropa je bolj kot katero koli drugo območje na svetu odvisna od uvoženih virov. Štirideset odstotkov vseh porabljenih surovin v EU je uvoženih. Za nekatere strateške vire, kot so kovinske rude in hranila, je odstotek še višji. Dvaindevetdeset odstotkov fosforja, ki je ključnega pomena za evropsko kmetijstvo, je uvoženega – večina iz Rusije, Sirije, Maroka in Tunizije.

Bolj učinkovita raba virov bi bila koristna za gospodarstvo in za varnost. Z učinkovitejšo rabo virov bi zmanjšali odvisnost od njih in prihranili pri stroških surovin. Poleg tega bi v Evropi ustvarili nove poslovne dejavnosti in delovna mesta. S povečanjem produktivnosti virov za 2 odstotka bi v EU po ocenah Evropske komisije do leta 2030 ustvarili 2 milijona novih delovnih mest,

kar bi bilo v vsesplošno korist. Učinkovita raba virov je rešitev za ekološke zagate, s katerimi se srečujemo, in gospodarske izzive, s katerimi se spopada Evropa.

Sprememba paradigme

Bolj učinkovita raba virov temelji na šestih temeljnih konceptih: krožno gospodarstvo, kaskadna raba virov, hierarhija ravnanja z odpadki, razširjena odgovornost proizvajalca, industrijska simbioza in novi poslovni modeli.

1. Izboljšanje učinkovitosti rabe virov pomeni odmik od sedanjega linearnega gospodarstva, za katerega je značilen model proizvodnje in potrošnje „vzemi, izdelaj, porabi in zavrzi“. V krožnem gospodarstvu tako rekoč vse neobnovljive surovine krožijo v sklenjenih krogih. Odpadki, ki jih zavržejo potrošniki, se učinkovito zbirajo, reciklirajo in uporabljajo za izdelavo novih proizvodov. V krožnem gospodarstvu so odpadki „izključeni iz zasnove“ sistema. Primarne surovine – obnovljive ali neobnovljive – se uporabljajo samo takrat, kadar sekundarne niso na voljo. Obnovljivi viri se uporabljajo v mejah trajnosti in zmogljivosti ekosistemov.

2. S kaskadno rabo virov je mogoče doseči kar največjo učinkovitost rabe virov. Gre za sistematično prizadevanje, da se surovine najprej izkoristijo za proizvode z večjo dodano vrednostjo, nato pa se še večkrat uporabijo kot viri za druge kategorije proizvodov.

3. S hierarhijo ravnanja z odpadki – preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje, predelava, odstranjevanje – se proizvodi kar najbolj izkoristijo, pri čemer odpadki praktično ne nastajajo in se kot končni cilj doseže gospodarstvo brez odpadkov.

4. Razširjena odgovornost proizvajalca pomeni, da je

proizvajalec odgovoren za ravnanje s svojimi proizvodi, ko se ti izrabijo. Trgovci so zgolj prodajalci storitev, ki jih ponuja proizvod – sam proizvod pa ostaja v lasti proizvajalca, ki je na koncu življenjske dobe proizvoda odgovoren, da z njim ravna v skladu z obstoječimi predpisi.

5. Pri industrijski simbiozi proizvajalci sodelujejo, tako da uporabljajo stranske proizvode drugega.

6. Pojavljajo se novi poslovni modeli za bolj učinkovito rabo virov. Primer takega poslovnega modela je zakupno gospodarstvo, pri katerim se namesto prodaje samega proizvoda proda in vzdržuje storitvena funkcija proizvoda. Zakup ustvarja stabilen vir prihodka za podjetja in je skupna spodbuda za podjetje in stranke, da zmanjšajo rabo virov in skrbijo za kakovost proizvodov.

Zakonodajne in ekonomske spodbude zagotavljajo potrebne vzvode

Trenutno si s politikami ne prizadevamo dovolj za takšno spremembo paradigme. Evropa je ujeta v sistem, v katerem uporabne surovine, od katerih jih veliko terja visok okoljski in socialni davek, končajo na odlagališčih ali v sežigalnicah. Trenutno še ni delujočega trga sekundarnih surovin.

Če želimo to spremeniti, potrebujemo zakonodajne in ekonomske spodbude, da ustvarimo vzvode, na primer tako da:

•   prek različnih mehanizmov financiranja podpremo inovacije na področju proizvodov in storitev, gospodarnih z viri,

•   z javnimi naročili in okolju prijazno obdavčitvijo spodbujamo povpraševanje po tovrstnih proizvodih, z uvedbo dajatev pa odvračamo od uporabe proizvodov in storitev, ki niso učinkoviti z vidika rabe virov,

•   uvedemo zahteve glede okolju prijazne zasnove, na primer tako, da z neoporečno direktivo o okoljsko primerni zasnovi, zagotovimo, da te zahteve veljajo tudi za uvoženo blago, in občutno izboljšamo trenutno ohlapen nadzor trga, kar je pogoj za učinkovito rabo virov v povezavi s proizvodi,

•   se prepričamo, da obstoječa zakonodaja ne ovira razvoja proizvodov, storitev ali poslovnih modelov za učinkovito rabo virov; takšne ovire na primer obstajajo v zakonodaji na področju varnosti in konkurence,

•   postopoma odpravimo škodljive subvencije (na primer nepovratna sredstva iz kohezijskih skladov za gradnjo novih odlagališč ali sežigalnic).

