Postopek : 2014/2213(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0218/2015

Predložena besedila :

A8-0218/2015

Razprave :

PV 08/09/2015 - 11
CRE 08/09/2015 - 11

Glasovanja :

PV 09/09/2015 - 8.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0307

POROČILO     
PDF 661kWORD 181k
25.6.2015
PE 549.165v02-00 A8-0218/2015

o mestni razsežnosti politik EU

(2014/2213(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalka: Kerstin Westphal

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o mestni razsežnosti politik EU

(2014/2213(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti njenega naslova XVIII,

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–       ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(3),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2011 o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki(4),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o spremljanju izvajanja Teritorialne agende in Leipziške listine: Evropskemu akcijskemu programu za prostorski razvoj in ozemeljsko kohezijo naproti(5),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2014 o mestni razsežnosti politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta (COM(2014)0490),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. junija 2014 o programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): stanje in obeti (COM(2014)0368),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. julija 2012 z naslovom Pametna mesta in skupnosti – Evropska partnerstva za inovacije (COM(2012)4701),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 1998 o trajnostnem razvoju urbanih območij v Evropski uniji: okvir za ukrepanje (COM(1998)0605),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 1997 z naslovom K agendi urbanih območij v Evropski uniji (COM(1997)0197),

–       ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji iz julija 2014 z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast – Spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja regij in mest v EU,

–       ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Cities of tomorrow: Investing in Europe (Mesta prihodnosti: vlaganje v Evropo), Bruselj, 17. in 18. februar 2014,

–       ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2014 z naslovom Digital Futures – a journey into 2050 visions and policy challenges, cities, villages and communities (Digitalne prihodnosti – potovanje v vizije in politične izzive v letu 2050) in teme mesta, vasi in skupnosti iz tega poročila,

–       ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Cities of tomorrow: Challenges, visions, ways forward (Mesta prihodnosti: izzivi, vizije, poti naprej), Bruselj, oktober 2011,

–       ob upoštevanju ministrske izjave o agendi EU za mesta, ki so jo ministri EU, pristojni za teritorialno kohezijo in urbana vprašanja, 10. junija 2015 sprejeli na neformalnem srečanju v Rigi,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta, sprejetih 19. novembra 2014 v Bruslju, o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast,

–       ob upoštevanju sklepov predsedstva, sprejetih 24. in 25. aprila 2014 v Atenah na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za kohezijsko politiko,

–       ob upoštevanju sklepov poljskega predsedstva o ozemeljski razsežnosti politik EU in prihodnji kohezijski politiki, sprejetih 24. in 25. novembra 2011 v Poznanu na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za kohezijsko politiko EU, teritorialni razvoj in razvoj mest,

–       ob upoštevanju Teritorialne agende Evropske unije 2020, sprejete 19. maja 2011 v mestu Gödöllő na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za prostorsko načrtovanje in teritorialni razvoj,

–       ob upoštevanju izjave iz Toleda, sprejete 22. junija 2010 v Toledu na neformalnem zasedanju Sveta ministrov, pristojnih za razvoj mest,

–       ob upoštevanju Leipziške listine o evropskih mestih, ki je bila sprejeta 24. in 25. maja 2007 v Leipzigu na neformalnem zasedanju Sveta ministrov, pristojnih za razvoj mest,

–       ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 25. junija 2014 z naslovom Na poti k celostni agendi urbanih območij v EU,

–       ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. aprila 2015 o sporočilu Komisije z naslovom Mestna razsežnost politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta (COM(2014)0490),

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8–0218/2015),

A.     ker je v letu 2014 polovica svetovnega prebivalstva(6) in 72 % evropskega prebivalstva živelo na mestnih območjih(7), do leta 2050 pa bo na mestnih območjih živelo skoraj 80 % svetovnega prebivalstva(8);

B.     ker funkcionalna mestna območja v EU vključujejo edinstvene policentrične strukture, zgrajene okrog velikih, srednje velikih in majhnih mest in okoliških območij, torej presegajo tradicionalne upravne meje in zajemajo različna ozemlja, ki jih povezujejo skupni gospodarski, socialni, okoljski in demografski izzivi;

C.     ker velika in majhna mesta ter funkcionalna mestna območja, kot so velemestna območja, niso pomembna zgolj v okviru participativne demokracije, temveč so tudi ključni gospodarski steber in gonilo ustvarjanja delovnih mest za EU, saj inovacije in nove gospodarske dejavnosti pogosto izvirajo v mestih; ker so zato pomemben adut EU v njenih odnosih z drugimi deli sveta, hkrati pa so tudi ključna območja, kjer je treba odpraviti ovire za rast in zaposlovanje ter obravnavati socialno izključenost (na primer slabo usposobljenih mladih s trga dela), pomanjkanje dostopnosti in okoljsko degradacijo;

D.     ker so velika in majhna mesta, funkcionalna mestna območja in regije odgovorni za največji delež porabe energije in emisij toplogrednih plinov v EU; ker imajo po drugi strani ključno vlogo pri doseganju večje energetske učinkovitosti in samozadostnosti ter pri oblikovanju novih pobud (kot so nove oblike gospodarske dejavnosti) za spodbujanje mobilnosti v mestih ter konkurenčnih, okolju prijaznih prevoznih sistemov, kar spodbuja rast, zaposlovanje, socialno in teritorialno kohezijo, zdravje, varnost in zaščito;

E.     ker se v nekaterih mestih soočajo s starajočim se prebivalstvom in z zmanjševanjem števila prebivalcev ter s težavami zaradi obsega zmogljivosti in javnih storitev, ki jih zagotavljajo, medtem ko v drugih število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje pritisk na obstoječe zmogljivosti in javne storitve (na primer izobraževanje) ter se zaostrujejo druge težave, kot so brezposelnost (mladih), socialna izključenost, prometni zastoji, širjenje mestnih območij in onesnaženost, ki znatno povečajo čas za pot na delo in z dela in zmanjšujejo kakovost življenja mnogih Evropejcev;

F.     ker je nekatere glavne izzive, s katerimi se soočajo mesta in ki so povezani z gospodarskim in socialnim razvojem, podnebnimi spremembami, prometom in demografskimi spremembami, mogoče obravnavati le v okviru partnerstev med mesti in okoliškimi območji; ker se je zaradi razširitve medsebojno povezanih področjih iz zadnjih let, ki je posledica razvoja na področju prometa in zlasti komunikacij, pojavila potreba po razvoju instrumentov za spodbujanje povezljivosti;

G.     ker pobude evropske politike neposredno ali posredno vplivajo na trajnostni razvoj mest in mestne politike;

H.     ker se okrog 70 % evropskih politik in zakonodaje izvaja na lokalni in regionalni ravni;

I.      ker bi morali na ravni EU zagotoviti večjo usklajenost različnih političnih pobud in subvencijskih programov EU, tako da bi v celoti izkoristili skupni strateški okvir (naslov II, poglavje I, člen 10 Uredbe (EU) št. 1303/2013 – uredbe o skupnih določbah) ter z boljšim političnim usklajevanjem med in z deležniki in ravnmi upravljanja, saj sektorski pristop politike EU lahko vodi do politik in zakonodaje, ki bodo morda manj ugodne za funkcionalna mestna območja;

