Postopek : 2014/2254(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0230/2015

Predložena besedila :

A8-0230/2015

Razprave :

PV 07/09/2015 - 21
CRE 07/09/2015 - 21

Glasovanja :

PV 08/09/2015 - 5.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0286

POROČILO     
PDF 866kWORD 460k
22.7.2015
PE 546.782v02-00 A8-0230/2015

o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014)

(2014/2254(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Laura Ferrara

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 MNENJE Odbora za peticije
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014)

(2014/2254(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju preambule Pogodbe o Evropski uniji, zlasti drugega odstavka in odstavkov štiri do sedem,

–       ob upoštevanju, med drugim, člena 2, drugega pododstavka člena 3(3) ter členov 6, 7 in 9 PEU,

–       ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti odstavka 7,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki je bila razglašena 12. decembra 2007 v Strasbourgu in je začela veljati skupaj z Lizbonsko pogodbo decembra 2009,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela leta 1948,

–       ob upoštevanju pogodb OZN o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodne prakse pogodbenih organov OZN,

–       ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki je bila sprejeta 13. decembra 2006 v New Yorku in jo je EU ratificirala 23. decembra 2010,

      ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta 20. novembra 1989 v New Yorku,

      ob upoštevanju naslednjih splošnih pripomb Odbora OZN za otrokove pravice: št. 7 (2005) o uresničevanju otrokovih pravic v zgodnjem otroštvu, št. 9 (2006) o pravicah invalidnih otrok, št. 10 (2007) o pravicah otrok v pravosodnem sistemu za mladoletnike, št. 12 (2009) o pravici otroka, da je slišan, št. 13 (2011) o pravici otroka, da ni žrtev kakršnega koli nasilja, ter št. 14 (2013) o pravici otroka, da se prednostno upošteva največja korist zanj,

–       ob upoštevanju Konvencije ZN iz leta 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in pekinških izhodišč za ukrepanje, svojih resolucij z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami(1) in z dne 6. februarja 2014 o sporočilu Komisije z naslovom „Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil“(2) ter sklepov Sveta z dne 5. junija 2014 o preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti, tudi pohabljanja ženskih spolnih organov, in boju proti njim,

–       ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, konvencij, priporočil, resolucij in poročil parlamentarne skupščine, odbora ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

      ob upoštevanju poročila, ki ga je pripravil Cephas Lumina, neodvisni strokovnjak Sveta za človekove pravice za vplive zunanjega dolga in drugih s tem povezanih mednarodnih finančnih obveznosti držav na polno uživanje vseh človekovih pravic, zlasti ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic (dodatek, misija v Grčiji, UN A/HRC/25/50/Add.1),

      ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Organizacije združenih narodov za človekove pravice priseljencev iz aprila 2013 o upravljanju zunanjih meja Evropske unije in njegovem vplivu na človekove pravice priseljencev,

      ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 26. junija 2014, v katerem ta poziva k ustanovitvi odprte medvladne delovne skupine, zadolžene za pripravo pravno zavezujočega mednarodnega instrumenta, ki bo v okviru mednarodnega prava na področju človekovih pravic urejal dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij,

–       ob upoštevanju strateških smernic za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice, ki jih je 27. junija 2014 sprejel Svet Evrope,

–       ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima (Carigrajska konvencija),

–       ob upoštevanju Evropske socialne listine, kot je bila spremenjena leta 1996, in sodne prakse Evropskega odbora za socialne pravice,

      ob upoštevanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki ju je sprejel Svet Evrope,

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(3),

–       ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(4),

–       ob upoštevanju svežnja direktiv o procesnih pravicah obrambe v EU(5),

      ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi(6),

–       ob upoštevanju strateškega okvira za človekove pravice in demokracijo ter spremljajočega akcijskega načrta, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012,

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(7),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije in držav članic, ki so se sestale v okviru Sveta, o zagotavljanju spoštovanja načela pravne države, ki so bili sprejeti 16. decembra 2014,

–       ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)(8),

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(9),

–       ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(10),

–       ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(11),

–       ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(12),

–       ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(13),

–       ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (COM(2008)0229),

–       ob upoštevanju odločitev in sodne prakse Sodišča Evropske unije ter sodne prakse nacionalnih ustavnih sodišč, ki Listino upoštevajo kot enega od referenčnih dokumentov pri razlagi nacionalne zakonodaje,

–       ob upoštevanju političnih smernic za novo Evropsko komisijo, ki jih je Parlamentu 15. julija 2014 predstavil predsednik Juncker,