V finančno in gospodarsko zakonodajo ni vključena vrednost storitev ekosistemov in biotske raznolikosti, obenem pa tudi ne upošteva okoljskih in socialnih tveganj. Takšna tveganja pomenijo tudi ekonomsko tveganje za dolgoročno finančno zmogljivost, ki se ne odraža v običajni finančni analizi, zaradi česar se kapital napačno razporeja.

V računovodske izkaze in predpise ter v celovito poročanje bi bilo treba vključiti več odgovornosti za sistemska tveganja, ki jih povzroča degradacija okolja, prekomerna raba virov in neukrepanje kot posledica trenutnih kratkoročnih usmeritev trga. Omejenost virov in okoljska tveganja bi bilo treba vključiti tudi v finančno zakonodajo glede bonitetnih ocen, kapitalskih zahtev, zavarovanj, informacij glede finančnih produktov, računovodstva in revizij. Z vključevanjem okoljskih, socialnih in upravljalnih dejavnikov je mogoče kapitalske trge preusmeriti v dolgoročno trajnostnost. Večja kot so okoljska tveganja, višje bi morale biti kapitalske zahteve.

Potreben je tudi jasen nov okvir politike, ki bo zasebnim in institucionalnim vlagateljem omogočal, da svoje modele usmerijo v dolgoročne trajnostne naložbe. Za izvedbo naložb v učinkovito rabo virov in oblikovanje poslovnih strategij morajo oblikovalci politik zagotoviti potrebno pravno varnost.

Med poslovnimi dejavnostmi in okoljem ne obstajajo nasprotja, temveč vzajemni interesi in koristi. V vseh industrijskih panogah so napetosti med podjetji, ki svoje poslovanje opirajo na inovacije in učinkovito rabo virov, in tistimi, ki so ujeta v politike in tržne pogoje, nastale v preteklih okoliščinah.

Ponovna industrializacija Evrope lahko temelji samo na inovativnih podjetjih, ki gospodarno ravnajo z viri. To spremembo je treba začeti čim prej uvajati, da ne bi nastale strukture, ki virov ne uporabljajo učinkovito.

Trajnostne stavbe

S stavbami se v EU potroši 40 odstotkov končne energije in ustvari 36 odstotkov emisij CO2. Zato je treba nameniti posebno pozornost učinkovitosti grajenega okolja in stavb z vidika rabe virov.

„Trajnostne stavbe“ so pojem, ki se včasih omejuje zgolj na izbiro materialov ali energijsko učinkovitost, vendar je ta pojem precej širši. Če želimo, da bi bile stavbe trajnostne, je treba upoštevati njihov celoten življenjski cikel, od arhitekturnega načrtovanja, gradbenega projektiranja in zasnove ter gradnje in izbire materialov do uporabe, sprememb in obnove ter končne odstranitve. V okvir trajnostnih stavb je treba vključiti tudi pametno in trajnostno načrtovanje rabe prostora ter zeleno infrastrukturo. Urbanistično načrtovanje in prometne rešitve so tudi bistvenega pomena za vzpostavitev trajnostne družbe.

Pri določanju standardov za trajnostne stavbe moramo biti zelo ambiciozni. Obnove se izvajajo precej redko, zato je v interesu družbe in lastnika stavbe, da se takrat izvedejo pravilno. Vse obnove, ki se trenutno izvajajo, bi morale stremeti k najvišji možni ravni učinkovitosti pri rabi virov.

Ker 90 odstotkov stanovanjskega fonda, ki bo obstajal leta 2050, obstaja že danes, so ambiciozne politike, ki podpirajo obnovo obstoječih stavb, odločilne za učinkovito in z viri gospodarno grajeno okolje v prihodnosti. Obnove bi prinesle številne koristi na najrazličnejših področjih, kot je boljša kakovost zraka v zaprtih prostorih, in povečale povpraševanje za MSP, ki tvorijo večino evropskega sektorja, ki skrbi za obnovo stavb in lahko ustvarja delovna mesta samo v Evropi.

V sektorju je še vedno veliko nedoslednosti pri opredelitvi trajnostnih stavb in gradbenih materialov. Pojem trajnostnih stavb je ohlapen zaradi neusklajenosti, kar povzroča visoke stroške, pomanjkanje zaupanja, zapleteno komunikacijo in skoraj nemogoče primerjalne analize v celotnem sektorju.

Ovire za izkoriščanje potenciala virov, ki jih vsebujejo stavbe, so pogosto ekonomske: ceneje je odnesti na odlagališče, kot zbirati, razvrščati in reciklirati. Poleg tega veliko držav članic nima infrastrukture za recikliranje.

S spodbudami in obveznostmi bi lahko bolje načrtovali rabo virov in izbirali trajnostne materiale v celotnem življenjskem ciklu.

Merjenje napredka

Za učinkovito ravnanje z viri je potrebno merjenje, za merjenje pa so potrebni kazalniki, ki so plod skupnega dogovora in sodelovanja vseh strani.