J.      ker je Komisija leta 1997 objavila sporočilo o urbani agendi za EU(9), o vlogi evropskih mest pri oblikovanju politike EU pa se še vedno razpravlja;

K.     ker je Parlament v preteklosti podprl predlog Komisije, da pripravi urbano agendo kot okvir za prihodnjo mestno politiko na evropski ravni;

L.     ker so načelo subsidiarnosti, kot je opredeljeno v PDEU, načelo upravljanja na več ravneh, ki temelji na usklajenem ukrepanju EU, držav članic ter regionalnih in lokalnih organov, in načelo partnerstva nadvse pomembni elementi za pravilno izvajanje vseh politik EU in ker bi bilo treba temu primerno okrepiti vključevanje virov in pristojnosti lokalnih in regionalnih organov;

M.    ker uredba o Evropskem skladu za regionalni razvoj (ESRR) (Uredba (EU) št. 1301/2013) krepi mestno razsežnost evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) z dodelitvijo vsaj 5 % njegove finančne podpore za celostne ukrepe za trajnostni razvoj mest s prenosom upravljavskih nalog na mestne oblasti, zlasti tako da se jim da več odgovornosti za naloge, ki se nanašajo vsaj na izbiro operacij, z oblikovanjem orodij, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, z dodelitvijo posebnega proračuna za inovativne ukrepe, da bi preizkusili nove rešitve v zvezi s trajnostnim razvojem mest, in z vzpostavitvijo mreže za razvoj mest;

N.     ker načelo partnerstva iz uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013) in evropski kodeks ravnanja države članice zavezujeta k zgodnji vključitvi mestnih oblasti v proces oblikovanja politike EU;

Mestna razsežnost politik EU

1.      meni, da bi morale biti politike EU majhnim in velikim mestom ter funkcionalnim mestnim območjem v pomoč in jim omogočati, da pokažejo in dosežejo svoj poln potencial kot gonilna sila gospodarske rasti, zaposlovanja, socialnega vključevanja in trajnostnega razvoja; zato meni, da morajo biti ta majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja tesneje povezana s celim evropskim ciklusom oblikovanja politike;

2.      poziva Komisijo in po potrebi države članice, naj s prilagoditvijo razpoložljivih orodij in v skladu s členom 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti predlagajo, kako bi lahko uvedli mehanizem zgodnjega opozarjanja, s pomočjo katerega bi na podnacionalni upravni ravni lahko preučili, ali sta bili upoštevani načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, s čimer bi bila tudi ta raven zgodaj vključena v politične procese, hkrati pa bi to omogočalo tudi dobro utemeljene strategije teritorialnega razvoja in učinkovitejše izvajanje prihodnje zakonodaje;

Celostni evropski mestni agendi naproti

3.      pozdravlja pobudo Komisije za prizadevanja za evropsko mestno agendo; podpira njeno vzpostavitev v obliki skladnega okvira za politike EU z mestno razsežnostjo, katerega namen bi bil bolje povezati urbane rešitve z evropskimi izzivi, bolje povezati sektorske politike in ravni upravljanja, bolj ciljno usmeriti financiranje EU v relevantne urbane izzive in bolje ocenjevati teritorialen učinek sektorskih politik; meni, da bi bilo treba v okviru evropske mestne agende zlasti spodbujati iskanje rešitev za upravljanje, najprimernejših za uspešno soočanje z izzivi in uresničevanje ciljev trajnostnega, gospodarskega in socialno vključujočega razvoja majhnih in velikih mest ter funkcionalnih mestnih območij v Evropi;

4.      priznava, da EU na področju razvoja mest sicer nima izrecnih pristojnosti, vendar cela vrsta pobud EU neposredno/posredno vpliva na majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja; zato meni, da je dobro razvita in uveljavljena nacionalna in regionalna mestna politika prvi pogoj za evropsko mestno agendo; meni, da bi morala slednja predstavljati strategijo, ki obravnava majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja v EU in ki bi se dolgoročno razvila v mestno politiko na ravni EU; v zvezi s tem poudarja, da bi moral urbanistični teritorialni razvoj temeljiti na uravnoteženi teritorialni organizaciji s policentrično mestno strukturo v skladu s teritorialno agendo EU 2020;

5.      je prepričan, da bi si morali Komisija, države članice, lokalni organi in drugi deležniki skupaj prizadevati za evropsko mestno agendo, da bi tako prek praktičnega, celostnega, usklajenega, hkrati pa fleksibilnega pristopa v majhnih in velikih mestih ter na funkcionalnih mestnih območjih in skupaj z njimi racionalizirali, uskladili in izvajali politike EU z mestno razsežnostjo in pri tem upoštevali lokalne teritorialne posebnosti in institucionalne strukture posameznih držav članic;

6.      meni, da bi morala biti evropska mestna agenda v celoti skladna s splošnimi cilji in strategijami EU, zlasti s strategijo Evropa 2020, in s cilji teritorialne kohezije; poudarja, da postajajo upravne meje pri obravnavanju razvojnih izzivov na regionalni in lokalni ravni vse manj pomembne; zato meni, da bi morala evropska mestna agenda biti vključujoča in jasno upoštevati raznolikost teritorialnih celot v EU, čezmejne povezave ter povezave med mestom in podeželjem, vključno s storitvami, ki jih funkcionalna mestna območja zagotavljajo okoliškemu podeželju;

7.      poziva Komisijo, naj na podlagi skupnih urbanističnih načel (t.i. urban acquis) in obsežnega posvetovanja z različnimi deležniki, vključno z gospodarskimi in socialnimi partnerji ter organizacijami civilne družbe, predloži sporočilo s podrobnostmi o prihodnji evropski mestni agendi; poziva Komisijo, naj evropsko mestno agendo vključi v svoj letni delovni program;

Vključevanje celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju v oblikovanje politike in zakonodajo EU

8.      poziva Komisijo, naj pri zasnovi novih političnih pobud za mestna območja uporabi bolj celosten, lokalno usmerjen teritorialni pristop, da se zagotovi usklajenost in majhnim in velikim mestom ter funkcionalnim mestnim območjem omogoči, da uresničijo cilje strategije Evropa 2020 o pametni, trajnostni in vključujoči rasti, med drugim z izvajanjem celostnega pristopa EU, da bi podprli pametne in trajnostne projekte v evropskih mestih in tako pomagali spodbujati socialni in gospodarski razvoj;

9.      poziva Komisijo, naj kot splošno pravilo uvede oceno teritorialnega učinka na mestno razsežnost in tako zagotovi praktično izvedljivost vseh relevantnih političnih pobud EU na regionalni in lokalni ravni, naj pri pripravi ocen učinka in novih politik (pristop od spodaj navzgor) upošteva prispevek decentraliziranih ravni upravljanja ter naj zagotovi, da bodo vse relevantne sektorske politike EU ustrezno obravnavale izzive, s katerimi se soočajo majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja; poziva Komisijo, naj se pri oceni teritorialnega učinka osredotoči na naslednje elemente: uravnotežen teritorialni razvoj, teritorialno povezovanje, vidiki upravljanja, regulacija, vidiki izvajanja na lokalni ravni in skladnost z drugimi cilji politike;