–       ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov) (COM(2012)0011),

–       ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov (COM(2012)0010),

–       ob upoštevanju strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016 (COM(2012)0286), zlasti določb o financiranju priprave smernic o sistemih za zaščito otrok in izmenjavi najboljše prakse,

–       ob upoštevanju priporočila Komisije 2013/112/EU z dne 20. februarja 2013 z naslovom „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“(14),

–       ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev), ki jih je 24. junija 2013 sprejel Svet za zunanje zadeve,

      ob upoštevanju sporočila Komisije o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173) in sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2011,

      ob upoštevanju sporočila Komisije o napredku pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (COM(2013)0454),

–       ob upoštevanju poročila Komisije o boju proti korupciji v EU (COM(2014)0038),

–       ob upoštevanju predloga za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov(15),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete(16),

–       ob upoštevanju svojih resolucij o enakosti spolov,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o strategiji EU za brezdomstvo(17),

–       ob upoštevanju poročila senata ZDA o programih agencije CIA za pridržanje in zasliševanje,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o položaju mladoletnikov brez spremstva v EU(18),

–       ob upoštevanju svojih resolucij o temeljnih in človekovih pravicah, zlasti resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2012)(19),

–       ob upoštevanju svojih resolucij o migraciji, zlasti zadnje z dne 17. decembra 2014 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(20),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2005 o varstvu manjšin in protidiskriminacijski politiki v razširjeni Evropi(21),

      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici konvencije OZN o otrokovih pravicah(22),

      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o programu nadzorovanja Agencije ZDA za nacionalno varnost (NSA), organih za nadzor v nekaterih državah članicah in vplivu na zasebnost državljanov EU(23), v kateri je svojemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve naročil, naj temeljito razišče zadevo, ter svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora NSA, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in o čezatlantskem sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev(24),

      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA(25),

      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o ogroženih evropskih jezikih in jezikovni raznolikosti Evropske unije(26),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o pridobitvi mnenja Sodišča o združljivosti Sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih s Pogodbama(27),

–       ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. septembra 2012(28) in 10. oktobra 2013(29) o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA,

–       ob upoštevanju svojih resolucij v zvezi z zaporom v Guantanamu,

      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o Listini EU: določitev standardov za svobodo medijev v EU(30),

–       ob upoštevanju mnenja 2/2013 Sodišča Evropske unije o osnutku sporazuma o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–       ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12 (Digital Rights Ireland in Seitlinger in drugi), ki razveljavlja Direktivo 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES,

–       ob upoštevanju zaslišanja Fransa Timmermansa pred Evropskim parlamentom 7. oktobra 2014 in njegove prisotnosti na zasedanju Evropskega parlamenta 11. februarja 2015,

      ob upoštevanju zaslišanja Dimitrisa Avramopulosa pred Evropskim parlamentom 30. septembra 2014,

–       ob upoštevanju letne konference Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) z dne 10. novembra 2014 o temeljnih pravicah in priseljevanju v EU, zlasti tematskega dokumenta Agencije z naslovom „Legal entry channels to the EU for persons in need of international protection: a toolbox“ (Zakonite poti vstopa v EU za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito: instrumentarij),

–       ob upoštevanju dejavnosti, letnih poročil in študij Evropskega inštituta za enakost med spoloma in Agencije Evropske unije za temeljne pravice ter njenih obsežnih raziskav o diskriminaciji Judov v državah članicah EU in zločinih iz sovraštva proti njim, o nasilju nad ženskami v EU in izkušnjah oseb LGBT z diskriminacijo, nasiljem in nadlegovanjem,

      ob upoštevanju prispevkov nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri platformi o temeljnih pravicah pod okriljem Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

–       ob upoštevanju poročil in študij nevladnih organizacij na področju človekovih pravic in raziskav na tem področju, ki jih je naročil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, zlasti študije tematskega sektorja C o vplivu krize na temeljne pravice v državah članicah EU,

–       ob upoštevanju svojih študij o vplivu krize na temeljne pravice v državah članicah,

–       ob upoštevanju načel glede statusa nacionalnih institucij za spodbujanje in varstvo človekovih pravic („pariških načel“), priloženih resoluciji Generalne skupščine OZN 48/134, 

–       ob upoštevanju poročila (2012/2130(INI)) Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (COM(2010)0573) in Operativnih smernic o upoštevanju temeljnih pravic v oceni učinka Komisije (SEC(2011)0567),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije o novem okviru EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158) in sklepov Sveta z dne 16. decembra 2014 o zagotavljanju spoštovanja načela pravne države,