Evropska unija mora zato razviti zavezujoč osnovni kazalnik učinkovite rabe virov. Toda za merjenje napredka osnovni kazalnik ne zadostuje. Dopolnjevati ga morajo podrejeni kazalniki različnih vidikov učinkovite rabe virov. S pomočjo teh je lažje ugotoviti, kateri kompromisi so stroškovno najbolj učinkoviti in smiselni.

Pomen kazalnikov je preprosto razumeti, če pomislimo na računovodstvo. Podjetja redno poročajo o svojih dohodkih na osnovi računovodskih standardov. Vknjiženi dohodki prikazujejo količino denarja, ki ga je podjetje zaslužilo v določenem obdobju. Na osnovi številnih podrejenih finančnih kazalnikov je mogoče ugotoviti, kaj je v podjetju povzročilo primanjkljaj in kaj je ustvarilo dobiček.

Če bi vsako podjetje poročalo o svojih finančnih tokovih v skladu s poljubno izbranim sistemom in če bi to počelo prostovoljno, ti podatki ne bi bili smiselni in jih ne bi bilo mogoče primerjati. Na podoben način so uporabni kazalniki učinkovite rabe virov. Porabo virov v vsaki posamezni državi članici ter v javnem in zasebnem sektorju bi bilo treba meriti na enoten način. Poleg doma proizvedenega blaga bi morali ti kazalniki upoštevati tudi uvoz. Na ravni podjetij pa poročanje o virih pomeni, da je treba razviti podobne metode kot pri računovodskem poročanju.

Na osnovi kazalnikov mora EU določiti ambiciozen osnovni cilj glede učinkovite rabe virov, obenem pa pustiti odprte številne možnosti za inovativne poslovne modele in izbire politike.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (1.6.2015)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo

(2014/2208(INI))

Pripravljavka mnenja: Tiziana Beghin

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      obžaluje umik svežnja o krožnem gospodarstvu, saj bi njegove določbe že samo v sektorju ravnanja z odpadki v EU pomagale ustvariti do 180.000 novih delovnih mest; poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 zasnuje uravnovešen nov predlog, ki bo vsaj toliko ambiciozno zastavljen kot prejšnji in se bo osredotočal na to, da odpadkov sploh ne bi ustvarjali;

2.      opozarja, da se je sektor okoljskih storitev izkazal za zelo odpornega, celo v letih gospodarske krize, in poudarja, da bi moglo dobro razvito krožno gospodarstvo v Evropi ustvariti več milijonov novih delovnih mest, ki se ne bodo selila, za katera bodo potrebne različne veščine ter pri katerih bodo spoštovane pravice delavcev in kolektivne pogodbe; poudarja, da je za popolno uresničitev tega potenciala potreben premik v družbenem razumevanju, kako pomembna je učinkovita raba virov; poudarja, da morajo vlade zagotoviti skladen in celosten pristop politike, s katerim bodo ta premik podprle, in da je treba ustvariti priložnosti za pridobitev novih znanj in veščin, ki bodo potrebni v krožnem gospodarstvu;

3.      poudarja, da bo krožno gospodarstvo privedlo do trajnostne in vključujoče rasti ter imelo dolgotrajne pozitivne učinke na trg dela, kar bo pomagalo ustvarjati tudi kakovostna in trajnostna delovna mesta ter spodbujalo inovacije; meni, da bi bila resnično evropska industrijska politika, ki bi temeljila na gospodarski vzdržnosti in okoljski trajnosti in bi si prizadevala preseči poslovni model po načelu „vzemi, napravi, porabi, odvrzi“, velik dosežek;

4.      vztraja, da krožno gospodarstvo ustvarja razpršena in necentralizirana delovna mesta, s čimer podpira mala in srednja podjetja, prispeva k reševanju problema visoke brezposelnosti v revnih regijah, ki sta jih prizadeli globalizacija in deindustrializacija, ter k zmanjševanju neenakosti in doseganju ciljev kohezijske politike EU; poudarja, da imajo lokalni in regionalni organi pomembno vlogo pri načrtovanju in podpiranju takšnega razvoja;

5.      priznava pomembno vlogo socialnega podjetništva, nenazadnje tudi v smislu izboljševanja priložnosti za zaposlovanje tistih, ki so izključeni s trga delovne sile, na primer v sektorju popravil in ponovne uporabe; meni, da je sestavni del krožnega gospodarstva okoljsko primerna zasnova, saj podpira popravila, ponovno uporabo in recikliranje;

6.      poudarja, da dejavnosti krožnega gospodarstva sicer niso intenzivne pri rabi virov, so pa v primerjavi s tradicionalnim gospodarstvom intenzivne pri uporabi delovne sile, zato imajo visok potencial za ustvarjanje delovnih mest; poziva države članice, naj delavcem zagotovijo celostno varstvo zdravja pri delu, zlasti na področju recikliranja izdelkov iz materialov, ki so še posebej škodljivi za zdravje; meni, da bi morale imeti te dejavnosti prednost pri evropskih naložbah, zlasti iz Evropskega sklada za strateške naložbe;