10.    poziva Komisijo, naj sistematizira in analizira vse razpoložljive podatke in skupne pojmovne okvire (urban acquis), da bi preprečila podvajanja in nedoslednosti ter zagotovila jasno opredelitev celostnega trajnostnega razvoja mest in tako določila skupne, skladne in pregledne cilje EU na tem področju;

11.    je prepričan, da bi moralo biti za to, da bi mestna območja lahko ocenili točneje kot zgolj na podlagi kazalca BDP, na voljo dovolj podatkov; zato meni, da bi moral Eurostat zagotavljati in zbirati podrobnejše podatke na lokalni ravni in da bi morali nadaljevati z delom v okviru projekta Urban Audit in podobnih raziskav; poziva tudi Komisijo, naj si prizadeva za oblikovanje instrumentov za merjenje napredka in učinka celostne mestne agende na ravni EU;

12.    spodbuja Komisijo, naj skrajša upravne postopke v zvezi z izvajanjem sedanje zakonodaje EU na lokalni ravni ter zagotovi, da bodo pri vseh prihodnjih predpisih temeljito preučene posledice njihovega izvajanja na lokalni ravni;

Mestna razsežnost politike EU – instrumenti in financiranje

13.    opozarja, da so kohezijska politika EU in njeni finančni instrumenti bolje opremljeni za podporo kompleksnim celostnim teritorialnim strategijam za funkcionalna mestna območja prek skupnega strateškega načrtovanja in predpisov; spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo nove instrumente, ki so jim na voljo, kot so celostne teritorialne naložbe, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ter novi fleksibilni operativni programi, da uspešno podprejo izvajanje načrtov za celostni razvoj mest; spodbuja države članice in Komisijo, naj oblikujejo skladen sklop ustreznih kazalnikov, da bi bolje ocenile mestno razsežnost izvedenih operacij in pobud, financiranih iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

14.    poudarja, da je treba v kar največji meri izkoristiti potencial makroregionalnih strategij za uspešno izvajanje celostnega pristopa za mesta; poziva Komisijo, naj na ustrezen način vključi in poveže vidike evropske mestne agende ter poudari mestno razsežnost v makroregionalnih strategijah EU, ki predstavljajo model za načrtovanje in upravljanje na več ravneh;

15.    obžaluje, da – čeprav ima nova kohezijska politika pravno zavezujoče vidike v zvezi z mesti, zlasti glede vključevanja mest v fazo načrtovanja – mesta in predstavniki mest pri oblikovanju politike dejansko sodelujejo le v majhni meri, in meni, da bi ga bilo mogoče izboljšati z zgodnjo vključitvijo v politične procese, na primer s pomočjo posvetovanj, vrednotenj in izmenjav primerov najboljše prakse in izkušenj; poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju programov in projektov, ki jih finančno podpira EU, zagotovijo izvajanje načela partnerstva in pri tem upoštevajo tudi Evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo (člen 5(3) uredbe o skupnih določbah (št. 1303/2013)), posebno pozornost pa namenijo vključevanju velikih in majhnih mest ter funkcionalnih mestnih območij v pripravo in upravljanje programov, tudi na čezmejni ravni;

16.    poziva k večjemu vključevanju majhnih in velikih mest v programe strukturnih in investicijskih skladov; meni, da bi na podlagi izkušenj, pridobljenih v zvezi s tem, lahko oblikovali pomembno politično priporočilo za razvoj kohezijske politike po letu 2020; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preizkusi izvajanje evropske mestne agende na izbranih tematskih področjih, ki odražajo izzive mestnih območij („mestni pilotni projekti“), zlasti tako, da zagotovi medsektorsko usklajenost različnih politik EU, odpravi obstoječa prekrivanja in uporabi model upravljanja na več ravneh ter izvaja ocene teritorialnega učinka; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o napredku in rezultatih v zvezi s tem;

17.    poziva k večjemu usklajevanju in povezovanju naložbenih politik EU, ki imajo potencial, da zagotovijo trajnosten, celosten in socialno vključujoč razvoj mest; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo regulativni okvir, da ustvarijo sinergije med Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), programi, ki jih EU sofinancira (kot so LIFE, Obzorje 2020, Inteligentna energija – Evropa ipd.), in skladi kohezijske politike, pa tudi med javnimi (tj. nacionalnimi) naložbami, zasebnim kapitalom in finančnimi instrumenti, da se za vložena sredstva doseže kar največji učinek vzvoda; poudarja, da je treba zagotoviti dopolnjevanje vseh naložbenih politik in večjo sinergijo ter preprečiti dvojno financiranje in prekrivanje;

Nov model upravljanja na več ravneh

18.    opozarja, da sedanji ključni gospodarski, socialni in okoljski izzivi presegajo tradicionalne upravne meje ter da vse večje razlike med upravnimi in teritorialnimi strukturami (sodelovanje med mestnimi in primestnimi območji, med mestom in podeželjem itd.) zahtevajo nove oblike fleksibilnega upravljanja, da se nadaljuje celostni teritorialni razvoj funkcionalnih območij;

19.    meni, da bi morala evropska mestna agenda temeljiti na novi metodi upravljanja na več ravneh, s katero bi lokalno raven lahko tesneje vključili v vse faze političnega ciklusa in s tem politike približali stvarnosti ter prispevali k temu, da se bolje uskladijo s stalnimi spremembami na funkcionalnih mestnih območjih in postanejo bolj odzivne nanje; v zvezi s tem meni, da bi moral Odbor regij kot organ, ki zastopa regionalne in lokalne organe, sodelovati v tem procesu;

20.    poziva Komisijo, naj predlaga elemente novega modela upravljanja na več ravneh, ki bi temeljil na partnerstvu in resničnem sodelovanju, ki bi presegalo zgolj posvetovanje z deležniki, torej model, ki bi formalne vladne strukture združil z neformalnimi, fleksibilnimi strukturami upravljanja, ki bi ustrezale novi stvarnosti digitaliziranih „omrežnih“ podjetij, in ki bi bil prilagojen razsežnosti izzivov – model, ki bi izboljšal sodelovanje na več ravneh, tako vertikalno kot horizontalno, z vladnimi in nevladnimi akterji na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter oblast tako približal državljanom in povečal demokratično legitimnost evropskega projekta; priporoča, da ta prilagojen model sui generis po sprejetju s strani partnerjev in po posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki postane delovna metoda za prihodnjo evropsko mestno agendo;

Upravljanje znanja in izmenjava podatkov

21.    meni, da so mestne platforme in mreže (kot je URBACT, mreža za razvoj mest) in drugi programi za izmenjavo znanja med mesti (kot so Civitas, Konvencija županov, pobuda Mayors Adapt, pobuda Pametna mestna in skupnosti, referenčni okvir za trajnostna mesta in ManagEnergy) odlična priložnost za sodelovanje lokalnih, regionalnih in čezmejnih akterjev v razvoju mest in izmenjavo znanja med akterji; poziva Komisijo, naj okrepi in izboljša usklajevanje med temi platformami, da bi jih lokalni akterji bolje razumeli in v njih učinkoviteje sodelovali;