–       ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2013 (COM(2014)0224) ter priloženih delovnih dokumentov,

–       ob upoštevanju poročila Komisije o državljanstvu EU iz leta 2013 – Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost (COM(2013)0269),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov (COM(2014)0209) in priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah,

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbor za ustavne zadeve, Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter Odbora za peticije (A8-0230/2015),

A.     ker je bilo evropsko povezovanje deloma sproženo zato, da bi preprečili ponovitev dramatičnih posledic druge svetovne vojne ter pregonov in represije, ki jih je izvajal nacistični režim, ter da bi preprečili odmike in nazadovanja na področju demokracije in pravne države s spodbujanjem, spoštovanjem in varstvom človekovih pravic;

B.     ker morata biti za Unijo in države članice spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokracije ter vrednot in načel, določenih v Pogodbah EU in mednarodnih instrumentih s področja človekovih pravic (Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, EKČP, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnem paktu o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah itd.), obveza ter zato v središču evropskega povezovanja;

C.     ker je treba te pravice zagotoviti vsakomur, ki prebiva na ozemlju EU, tudi kot protiutež za zlorabo in nasilje oblasti na različnih ravneh;

D.     ker v skladu s členom 2 PEU Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, načela pravne države in človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, vrednotah, ki so skupne vsem državam članicam in ki jih morajo spoštovati EU in vse države članice na področju notranje in zunanje politike; ker mora Komisija na podlagi člena 17 PEU zagotavljati uporabo Pogodb;

E.     ker ima na podlagi člena 6 PEU Evropska unija odgovornost, da pri svojem delovanju priznava in spoštuje temeljne pravice ne glede na pristojnosti; ker se tudi države članice spodbujajo k enakemu ravnanju;

F.     ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU;

G.     ker so države članice v skladu s preambulo PEU potrdile svojo zavezanost socialnim pravicam, določenim v Evropski socialni listini; ker se člen 151 PDEU izrecno sklicuje na temeljne socialne pravice, kakor so določene v Evropski socialni listini;

H.     ker je bila Listina Evropske unije o temeljnih pravicah z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe v celoti vključena v Pogodbi in je zato zdaj pravno zavezujoča za institucije, organe in agencije EU ter za države članice pri izvajanju zakonodaje EU; ker je treba v institucijah EU in državah članicah razvijati, spodbujati in krepiti resnično kulturo temeljnih pravic, zlasti pri uporabi in izvajanju prava EU znotraj Unije in v odnosih s tretjimi državami;

I.      ker člena 2 in 3 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznavata pravico do življenja in pravico do celovitosti posameznika;

J.      ker člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje vse oblike nečloveškega ali ponižujočega ravnanja;

K.     ker členi 8, 9, 10, 19 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter sodna praksa Sodišča EU priznavajo pomen temeljnih socialnih pravic, kar pomeni, da je treba te pravice, zlasti sindikalne pravice, pravico do stavke ter pravico do združevanja in zbiranja, zaščiti enako kot druge temeljne pravice, priznane z Listino;

L.     ker člen 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zavezuje Unijo, da „spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost“, člen 21 pa prepoveduje diskriminacijo na podlagi jezika in/ali pripadnosti narodnostni manjšini;

M.     ker člen 33 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja pravno, ekonomsko in socialno varstvo družine;

N.     ker člena 37 in 38 Listine zagotavljata, da je pravica do visoke ravni varstva okolja neločljivo povezana z izvajanjem politik Unije;

O.    ker države članice ne morejo zmanjšati ravni varstva nekaterih pravic, ki jo zagotavljajo njihove ustave, z izgovorom, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah ali drugi instrumenti zakonodaje EU določajo nižjo raven varstva;

P.     ker so nacionalni organi (pravosodni organi, organi kazenskega pregona in uprave) osrednji akterji za učinkovito uveljavljanje pravic in svoboščin, zapisanih v Listini;

Q.     ker vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice iz Naslova V PDEU zahteva, da EU in države članice v celoti spoštujejo temeljne pravice;

R.     ker so ljudje kot državljani ali rezidenti v središču pozornosti EU in ker osebne, državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice, ki jih priznava Listina, niso namenjene le zaščiti evropskih državljanov in rezidentov pred kakršnim koli vmešavanjem, zlorabami ali nasiljem, temveč so tudi predpogoj za zagotovitev njihovega celostnega in nemotenega osebnega razvoja;