7.      meni, da naložbe v odlagališča in sežiganje odpadkov preusmerjajo vire, ki bi jih bilo mogoče vložiti v dejavnosti, kjer se ustvarjajo delovna mesta, kot so preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovna uporaba, popravila in priprava na ponovno uporabo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo financiranje v okviru kohezijske politike EU usmerjeno v dejavnosti krožnega gospodarstva in se ne podeljevalo odlagališčem in sežiganju odpadkov;

8.      verjame, da je krožno gospodarstvo eden od glavnih elementov, ki bodo nadomestili upad visoko- in višje kvalificiranih delovnih mest ter ustvarilo trajna delovna mesta, za katera bo potrebna visoka strokovna usposobljenost, na primer na področju raziskav, razvoja in načrtovanja dela v vsem življenjskem ciklu proizvoda;

9.      poudarja, da je za učinkovit prehod v krožno gospodarstvo z veliko delovnimi mesti potrebno upoštevanje predvidevanj (zaznavanje pomanjkanja strokovnega znanja), proaktivno upravljanje preoblikovanja in dolgoročno načrtovanje, tudi upoštevaje ponovno industrializacijo, zlasti na območjih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela; zato se zaveda, da je delavce pomembno izobraževati, usposabljati in prekvalificirati, zlasti v z viri gospodarnih sektorjih, ter da je pomemben socialni dialog o načrtu za krožno gospodarstvo; poziva k ukrepom, ki bodo izboljšali kakovost razpoložljivih informacij, svetovanja in usmerjanja o poklicnih poteh in potrebnih znanjih in spretnostih, da se izkoristijo zaposlitvene priložnosti v krožnem gospodarstvu;

10.    ugotavlja, da bi notranje spremembe in spremenjene opredelitve delovnih mest, do katerih bi prišlo pri prehodu na krožno gospodarstvo, utegnile vplivati na sektorje z velikim deležem emisij; zato države članice in Evropsko komisijo poziva, naj sodelujejo s socialnimi partnerji in pripravijo potrebne načrte in solidarnostne mehanizme (finančna nadomestila, finančne spodbude za podjetniške pobude ter uporaba obstoječih evropskih sredstev za prekvalifikacijo in nadgradnjo znanj in spretnosti), da bi izravnali negativne učinke prehoda na vse udeležene strani, zlasti nekatere kategorije delavcev in socialno ranljivih skupin;

11.    je trdno prepričan, da bodo za prehod na krožno gospodarstvo tako države članice kot Komisija morale sprejeti odločne ukrepe in spodbude; poziva države članice in Komisijo, naj vzpostavijo smotrno regulativno okolje in uvedejo ustrezne politike za ponovno uporabo, popravljanje in pripravo na ponovno uporabo; poziva države članice, naj uvedejo fiskalne pobude, s katerimi bodo spodbujale razvoj krožnega gospodarstva, na primer s prenosom davčnega bremena z dela na uporabo virov in z različnimi stopnjami DDV v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, ter tako povečajo privlačnost gospodarne rabe virov, recikliranja, obnove in ponovne uporabe, kar bo prispevalo k ustvarjanju rasti in delovnih mest; poudarja, da se zaradi sprejetih ukrepov ne sme zniževati socialno zavarovanje delavcev in da se morajo spoštovati njihove socialnovarstvene pravice;

12.    poziva države članice, naj spodbujajo krožno gospodarstvo pri lokalnih, regionalnih in občinskih organih, ki so na najustreznejši ravni za trajno izvajanje tovrstnih dejavnosti;

13.    poudarja, da je treba zmanjšati upravno breme za podjetja, zlasti mala, srednja in mikropodjetja, ki predstavljajo 99 % vseh podjetij v Uniji in ustvarjajo več kot 85 % delovnih mest na celini, in da je treba obenem socialne pravice za delavce ohraniti enake; opozarja, da sta lahko pri proaktivnem pristopu pomemben vzvod davčna spodbuda in omogočanje lažjega dostopa do kredita za podjetja v sektorju;

14.    poudarja, da bi moral prehod na trajnostno in krožno gospodarstvo združevati ambiciozne okoljske cilje z močnimi socialnimi zahtevami, na primer s spodbujanjem dostojnega dela ter zdravih in varnih delovnih razmer (tj. da delavci na delovnem mestu ne bodo izpostavljeni škodljivim snovem);

15.    opozarja, da je pomembno poenostaviti obveznosti poročanja za države članice, zlasti tako, da se racionalizirajo izračunske metode za cilje glede komunalnih odpadkov, odlaganja na odlagališčih in odpadne embalaže;

16.    poziva Komisijo, naj v javnih naročilih zagotovi upoštevanje socialne in okoljske problematike, kar je bistvenega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja in za prehod na krožno gospodarstvo;

17.    poziva različne akterje, naj razvijejo javno-zasebna partnerstva, da bi vzpostavili optimalno krožno gospodarstvo na več področjih;

18.    opozarja, da je ustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki še vedno problematično, zlasti za zdravje in varnost delavcev; v zvezi s tem pozdravlja odločenost, da se vzpostavijo registri nevarnih odpadkov ter opredelijo zmogljivosti in ozka grla v ustreznih sistemih držav članic ter tako okrepita evidentiranje in sledljivost; poziva države članice in Komisijo, naj uvedejo vse potrebne instrumente za zaščito delavcev, ki pridejo v stik z nevarnimi snovmi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, David Casa, Ole Christensen, Agnes Jongerius, Jan Keller, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Amjad Bashir, Heinz K. Becker, Lynn Boylan, Mercedes Bresso, Deirdre Clune, Tania González Peñas, Eduard Kukan, Edouard Martin, Evelyn Regner, Csaba Sógor