22.    poziva Komisijo in države članice, naj čim bolj izkoristijo dejavnosti za izmenjavo znanja in gradnjo zmogljivosti, ki jih omogočajo projekti, ki jih financira EU, in druge dejavnosti mreženja med mesti; spodbuja Komisijo, naj razvije mehanizme, s katerimi si bodo lahko vse njene službe bolje izmenjevale rezultate projektov, in zagotovi, da se bodo ti rezultati upoštevali pri oblikovanju politike na nacionalni ravni in na ravni EU;

23.    meni, da je za oblikovanje bolje prilagojenih politik treba posodobiti in izboljšati zbirko podatkov Urban Audit; spodbuja Eurostat in Komisijo, naj zagotovita in zbereta natančnejše podatke, zbrane tam, kjer se politike izvajajo – v številnih primerih je to na lokalni ravni; poudarja, da tudi zbiranje podatkov o toku, s katerimi se merijo odnosi med mesti in njihovo okolico ter znotraj funkcionalnih mestnih območij, postaja vse bolj pomembno za boljše razumevanje teh kompleksnih funkcionalnih območij, zato poziva Komisijo, naj te podatke zbere in analizira in jih spremeni v dokaze za razvoj politike;

Izvajanje prihodnje evropske mestne agende

24.    meni, da bi evropska mestna agenda lahko bila učinkovito orodje, če bi imela obliko skupnega konceptualnega okvira, ki se redno posodablja, njena osrednja tema pa bi bilo omejeno število izzivov v širšem kontekstu ciljev strategije Evropa 2020, ki so pametna, vključujoča in trajnostna rast;

25.    je trdno prepričan, da bi morali ti izzivi ustrezati naslednjim merilom: 1) so v skladu s skupnim konceptualnim okvirom; 2) so pomembni urbani izzivi z velikim vplivom na velika in majhna mesta ter funkcionalna mestna območja v državah članicah in med njimi; 3) države članice jih ne morejo rešiti enostransko; 4) pristop EU ima jasno dodano vrednost; poziva Komisijo, naj začne popisovati te izzive, hkrati pa naj opredeli preostala ozka grla, neskladnosti politik ali vrzeli v zmogljivostih in znanju, v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki, zlasti s tistimi na lokalni ravni;

26.    poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo na vseh ravneh upravljanja zagotovljena višja stopnja medsektorskega usklajevanja politik z mestno razsežnostjo, kar bo omogočilo boljšo vključevanje celostnega razvoja mest; poziva Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko (GD REGIO), ki je pristojen za mestno politiko EU, naj v tesnem sodelovanju z obstoječo medresorsko skupino Komisije za razvoj mest spodbuja ta proces ter zagotovi, da bo mestna razsežnost upoštevana pri vseh ustreznih novih pobudah; poziva predsednika Evropske komisije, naj med komisarji imenuje politično vodstvo, ki bo strateško usmerjalo mestno agendo evropskih politik in Parlamentu vsako leto poročalo o agendi za mesta;

27.    poziva Komisijo, naj izmed že obstoječih služb ali organov Komisije imenuje posebnega koordinatorja EU za mesta, ki bo spremljal in ocenjeval praktično izvajanje tega usklajevanja, in sicer horizontalno (z vključitvijo vseh ustreznih političnih sektorjev) ter vertikalno (z vključitvijo vseh ravni upravljanja); meni, da bi moral posebni koordinator EU za mesta ob pomoči medresorske skupine Komisije za razvoj mest uvesti informacijsko točko „vse na enem mestu“ za mestne politike znotraj Komisije ter zagotoviti ustrezno zbiranje, upravljanje in razširjanje podatkov o mestnih politikah znotraj služb Komisije in med njimi ter z različnimi deležniki, da bi se vzpostavil mehanizem za krepitev ozaveščenosti, namenjen zgodnjemu opozarjanju ter vključevanju lokalnih in regionalnih organov v postopke politik, ki vplivajo na majhna in velika mesta ter funkcionalna mestna območja, v začetnih fazah;

28.    spodbuja Komisijo, naj ob uporabi obstoječih struktur in na primer kot del mestnega pilotnega projekta v državah članicah oblikuje enotne informacijske točke o mestni razsežnosti politik EU (točke „vse na enem mestu“ za mesta), ki bi zagotavljale celovite informacije zlasti o različnih pobudah, smernicah in možnostih financiranja EU v zvezi z razvojem mest; 

29.    poziva Komisijo, naj redno organizira vrh mest, ki bo temeljil na forumu Mesta prihodnosti in združeval deležnike z vseh ravni upravljanja in iz različnih sektorjev; meni, da bi moralo biti v okviru takšnega vrha mogoče, da mesta dejansko lahko z oblikovalci zadevnih politik vzpostavijo konstruktiven dialog, ta srečanja pa bi morala pripomoči tudi k oceni učinka politik EU na majhna in velika mesta in funkcionalna mestna območja ter ugotoviti, kako bi se mesta lahko kar najučinkoviteje vključila v prihodnje pobude;

30.    poziva države članice, naj mesta in funkcionalna mestna območja v celoti in na zavezujoč način vključijo v strateški razvoj politike in načrtovanje programov (na primer v nacionalne programe reform, partnerske sporazume in operativne programe); poziva države članice, naj se dogovorijo za redna neformalna zasedanja Sveta ministrov, pristojnih za razvoj mest, in s tem okrepijo izmenjavo izkušenj o nacionalnih programih za razvoj mest, da bodo mesta lahko uresničila cilje strategije Evropa 2020;

Zunanja razsežnost evropske mestne agende

31.    poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo sedanje priprave za agendo Habitat III in zagotovijo, da bo prihodnja evropska mestna agenda v celoti usklajena in združljiva s cilji te globalne mestne agende; poziva Komisijo, naj redno obvešča Parlament o zunanji razsežnosti evropske mestne agende, in verjame, da bi mestna agenda lahko postala prispevek EU k mednarodni razpravi o novi mestni agendi Združenih narodov in konferenci Združenih narodov Habitat III o stanovanjskem vprašanju in trajnostnem razvoju mest leta 2016;

32.    meni, da bi morale EU in države članice – ob posvetovanju in prispevku lokalnih in regionalnih organov – jasno, usklajeno in odprto sodelovati z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO) pri oblikovanju novih standardov za trajnostni razvoj mest, ob upoštevanju dela v okviru splošnih smernic Združenih narodov za urbanizem in prostorsko načrtovanje; poudarja, da bi morali nove standarde ISO obravnavati kot podporne, in ne kot normativne instrumente;

33.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(4)

UL C 390 E, 18.12.2012, str.10.

(5)

UL C 184 E, 6.8.2009, str. 95.

(6)

Parag Khanna, Beyond City Limits, Foreign Policy, 6. avgust 2010.

(7)

Eurostat - City Statistics, 2014.

(8)

The Vertical Farm, www.verticalfarm.com.

(9)

Sporočilo Komisije z dne 6. maja 1997 o urbani agendi v Evropski uniji (COM(1997)0197).


OBRAZLOŽITEV

Urbanizacija v Evropi in po svetu

Vse več ljudi v Evropi in po svetu živi v mestih(1). Ta razvoj pospešujejo predvsem rast prebivalstva in nove tehnologije.

Leta 1950 je v Evropi le 50,5 % prebivalcev živelo na mestnih območjih, leta 2014 je ta delež znašal 72 %, leta 2030 pa bi lahko dosegel 78 %. Na svetovni ravni se bo število prebivalcev na mestnih območjih z 29 % leta 1950 do leta 2030 podvojilo na predvidoma 59,9 %, leta 2050 pa bo verjetno 80 % svetovnega prebivalstva živelo v mestih(2). Ker v mestih živi vse več ljudi, se politika že danes ne samo na lokalni in regionalni, temveč tudi na nacionalni in evropski ravni sooča z novimi izzivi, da bi zadostila gospodarskim, socialnim in kulturnim potrebam vse večjega števila ljudi v mestih.

Namen tega samoiniciativnega poročila je obravnavati izzive mestne politike za politiko EU ter oblikovati smernice in meje za prihodnjo trajnostno politiko razvoja mest EU.

Osrednja vprašanja tega poročila so: Kakšen je manevrski prostor EU pri mestni politiki? Kako politika EU trenutno vpliva na mesta in kakšen naj bo njen vpliv v prihodnosti? Kako lahko izboljšamo usklajenost in skladnost mestne politike EU?

Ta vprašanja se deloma pojavljajo tudi v sporočilu Evropske komisije z naslovom Mestna razsežnost politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta, ki je bilo objavljeno julija 2014(3). Sporočilo vsebuje opis stanja mest in položaja mestne politike v državah članicah EU, predlog agende EU za mesta in posvetovanje z deležniki o tej temi.

Vsako mesto je drugačno

Ne obstaja en sam urbanistični model, temveč so za strukturo Evrope značilni številni mestni centri, ki imajo na regionalni ravni pogosto pomembno vlogo. Skoraj vsak drugi Evropejec (približno 200 milijonov) živi v mestu z manj kot 100 000 prebivalci.

Da bi lahko natančneje zajeli geografsko območje EU na lokalni in regionalni ravni in bolje opazovali in primerjali razvoj v mestih, sta Eurostat in OECD leta 2012 na podlagi števila in gostote prebivalcev ter tokov dnevnih migrantov razvila nove tipologije. (4) (FUA = funkcionalno mestno območje, LUZ = širše mestno območje).

Znanost poskuša razviti splošno veljavna merila, funkcionalne analize in posebnosti, ki mesto odlikujejo.

„Kraj, kjer se dva subjekta iz različnih svetov srečata, lahko gre za podjetje, posameznika ali nevladno organizacijo. Za to srečanje pa niso določena pravila. Mesto je prostor, kjer vlada malo anarhije(5).“

„Ker so mesta kompleksna in nepopolna, so preživela imperije, kraljevine, republike, diktature, multinacionalne korporacije, finančne družbe. V nepopolnosti so odprtost, vključevanje, urbanizacija.(6)

Predvsem zaradi izmenjave informacij in učinkovite dodelitve sredstev so mesta tovarne idej in gonilna sila gospodarstva. Zgolj 100 „svetovnih mest“ prispeva 30 % k svetovnemu gospodarstvu(7), v EU pa mestna območja prispevajo dve tretjini BDP. Sicer pa v posameznih državah obstajajo tudi znatne razlike glede gospodarske strukture posameznih mest.

Poročevalka želi v svojem poročilu upoštevati vse vrste mest in funkcionalnih mestnih območij.

Izzivi za mesta prihodnosti

Komisije v svojem poročilu o prihodnosti mest v letu 2050 navaja:

„Mesta se bodo razrasla v velemesta, ki bodo gosto prepletena z ekološkimi in energetsko trajnostnimi prevoznimi sredstvi ter polna bivališč in stavb, zgrajenih iz inovativnih gradbenih materialov. Vse sestavine mesta bodo povezane z višjim nadomrežjem, internetom prihodnosti, iz katerega se bo preživljalo novo na storitvah temelječe gospodarstvo. Mesta po Evropi bodo med seboj tekmovala za podobo mesta, kjer velja biti, in bodo razvijala lastne oblike participativne pripadnosti, ki bo spodbujala stalno sooblikovanje podobe mesta in njenega večkulturnega družbenega tkiva.(8)

Kot izzivi za mesta prihodnosti se pogosto omenjajo gospodarska rast ter strukture odločanja in upravljanja v mestih.

Gospodarska rast mest bo vse bolj odvisna od svetovnih gospodarskih razmer, tehnološkega napredka in infrastrukture. Gospodarska, socialna in okoljska vprašanja vse pogosteje presegajo tradicionalne meje mest. S številnimi izzivi se mesta lahko uspešno spopadejo le znotraj nacionalnega ali mednarodnega okvira(9):

   izzivi pametne rasti so: na primer: ugodni pogoji za inovacije, ustvarjanje in širjenje znanja; privabljanje talentov, izboljševanje izobraževalnega sistema, podjetništvu naklonjeno okolje;

   izzivi vključujoče rasti so: na primer: upravljanje demografskih sprememb, ki nastajajo zaradi staranja, starostnega neravnovesja, mobilnosti znotraj držav, čezmejne mobilnosti in mednarodnih migracij, ter prilagajanje nanje; uresničevanje določb za vključevanje, spoštovanje raznolikosti in sodelovanje;

   vključujoči zeleni izzivi so: na primer: izzivi za zeleno infrastrukturo, trajnostna mobilnost v mestih in prevoz, prilagajanje podnebnim spremembam (pomanjkanje vode, poplave, vročinski valovi itd.), energetsko učinkovita mesta;

   izzivi upravljanja: potreba po novih oblikah fleksibilnega upravljanja na funkcionalnih mestnih območjih; kombiniranje formalnih struktur oblasti s fleksibilnimi neformalnimi strukturami upravljanja, ki odražajo razsežnost izzivov; spodbujanje pametnejše ureditve(10).

Snovanje evropskih mest – kakšna je vloga politike EU?

Pristojnosti EU so določene s Pogodbama EU(11). Načelo subsidiarnosti ima osrednjo vlogo prav na področju regionalne politike in razvoja mest, EU pa ima v skladu s tem načelom samo omejene pristojnosti na tem področju. Večina odločitev EU pa že od nekdaj vsaj posredno vpliva tudi na položaj v evropskih mestih.

Na evropeizacijo mest je v preteklosti vplivala predvsem politika EU (pristop od zgoraj navzdol), pri čemer sodelujejo vse institucije EU. Komisija je prve pobude, usmerjene v mesta, uvedla že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri razvoju mest sodeluje na različnih področjih politik, in sicer s številnimi ureditvami, programi in pobudami, zlasti pa z regionalno politiko EU in politiko razvoja mest. Omeniti pa je treba tudi druga relevantna področja politik z mestno razsežnostjo, kot so okolje, zaposlovanje, promet in energetika(12).

Evropski parlament je leta 2009 in 2011 sprejel dve resoluciji o mestni politiki(13) (14), v katerih je pozval k okrepitvi mestne razsežnosti v politikah EU. Vrsta neformalnih srečanj ministrov, pristojnih za mestno politiko, je v preteklih letih zaznamovala cilje in načela razvoja mest EU. (15)

Evropeizacija mest pa poteka tudi v nasprotni smeri (pristop od spodaj navzgor). Ker so mesta vse bolj zainteresirana za sooblikovanje politike, bo mogoče vzpostaviti mestna omrežja(16), v okviru katerih se bo spodbujala izmenjava informacij, mogoče pa bo tudi vplivati tudi na odločitve na ravni EU. To pa ne velja za vsa mesta v enaki meri: interesi in potrebe v posameznih mestih EU se zelo razlikujejo, kar se odraža tudi v njihovi stopnji evropeizacije(17).