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Andor Deli, Norica Nicolai, Urmas Paet, Pavel Telička, Marco Zanni


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (2.6.2015)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o učinkoviti rabi virov: na poti h krožnemu gospodarstvu

(2014/2208(INI))

Pripravljavec mnenja: Benedek Jávor

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      opozarja, da je Evropa neto uvoznica naravnih virov in da so v prvem desetletju 21. stoletja cene virov narasle za 147 %(1)1, zaradi česar je evropsko gospodarstvo še posebej ranljivo; meni, da je za reševanje globalnih izzivov in odvisnosti EU od virov bistveno, da je osnovno vodilo evropske industrijske prenove učinkovita raba energije in virov, s čimer bi EU v prihodnje lahko ohranila svojo konkurenčnost na podlagi inovativnih sektorjev, spodbudila proizvodne zmogljivosti in ustvarjala nova, trajnostna in dostojno plačana delovna mesta, med drugim tudi visokokvalificirana;

2.      poudarja, da je za napredek krožnega gospodarstva potrebna sprememba paradigme, da se viri ne bodo zapravljali; meni, da je za to spremembo treba dati ustrezne signale proizvajalcem in potrošnikom, na primer z dinamičnim fiskalnim in regulativnim okvirom, hitrejšim prehodom na gospodarstvo, ki bo temeljilo na obnovljivih virih energije, in blaženjem morebitnega povratnega učinka; meni, da je potrebna kombinacija pristopov, pri kateri se bo upoštevalo načelo subsidiarnosti na različnih političnih ravneh, vključno z naslednjimi:

–    internalizacija eksternalij ter spodbujanje načela kaskadne rabe virov;

–    uporaba recikliranih odpadkov kot pomembnega in zanesljivega vira materialov, na podlagi vzpostavitve ciklov nestrupenih materialov;

–    usmeritev v tokove ključnih surovin, zmanjševanje proizvodnje z intenzivno rabo virov in nagrajevanje pionirjev,

–    oblikovanje poslovnih modelov, ki bodo spodbujali sklenitev kroga materialov in proizvodov;

–    oblikovanje proizvodov na način, da bodo dolgo trajali, da jih bo mogoče zlahka popraviti in da bo njihove sestavne dele mogoče zlahka uporabiti znova ali reciklirati;

–    organizacija logistike na način, da se bodo proizvodi, ki se več ne uporabljajo, zlahka in učinkovito vračali na začetku verige;

–    prizadevanje za pametno pravno ureditev, ohranitev dokazano dobre prakse, poenostavitev in/ali harmonizacija zakonodaje EU, kjer je to potrebno, in zagotavljanje boljšega izvajanja;

3.      poudarja, da bi lahko učinkovitejša raba virov na podlagi zahtev po boljši zasnovi in na podlagi zakonodaje o odpadkih, ki bi zagotovila gibanje navzgor v hierarhiji ravnanja z odpadki (kar bi spodbudilo preprečevanje nastajanja odpadkov ter njihovo ponovno uporabo, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje), prinesla znatne neto prihranke za podjetja, javne organe in potrošnike v EU; ti bi po ocenah znašali 600 milijard EUR ali 8 % letnega prometa, medtem ko bi se skupne letne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 2 – 4 %; poudarja, da bi povečanje produktivnosti virov za 30 % do leta 2030 lahko povečalo BDP za skoraj 1 % in ustvarilo 2 milijona dodatnih delovnih mest(2)1; opozarja, da je učinkovita raba virov prednostna naloga sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem je poudarjena potreba po spodbujanju proizvodnje in povpraševanja potrošnikov po okoljsko trajnostnih proizvodih in storitvah s politikami, ki spodbujajo njihovo dostopnost, cenovno ugodnost, funkcionalnost in privlačnost; poudarja, da si je treba zaradi pomanjkanja virov prizadevati, da bi popolnoma prekinili povezavo med rabo virov in povečanjem BDP, da bi ju zadržali v biofizičnih mejah planeta;

4.      poudarja, da so cilji EU pomembni za ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev;

5.      opozarja na analizo Komisije, ki kaže, da bi sprejetje novih ciljev glede odpadkov ustvarilo 180 000 delovnih mest, s čimer bi EU postala bolj konkurenčna, povpraševanje po dragih in redkih virih pa bi se zmanjšalo(3)2; obžaluje umik zakonodajnega predloga o odpadkih(4)3, hkrati pa meni, da je napoved podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa na plenarnem zasedanju decembra 2014 priložnost za nov in ambicioznejši sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo, ki naj bi bil predložen do konca leta 2015; poziva k pripravi zakonodajnega predloga, ki bo temeljil na oceni učinka in ki ne bo upošteval le tokov gospodinjskih odpadkov, temveč tudi njihove industrijske in trgovinske tokove, temelji pa naj tudi na kvantitativnih ciljih, ki bi jih bilo treba predložiti do konca leta 2015 kot del novega svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo; poziva, naj novi sveženj obravnava posebne tokove odpadkov, vključno z organskimi odpadki, odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO) ter gradbenimi odpadki;