Oblikovalci politik EU morajo te različne interese mest bolj upoštevati. Največ kritike pa so politike EU v zvezi s vprašanji, povezanimi z mesti, deležne zaradi nedoslednosti in neusklajenosti pri različnih ureditvah in programih EU pa tudi pri usklajevanju dela EU z lokalno ravnjo.

Agenda EU za mesta

Da bi zagotovili boljšo usklajenost politike in vključenost ciljev razvoja mest v večje število politik, mestne organizacije že več let pozivajo k oblikovanju agende EU za mesta(18). Prvo sporočilo Komisije o agendi za mesta je izšlo že leta 1997. V sporočilu Komisije o tej temi iz julija 2014 z naslovom Mestna razsežnost politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta so podani različni predlogi glede možnih oblik agende EU za mesta:

•         delovna metoda za zagotavljanje skladnosti različnih politik in programov EU

Številne politike na evropski ravni neposredno zadevajo mestna območja, kot npr. prometna, socialna in podnebna politika. Posamezni predlogi skoraj vedno zadevajo mesta, niso pa vedno skladni in usklajeni. Usklajevanje številnih ureditev, programov in pobud EU, ki so relevantni za mesta, je zato treba obravnavati prednostno. Načeloma bi morala biti mestna razsežnost vključena v vse relevantne politike EU.

Poročevalka predlaga, da se znotraj Komisije imenuje posebni predstavnik za mestno politiko, ki bo na horizontalni ravni usklajeval različne politike in pobude Evropske komisije, na vertikalni pa izboljševal in podpiral delo na ravni odločanja in upravljanja.

•         ukrepi, usmerjeni na omejen sklop pomembnih evropskih družbenih izzivov

Kot primeri za takšne izzive med drugim veljajo varovanje podnebja ali pa demografske spremembe. Načeloma bi morali izzivi pomembno vplivati na mesta oz. mestna območja, državam članicam zanje ne bi uspelo najti zadovoljivih rešitev, ukrep EU pa bi moral predstavljati dodano vrednost za mesta.

Poročevalka poziva Komisijo, naj v sodelovanju z deležniki na lokalni ravni in drugimi akterji pripravi predloge glede najnujnejših izzivov ter potrebne ukrepe.

•         strategija z dolgoročnimi prednostnimi nalogami

Agenda EU za mesta bi se morala ujemati s cilji in strategijami EU, zlasti pa s strategijo Evropa 2020. Z njo bi določili okvir za ukrepanje glede različnih politik in programov EU in opredelili omejeno število tem, ki bi jih prednostno obravnavali.

Poročevalka predlaga, naj agendo EU za mesta vodijo cilji strategije Evropa 2020, zlasti pa teme „socialno vključevanje, demografske spremembe in trajnost“, Komisijo pa poziva, naj v svojem naslednjem delovnem programu upošteva agendo EU za mesta in predloži ukrepe, ki so potrebni za njeno izvajanje.

Poročevalka kot osrednja orodja za izvajanje agende EU za mesta predlaga:

•         nov model upravljanja na več ravneh

Mestna politika se ne bi smela izvajati samo od zgoraj navzdol. Mestom je treba omogočiti, da svoje izkušnje in stališče vključijo v zakonodajni postopek EU.

Poročevalka poziva Komisijo, naj oblikuje nov model upravljanja na več ravneh, v katerem bodo uradne strukture upravljanja združene z neformalnimi, pri katerih bodo upoštevane nove možnosti digitalne komunikacije in povezovanja. Z novim modelom bi morala biti zagotovljena izmenjava informacij na horizontalni in vertikalni ravni, hkrati pa bi se morala z njim povečati udeležba državljanov in demokratična legitimnost.

•         pametnejšo pravno ureditev

Eden od ciljev poročevalke je poenostaviti zakonodajo EU za učinkovito politiko razvoja mest, da bi tako olajšali njeno izvajanje in znižali stroške. Evropsko komisijo poziva, naj okrepi svoja prizadevanja za vzpostavitev jasnega, stabilnega in predvidljivega pravnega okvira, s katerim bi spodbujali rast in zaposlovanje. Zlasti mestom je treba zagotoviti uporabo storitev upravljanja po najnižjih možnih stroških.

•         ustrezno financiranje EU

Za odziv na različne izzive za mestna območja so na voljo različni skladi (ESRR, ESS, Obzorje 2020, Evropa za državljane ipd.).

Poročevalka spodbuja k iskanju rešitev, ki bodo prilagojene mestom, in zagotovitvi ustrezne finančne pomoči, sredstva iz različnih skladov pa naj se po možnosti uporabljajo usklajeno.

•         načelo partnerstva

Evropski predpisi neposredno ali posredno vplivajo na mesta, posamezni predlogi pa niso vedno usklajeni ali za mesta enostavno izvedljivi.

Poročevalka opaža, da je lahko načelo partnerstva pri strukturnih skladih primer učinkovitejšega sodelovanja na različnih ravneh upravljanja. Zgodnja vključitev mest bi lahko pripomogla k temu, da bodo mesta zakone, ki neposredno vplivajo nanje, lahko tudi praktično uporabljala.

•         informacijsko platformo in harmonizirano izmenjavo podatkov glede vprašanj, povezanih z mesti

Poročevalka predlaga, da se v zvezi z mestno politiko redno organizirajo informacijske platforme, na katerih bodo deležniki različnih ravni upravljanja lahko sodelovali in razpravljali, na ravni EU pa bo mogoče oceniti učinek politike EU.

Z večjo harmonizacijo podatkov o urbanističnem in prostorskem načrtovanju bi lahko lažje izvajali politike EU na lokalni ravni, preverjanje njihove koristnosti in uspešnosti pa bi bilo enostavnejše.

Če povzamemo: poročevalka meni, da morajo oblikovalci politik EU nujno sprejeti zgoraj omenjene ukrepe, ki so potrebni za bolj učinkovito mestno politiko/agendo za mesta EU, da bi lahko vplivali na posledice in hitrost urbanizacije v Evropi. Samo z aktivnim in usklajenim delovanjem oblikovalcev politik EU bodo mesta lahko tudi v prihodnje izpolnjevala svoje naloge in svojim prebivalcem zagotavljala želene življenjske razmere.

(1)

Natančna opredelitev izraza „(majhno/veliko) mesto“ in „mestno območje“ se razlikuje glede na posamezno državo. V tem dokumentu sta izraza izmenljiva in označujeta vse oblike mestnih naselbin.

(2)

Napovedi Združenih narodov o urbanizaciji svetovnega prebivalstva iz pregledanega delovnega dokumenta iz leta 2005 št. ESA/P/WP/200 (United Nations, World urbanization prospects, The 2005 Revision working paper NO ESA/P/WP/200).

(3)

Mestna razsežnost politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta, COM(2014)0490.

(4)

Dijkstra, Poelman, Cities in Europe the new OECD-EC definition, GD REGIO, Regional Focus 01/2012

(5)

Saskia Sassen, global cities as today’s frontiers, leuphana digital school, 1/6.

(6)

Saskia Sassen, global cities as today’s frontiers, leuphana digital school, 2/6.

(7)

Parag Khana, Beyond city limits, foreign policy, 6.10.2014. V Evropi sta dve mesti takšnih razsežnosti: London in Pariz.

(8)

Futurium – leta 2011 so na Generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo Evropske komisije (GD CONNECT) začeli izvajati projekt z naslovom Digital Futures – a journey into 2050 visions and policy challenges (Digitalne prihodnosti – potovanje v vizije in politične izzive v letu 2050). Projekt je bil zaključen decembra 2013. Its objective was ‘to provide credible and sustainable responses to systemic issues, such as unemployment or financial stability.’ One of the thematic areas was Cities, Villages, Communities in 2050.

(9)

Študija nizozemskega ministrstva za notranje zadeve in odnose v kraljevini (Ministerie van Binnenlandse Zaken en Koninkrijksrelaties), Haag, 2014: Regionalni vplivi svetovne dinamike v veliki meri določajo lokalne trge dela. Sodelovanje in usklajevanje na višji, nacionalni, evropski in mednarodni ravni je predpogoj za učinkovit lokalni pristopi h gospodarski rasti.

(10)

„V naši povezani družbi te mreže presegajo tradicionalne upravne meje, kar ima posledice za vodoravno in navpično usklajevanje. Prehod z uprave na upravljanje pomeni, da sta sodelovanje in usklajevanje z nejavnimi subjekti za doseganje javnih ciljev postala pomembnejša.“

(11)

Člen 5 PEU: subsidiarnost: 1. člen 4 PDEU: 2. naslov XVIII, PDEU, ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, Protokol št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

(12)

Gl.: The urban dimension in other policies of the EU, Evropska komisija, GD REGIO, 2011.

(13)

(2008/2130(INI)) Urbana razsežnost kohezijske politike, 24. marec 2009.

(14)

(2010/2158(INI)) Evropska mestna agenda in njena prihodnost v kohezijski politiki, 2011.

(15)

Pomembni dokumenti so med drugim: Akcijski program, Lille, 2000; urban acquis, Rotterdam, 2004; Trajnostne skupnosti, Bristol, 2006; Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih, Leipzig, 2007; Izvajanje Leipziške listine, Marseille, 2008; Izjava iz Toleda, 2010; Sklepi iz Poznana, november 2011; Teritorialna agenda Evropske unije 2020, 2011; Agendi EU za mesta naproti, Atene, 2014.

(16)

Na primer sodelovanje med občinami in čezmejno sodelovanje. Potrebne so prilagodljive oblike upravljanja politike razvoja mest, prilagojene mestnim središčem različnih velikosti.

(17)

Hameldinger in drugi: The Europeanization of cities, techne Press, Amsterdam, 2010: Osem stopenj evropeizacije mest: a.) odzivanje na direktive in uredbe EU, b.) upravljanje evropskih informacij, c.) komunikacija z javnim in zasebnim sektorjem, d.) čim bolj povečati nepovratna sredstva, e) omogočiti gospodarsko obnovo (s pomočjo točke d.)), f.) povezovanje z drugimi lokalnimi organizacijami, ki sodelujejo pri evropskem projektu, g.) sodelovanje v mednarodnih mrežah EU in v skupnih projektih, h.) svetovanje EU glede izvajanja, i.) evropeizacija politik Sveta.

(18)

Npr. Eurocities.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (8.5.2015)

za Odbor za regionalni razvoj

o mestni razsežnosti politik EU – glavnih značilnostih agende EU za mesta

(2014/2213(INI))

Pripravljavka mnenja: Evelyn Regner

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      ugotavlja, da imajo mesta pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev zaposlovanja iz strategije Evropa 2020 in ciljev kohezijske politike in jih je zato treba vključiti v celoten proces oblikovanja politik na ravni EU, kar bi med drugim lahko dosegli z vključitvijo predstavnikov mest v skupine strokovnjakov, te skupine pa bi se morale posvetovati tudi z akterji civilne družbe in socialnimi partnerji; pri tem pozdravlja agendo EU za mesta, s katero bi zagotovili boljše usklajevanje politik ter vključitev ustreznih zainteresiranih strani z evropskih mestnih območij, agendo pa je treba obravnavati v širšem kontekstu člena 4 PEU;

2.      pozdravlja tudi večdisiciplinarna posvetovanja z organi, ki zastopajo civilno družbo, kot so Evropski ekonomsko-socialni odbor in podobni organi držav članic, ter z združenji državljanov in izvoljenih predstavnikov za optimizacijo rezultatov evropskih politik, zlasti politike zaposlovanja;

3.      meni, da bi bilo treba učinkoviteje izkoristiti obstoječa orodja in strukture EU s posvetovanji, vrednotenjem, ocenami učinka in izmenjavo najboljše prakse in izkušenj, zlasti pri pripravi operativnih programov, s čimer bi zagotovili, da se mnenja vseh mestnih zainteresiranih strani bolj upoštevajo;

4.      spodbuja Komisijo, naj še naprej podpira pripravo mestnih naložbenih programov, ki se bodo lokalno upravljali;

5.      opozarja, da so zlasti mesta in urbane regije Evrope nosilci rasti, ustvarjanja delovnih mest ter raziskav in razvoja in da se mnoga evropska mesta, zlasti hitro rastoča in demografsko nazadujoča mesta, soočajo z velikimi socialnimi izzivi; opozarja, da je v mestih največja koncentracija velikega bogastva in izključenosti v njunih najbolj skrajnih oblikah;

6.      poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo evropske smernice za spoprijemanje mest in urbanih regij s temi izzivi, med katerimi so visoka brezposelnost, čedalje večja družbena neenakost, varnost, globalizacija, spremenjeni vzorci proizvodnje, migracija in revščina ter potreba po spodbujanju vključevanja, javni infrastrukturi ter socialnih stanovanjih;

7.      opozarja, da imajo zaposlitvene, socialne, gospodarske in okoljske politike hitrejši in večji vpliv na somestja kot na druga območja; poziva Komisijo, naj to upošteva pri snovanju in izvajanju politik;

8.      meni, da lahko mesta s podpiranjem inovativnih, pametnih in trajnostnih projektov močno prispevajo h gospodarski rasti ter povečajo stopnjo zaposlenosti in izboljšajo socialno kohezijo in da je za razvoj „na znanju temelječega“ gospodarstva potrebno ustrezno financiranje, da bi izboljšali digitalno infrastrukturo ter veščine in znanje prebivalcev na mestnih območjih o informacijski in komunikacijski tehnologiji;

9.      poziva Komisijo, naj okrepi vezi med mestnimi središči in predmestji ter med mestnimi območji in podeželjem;