6.      poziva, naj se v sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo vključijo določbe, ki bodo v skladu s priporočili evropske platforme za učinkovito rabo virov(5)4, svežnjem ukrepov EU za podnebne spremembe in obnovljivo energijo ter sedmim okoljskim akcijskim programom vzpostavile celovit politični okvir, ki bo znatno povečal neodvisnost Evrope pri uporabi virov prek konkretnih političnih ciljev ter boljšega povezovanja in poenostavitve obstoječih političnih orodij, kot sta polno izvajanje in krepitev direktiv o okoljsko primerni zasnovi in ekološkem označevanju pri različnih vrstah proizvodov in na področju učinkovite rabe virov; vztraja, da morajo orodja in ukrepi zagotavljati prave priložnosti za dejavno udeležbo v krožnem gospodarstvu malim in srednjim podjetjem kot ključnim akterjem, pa tudi podjetjem socialnega gospodarstva in lokalnim organom; poudarja, da bi bilo treba v ta okvir vključiti konkretne politike za ustvarjanjem trajnostnih delovnih mest na lokalni ravni ter se v njem izogniti nesorazmernim upravnim zahtevam, poleg tega pa bi moral biti tudi cenovno dostopen za gospodinjstva;

7.      poziva, naj sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo vključuje tudi določbe, ki bodo zagotavljale posebne podporne ukrepe za mala in srednja podjetja, kot so ukrepi za spodbujanje ozaveščanja, tehnična pomoč ter dostop do financiranja, informacij in znanja; podpira izvajanje zelenega akcijskega načrta Komisije za mala in srednja podjetja ter pozdravlja ustanovitev Evropskega centra odličnosti za učinkovitost virov, ki naj bi malim in srednjim podjetjem svetoval in jim pomagal izboljšati učinkovito rabo virov;

8.      poudarja, da je treba zagotoviti pošteno konkurenco med zasebnimi in javnimi podjetji, ki se ukvarjajo z odpadki, tudi če sistem za zbiranje odpadkov organizira občinsko ali javno monopolno podjetje, ki se ukvarja z odpadki;

9.      poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo regulativni okvir za razširjeno odgovornost proizvajalca ter povečajo preglednost pri izvajanju sheme razširjene odgovornosti proizvajalca; meni, da so pri tem ključne jasne opredelitve in skupna metoda izračuna, ki temelji na podatkih na podlagi dokazov, pa tudi minimalne zahteve za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca; poudarja, da je treba izboljšati zahteve glede zasnove embalaže, da bi zmanjšali rabo materialov in povečali recikliranje;

10.    poziva, naj sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo vključuje določbe za izboljšanje in krepitev izvajanja obstoječe zakonodaje ter uvede politiko za trajnostno upravljanje materialov na ravni EU, vključuje naj vse ustrezne deležnike in uporabi pristop na podlagi življenjskega cikla, katerega cilj je ekološko učinkovita, trajna in okoljsko odgovorna raba materialov – v fazi ekstrakcije, zasnove, proizvodnje, potrošnje, vzdrževanja, ravnanja z odpadki in ponovne uporabe – ter učinkovita nadomestitev nevarnih snovi in materialov; zagovarja stališče, da zgoraj omenjeni ukrepi nikoli ne smejo preseči meje cenovne dostopnosti za gospodinjstva;

11.    poudarja, da je treba v krožnem gospodarstvu proizvodom na biološki osnovi in povezanim storitvam dodeliti poseben položaj; odločno poziva Komisijo, naj upošteva cilje strategije za biogospodarstvo iz leta 2012(6); meni, da se lahko trajnostni les in materiali na osnovi lesa uporabljajo kot nadomestki za neobnovljive materiale v primarni proizvodnji, s čimer se poveča trajnost krožnega gospodarstva v celotni vrednostni verigi;

12.    želi spomniti, da je treba zagotoviti ukrepe za visoko raven zdravja in varnosti pri delu, pri čemer je treba upoštevati posebna tveganja, ki so jim izpostavljeni delavci v nekaterih od teh sektorjev;

13.    opozarja na potencial urbanega rudarstva pri predelavi odpadnega materiala in zmanjševanju odvisnosti EU od uvoza surovin; poziva države članice, naj v celoti izvajajo zakonodajo o odpadkih, zlasti kar zadeva pošiljke odpadkov in nevarne odpadke, ter okrepijo inšpekcije za preprečevanje nezakonitih pošiljk odpadkov; poziva Komisijo, naj odpravi morebitne pomanjkljivosti v uredbi o pošiljkah odpadkov; poudarja, da je treba olajšati tržno povpraševanje po recikliranih materialih in spodbujati trg sekundarnih surovin, pa tudi vzpostaviti evropski trg recikliranih proizvodov;