10.    meni, da je treba pri dejavnostih Evropskega sklada za strateške naložbe posebno pozornost nameniti projektom na mestnih območjih, da bi tako spodbujali socialno in ekološko trajnostno financiranje in naložbe, ki imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da mora investicijski odbor sklada, ki bo projekte ocenil, posebno pozornost nameniti projektom na področju socialnih stanovanj, prenove javnih površin in stavb, strateškega javnega prevoza, izobraževanja, zdravja in nege; poudarja, da bi morale biti naložbe osredotočene tudi na ustvarjanje kakovostne in trajne zaposlitve, da se prepreči revščina zaposlenih; poziva, naj se v oblikovanje potrebnih politik in z njimi povezanih projektov vključijo prebivalstvo in zainteresirane strani;

11.    ugotavlja, da bo za večjo privlačnosti mest kot krajev za naložbe, torej za prispevanje k vključujoči gospodarski rasti in povečanju zaposlenosti, treba več vlagati v javne mestne površine, obnoviti zapuščena območja in rešiti težave, ki ovirajo razvoj trgovine, zlasti storitev, kot so slabo razvita mestna središča, zapuščene ali opuščene javne površine, nevarna ali neprivlačna mestna območja ali slaba vključenost lokalnega prebivalstva;

12.    poziva Komisijo, naj preuči, ali je mogoča večja proračunska prožnost znotraj pravil okvira za gospodarsko upravljanje za javne izdatke, namenjene boju proti brezposelnosti in revščini ter spodbujanju socialnih naložb, da bodo mesta lahko povečala svoje produktivne naložbe, da se bodo zmanjšale različne oblike neenakosti in se bo spodbujala bolj uravnotežena socialna raznolikost; poudarja, da je treba v skladu z agendo za mesta najti rešitev za problem, kako vključiti slabo usposobljene mlade na trg dela, in sicer tako, da se jim zagotovi neovirano, dostopno in kakovostno poklicno in delovno usposabljanje, da bi pridobili spretnosti, pri čemer je treba upoštevati, da se lahko zaradi pomanjkanja kvalifikacij poveča tveganje za brezposelnost in s tem tudi revščino, to pa vključuje številne socialne izzive, povezane z izključenostjo, odtujenostjo in spodletelimi poskusi za začetek samostojnega življenja; poudarja, da je za mesta bistveno pomagati večjemu številu mladih, da nadaljujejo šolanje in pridobijo ustrezne kvalifikacije, ki jih potrebujejo za zaposlitev in poklicno pot, ter zagotoviti širši dostop do visokokakovostnega izobraževanja s posebnimi projekti za otroke iz prikrajšanih skupin in manjšin;

13.    opozarja na problem prenaseljenosti največjih mest, kar lahko zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture vodi do težav z mobilnostjo in nezadostnih ali nekakovostnih stanovanj; je zaskrbljen zaradi težav s prometom in njegovim nemotenim pretokom v mestih, zaradi česar se močno podaljša čas vsakdanjih prevozov in zmanjšuje kakovost življenja številnih Evropejcev; poudarja, da lahko zaradi pomanjkanja ustrezne infrastrukture pride do psihološkega pritiska in stresa za delavce, kar ovira zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem;

14.    poziva Komisijo, naj preveri, ali je mogoče mestom, ki imajo posebno visoko brezposelnost med mladimi, neposredno dodeliti neporabljena sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih in v kolikšni meri, če bi bila dodelitev sredstev vezana na konkretne projekte za reševanje brezposelnosti mladih;

15.    opozarja, da načrtovanje mest in storitve za odpravo diskriminacije na podlagi spola in spodbujanje enakih možnosti prispevajo k ustvarjanju večjih socialnih in ekonomskih koristi; zato poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse v zvezi z upoštevanjem načela enakosti spolov pri pripravi proračuna;

16.    poudarja pomen koncepta dostopnih mest, priprave proračuna za univerzalno oblikovanje(1) in načrtovanja dostopnih mest; poziva mesta in urbane regije, naj spoštujejo zaveze, ki jih je sprejela Evropska unija na področju dostopnosti; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje s tem povezanih ukrepov; poziva k sistematični vključitvi prebivalcev, tudi invalidov, in njihovih predstavnikov ter strokovnjakov v univerzalno oblikovanje za razvoj mest;

17.    poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju sredstev upošteva posledice finančne krize, ki so oslabile sposobnost urbanih regij za reševanje pomembnih vprašanj, kot so demografski, okoljski, gospodarski in socialni izzivi in zagotavljanje javnih storitev;

18.    poziva Komisijo, naj v okviru agende za mesta določi ambiciozne cilje, da se zagotovi, da bodo mesta in regije izvajali strategijo Evropa 2020, pri tem pa upošteva posebnosti vsake regije; opozarja, da bi morale biti v skladu s to strategijo prednostne naloge agende za mesta boj proti revščini, socialni izključenosti in brezdomstvu zlasti s spodbujanjem bolj trajnostnih socialnih stanovanj;

19.    poudarja, da so mesta del širšega funkcionalnega območja in jih ni mogoče obravnavati ločeno; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju agende za mesta spoštuje načelo trajnostnega regionalnega razvoja in si prizadeva za učinkovitejši in trajnejši razvoj mest, zlasti v sektorjih infrastrukture, javnih storitev (zlasti izobraževanja), zdravja in nege, skupaj z usklajenim, celovitim, strateškim in trajnostnim omrežjem javnega prevoza, ki bo krepilo socialno kohezijo in izboljšalo mobilnost delavcev ter ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem; spodbuja razvoj takih prometnih omrežij v čezmejnih somestjih, saj bi mestna območja morala biti logistično medsebojno povezana ne le na regionalni ali nacionalni ravni, ampak tudi na čezmejni;

20.    poziva Komisijo in države članice, naj mestnim območjem pomagajo pri posodobitvi njihovih gospodarskih, socialnih in okoljskih značilnosti s pametnimi naložbami in boljšim usklajevanjem; meni, da je treba spodbujati tudi visokokakovostno in varno življenjsko okolje;

21.    opozarja, da so strukture in izzivi mest in urbanih regij zelo raznoliki in različni; zato meni, da ne bi smeli uporabiti ene rešitve za vse; poziva Komisijo, naj poišče nove načine za krepitev izmenjave informacij in najboljše prakse ter naj pri pripravi zakonodaje upošteva posebne potrebe urbanih regij, saj so mesta in večja mestna območja pomembna središča gospodarske dejavnosti in imajo zaradi svoje kulture, velikosti, infrastrukture in ekonomske strukture posebne socialne probleme ter potrebujejo prilagojene rešitve;

22.    ugotavlja, da sodelovanje med državami članicami pri razvoju mest sedaj poteka na medvladni ravni; meni, da je treba pri pripravi agende EU za mesta pokazati jasno dodano vrednost EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

7.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Kostadinka Kuneva, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Ulla Tørnæs, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Heinz K. Becker, Karima Delli, Tania González Peñas, Marju Lauristin, Helga Stevens, Ivo Vajgl, Tom Vandenkendelaere

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Jens Nilsson

(1)

V skladu z opredelitvijo iz Sklepa Sveta (2010/48/ES).


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.6.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Franc Bogovič, Steeve Briois, Rosa D’Amato, Bill Etheridge, Michela Giuffrida, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Julia Reid, Terry Reintke, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Olaf Stuger, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petras Auštrevičius, Daniel Buda, Salvatore Cicu, Ivana Maletić, Jan Olbrycht

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jens Nilsson, Georgi Pirinski, Daniele Viotti

Pravno obvestilo