14.    opozarja na potencial večje ponovne uporabe, popravil in priprave za ponovno uporabo proizvodov, saj bi ti omogočili ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest na lokalni ravni, varčevanje z viri ter krepitev vloge socialnega gospodarstva, podjetništva ter akterjev v malih in srednjih podjetjih, vključno s socialnimi podjetji; poziva, naj novi sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo vključuje določbe, ki bodo prek kvantitativnih ciljev spodbujale ponovno uporabo in priprave za ponovno uporabo, zagotovile dostop do toka odpadkov prek odobrenih centrov za ponovno uporabo in podpirale razvoj in krepitev ponovne uporabe ter infrastrukture in omrežij za popravila; poudarja, da je treba zagotoviti boljše standarde za zasnovo proizvodov, da bi bili potrošniški proizvodi trajnejši ter se zlahka razstavili, nadgradili, popravili in reciklirali; poziva Komisijo, naj evropske organizacije za standardizacijo pooblasti za dejavno sodelovanje s predstavniki malih in srednjih podjetij, potrošniki in organizacijami civilne družbe pri doseganju tega cilja;

15.    meni, da so potrebni ukrepi na evropski ravni za boj proti načrtovanemu zastaranju; poziva Komisijo, naj preuči možnost razširitve npr. minimalnih pravnih jamstev za potrošniške proizvode in uvedbe klavzul o popravilih v ustrezni zakonodaji, ki bi od proizvajalcev, za katere veljajo ustrezne direktive (o odpadkih, okoljsko primerni zasnovi, odpadni električni in elektronski opremi, baterijah in pravicah potrošnikov) zahtevale, da izvajalcem na področju ponovne uporabe, dobaviteljem in potrošnikom zagotovijo prosto dostopne, ustrezne in zanesljive informacije (kot so rok uporabe, ravnanje po poteku uporabe, recikliranje, razgradnja in okoljski vplivi), da bi olajšali ozaveščen nakup, nadgradnjo in popravila, ponovno uporabo in recikliranje;

16.    poziva države članice, naj ponovno uporabo, popravila in povpraševanje po trajnih proizvodih spodbujajo z instrumenti na strani povpraševanja, kot je politika ničnega DDV za popravila in prodajo rabljenih proizvodov ter krepitev meril za zelena javna naročila za nakup z viri gospodarnejših, manj potratnih proizvodov, ki jih je mogoče reciklirati v večjem obsegu;

17.    pozdravlja, da Komisija v sporočilu obravnava več posebnih izzivov, povezanih z odpadki, kot so preprečevanje nastajanja odpadkov, odpadki v morju in živilski odpadki; opozarja na neposreden ekonomski učinek zavržene hrane na podjetja in potrošnike, do katerega pride zaradi stroškov ravnanja z odpadki in gospodarskih izgub, ki jih povzroča zavržena hrana, ki bi jo bilo mogoče prodati ali je še užitna (v EU se vsako leto zavrže več kot 100 milijonov ton hrane); želi spomniti, da bi z enim evrom, ki bi ga potrošili za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov, lahko preprečili, da bi se 250 kg hrane, vredne 500 EUR, zavrglo; opozarja na okoljske in gospodarske možnosti za kroženje hranil med mestnimi in podeželskimi območji, in na „sklenitev kroga“ med mesti in kmetijsko panogo; poziva Komisijo, naj v okviru svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo obravnava vprašanje živilskih odpadkov; jo poziva tudi, naj uvede sheme ločenega zbiranja za hrano in organske odpadke (po potrebi tudi sheme zbiranja od vrat do vrat) in da prednost kompostiranju organskih snovi;

18.    poudarja, da je pomembno, da Komisija in države članice spodbujajo ustanovitev programov za industrijsko simbiozo, ki bi podpirali industrijsko sinergijo za ponovno uporabo in recikliranje, in pomagali podjetjem, zlasti malim in srednjim, pri ugotavljanju, kako lahko energijo, odpadke in stranske proizvode drugi uporabijo kot vire; opozarja na podobne koncepte, kot sta pristop „od zibelke do zibelke“ in industrijska ekologija;

19.    poziva matična podjetja za proizvodnjo in distribucijo ter države članice, ki so svoje trge odprle za proizvode teh podjetij, naj pod tržnimi pogoji vzpostavijo sistem točk za zbiranje in vračanje rabljenih strojev in opreme, da bi lahko sekundarne surovine iz recikliranja ponovno uporabili neposredno pod tržnimi pogoji;

20.    poudarja, da je potreben fiskalni okvir, ki bo skladen z načelom odgovornosti povzročitelja in ki bo dal pravi signal za naložbe v učinkovito rabo virov, posodobitev proizvodnih procesov in izdelovanje bolj popravljivih in trajnejših proizvodov (npr. nižja obdavčitev storitev popravil in višja obdavčitev proizvodov, izdelanih z intenzivno rabo virov, ki jih ni mogoče reciklirati ali so za enkratno uporabo); poziva države članice, naj dosežejo napredek na tem področju tudi v okviru evropskega semestra(7); poziva EU in države članice, naj postopoma odpravijo okolju škodljive subvencije in uvedejo ustrezne pristojbine za dejavnosti, ki so negospodarne z viri, kot sta sežiganje materialov, ki jih je mogoče reciklirati in predelati, ali njihovo odlaganje na odlagališčih;

21.    opozarja, da bi podjetja v EU z učinkovito rabo virov lahko izkoriščala trge hitro rastočih ekoloških panog, vendar ugotavlja, da naložbe v inovativne poslovne modele pogosto niso ustrezno omogočene; poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezno politično podlago za krožno gospodarstvo; poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj zagotovita, da bo Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) podpiral cilje učinkovite rabe virov in energije – vključno z izboljšano energijsko učinkovitostjo stavb (tudi socialnih stanovanj) in razvojem okoljsko vzdržnih in inovativnih malih in srednjih podjetij, zagonskih podjetij in podjetništva – in okrepil svetovalne storitve na področju učinkovite rabe virov; poziva, naj se sredstva iz programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), programa Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov bolj usmerijo v razvoj trajnostnih, inovativnih in z viri gospodarnih rešitev ter v nove poslovne modele (kot je zakup ali sistem kombiniranih proizvodov in storitev), pa tudi v izboljšanje zasnove proizvodov in učinkovitosti materialov pri uporabi proizvodov in procesov; poziva Komisijo, naj ustavi uporabo sredstev EU za odlaganje na odlagališča in naj ne spodbuja naložb v infrastrukturo za energijsko predelavo, da bi preprečili tratenje dragocenih materialov, učinek vezave in presežne zmogljivosti;

22.    poudarja, da je EU odprto gospodarstvo, ki je udeleženo v uvoz in izvoz na svetovnem trgu; opozarja, da se je treba spoprijeti z globalnim izzivom izčrpavanja virov tudi na mednarodni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno podprejo delo mednarodnega foruma za vire, ki deluje v okviru okoljskega programa Združenih narodov (UNEP) in raziskuje vprašanja glede ključnih virov na svetovni ravni in razvoj praktičnih rešitev za oblikovalce politike, industrijo in družbo;

23.    poziva Komisijo, naj nameni večjo pozornost potrebi po razvoju ustreznih strokovnih znanj in spretnosti, ter poudarja, da mora sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo vključevati ukrepe in financiranje za programe izobraževanja in usposabljanja za delavce in brezposelne;

24.    poudarja, da lahko povečanje energijske učinkovitosti prispeva k zmanjšanju energetske odvisnosti EU in energetske revščine, ki prizadene okoli 125 milijonov evropskih državljanov; ugotavlja, da je smiselno energijsko učinkovitost obravnavati kot ločen vir energije, katerega rast znatno prispeva k razvoju industrije EU, ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju računov gospodinjstev za električno energijo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nicolas Bay, Jerzy Buzek, Soledad Cabezón Ruiz, Philippe De Backer, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Peter Eriksson, Adam Gierek, Theresa Griffin, Marek Józef Gróbarczyk, András Gyürk, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Dawid Bohdan Jackiewicz, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Henna Virkkunen, Martina Werner, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, David Coburn, Miriam Dalli, João Ferreira, Francesc Gambús, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Benedek Jávor, Constanze Krehl, Barbara Kudrycka, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Vladimír Maňka, Marian-Jean Marinescu, Sofia Sakorafa, Massimiliano Salini

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Evi, Cecilia Wikström

(1)

1 Po navedbah inštituta McKinsey Global Institute so se cene energije povečale za 190 %, cene hrane in materialov pa za 135 %. Glej Resource revolution: Meeting the world’s energy, materials, food, and water needs (Revolucija virov: zadovoljevanje svetovnih potreb po energiji, materialih, hrani in vodi), november 2011, str. 30 (http://www.mckinsey.com/insights/energy_resources_materials/resource_revolution) .

(2)

1 Sporočilo Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Na poti h krožnemu gospodarstvu: Program za Evropo brez odpadkov (COM(2014)0398).

(3)

2 Delovni dokument služb Komisije z dne 2. julija 2014, ki vsebuje povzetek ocene učinka, priložen k predlogu direktive o spremembi direktiv o odpadkih (COM(2014)0397) (SWD(2014)0208).

(4)

3 Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1991/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (COM(2014)0397).

(5)

4 Manifest in politična priporočila Evropske platforme za učinkovito rabo virov, marec 2014: http://ec.europa.eu/environment/resource_efficiency/documents/erep_manifesto_and_policy_recommendations_31-03-2014.pdf.

(6)

Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo (COM(2012)0060) , (SWD(2012) 0011), http://ec.europa.eu/research/bioeconomy/pdf/official-strategy_en.pdf.

(7)

Green Budget Europe, 2015, Country-Specific Recommendations in Support of the European Semester Process (Priporočila za posamezne države v podporo evropskemu semestru), str. 6, http://www.foes.de/pdf/2015-02-25_CSR%20Recommendations_FINAL.pdf.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.6.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

56

5

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Lynn Boylan, Nessa Childers, Alberto Cirio, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Iratxe García Pérez, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Pavel Poc, Marcus Pretzell, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Glenis Willmott, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Paul Brannen, Renata Briano, Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, James Nicholson, Marit Paulsen, Marijana Petir, Sirpa Pietikäinen, Bart Staes, Claude Turmes, Tom Vandenkendelaere

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Damian Drăghici, Fredrick Federley, Anthea McIntyre, Jens Nilsson, Morten Helveg Petersen

Pravno obvestilo