S.     ker je pravna država temelj evropske liberalne demokracije in eno izmed temeljnih načel EU, ki izvira iz skupnih ustavnih tradicij vseh držav članic;

T.     ker način izvajanja načela pravne države na nacionalni ravni igra ključno vlogo pri zagotavljanju vzajemnega zaupanja med državami članicami in njihovimi pravnimi sistemi, zato je zelo pomembno, da se vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice iz Naslova V PDEU;

U.     ker je spoštovanje načela pravne države pogoj za zaščito temeljnih pravic in je znotraj EU še posebej pomembno, saj je tudi pogoj za spoštovanje vseh pravic in obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb in mednarodnega prava;

V.     ker so EU in njene države članice vključene v svetovni proces razvoja k novim ciljev trajnostnega razvoja, v skladu s katerimi so človekove pravice univerzalne, nedeljive in neodtujljive;

W.    ker mora izvajanje teh vrednot in načel temeljiti tudi na učinkovitem nadzoru spoštovanja temeljnih pravic, zagotovljenih z Listino, kar je treba upoštevati na primer pri pripravi zakonodajnih predlogov;

X.     ker EU preživlja obdobje hude gospodarske in finančne krize, ki z nekaterimi ukrepi, sprejetimi v nekaterih državah članicah v boju proti krizi, vključno z drastičnim zmanjševanjem proračunskih sredstev, negativno vpliva na življenjske pogoje državljanov EU in na njihovo blaginjo, saj se povečujejo brezposelnost, revščina, neenakost in negotovi delovni pogoji in omejuje dostop do storitev in njihova kakovost;

Y.     ker se skoraj tretjina peticij, ki jih prejme Parlament, nanaša na domnevne kršitve temeljnih pravic iz Listine, zadevajo pa vprašanja državljanstva, štirih temeljnih svoboščin, zaposlovanja, gospodarskih razmer, varstva okolja in potrošnikov, pravosodnih sistemov, glasovalnih pravic in demokratične udeležbe, preglednosti pri odločanju, invalidnosti, otrokovih pravic, dostopa do izobraževanja ali jezikovnih pravic; ker nekatere od teh peticij vsebujejo vprašanja v zvezi z zdravstvenimi zadevami in dostopom do zdravstvenega varstva in storitev, pa tudi vprašanja o pravici do dela kot neposredne posledice gospodarske krize; ker so peticije običajno prvi kazalnik stanja na področju temeljnih pravic v državah članicah;

Z.     ker EU deluje na podlagi domneve in medsebojnega zaupanja, da države članice spoštujejo demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je zapisano v EKČP in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti v zvezi z razvojem območja svobode, varnosti in pravice ter načelom vzajemnega priznavanja;

Aa.   ker brezposelnost in življenje v revščini ali na robu družbe močno vplivata na dostop do temeljnih pravic in njihovo izvajanje, kar pomeni, da je treba za osebe v tovrstnem ranljivem položaju ohraniti dostop do osnovnih storitev, zlasti socialnih in finančnih;

Ab.   ker obstaja nevarnost, da po nedavnih terorističnih napadih na ozemlju EU nekatere protiteroristične politike in ukrepi resno ogrozijo temeljne pravice in svoboščine v EU; ker si je treba nujno prizadevati za ohranjanje ravnotežja med varstvom temeljnih svoboščin in pravic ter krepitvijo varnosti; ker morajo EU in države članice zaščititi evropske državljane, hkrati pa zagotoviti spoštovanje njihovih temeljnih pravic in svoboščin pri oblikovanju in delovanju varnostne politike; ker morata biti na tem področju vodilni načeli nujnost in sorazmernost, da se z izvajanjem teh politik ne posega v državljanske svoboščine;

Ac.   ker v Sredozemlju tisoči ljudi umirajo na način brez primere, za kar nosi veliko odgovornost EU, ki mora ukrepati, da bi rešila življenja, ustavila trgovino z ljudmi, zagotovila zakonite poti priseljevanja ter pomagala prosilcem za azil in beguncem in jih zaščitila;

Ad.    ker je leta 2014 umrlo ali je bilo pogrešanih skoraj 3 500 migrantov, ki so poskušali priti v Evropo, s čimer se je skupno število mrtvih ali pogrešanih v zadnjih 20 letih povečalo na skoraj 30 000; ker je po navedbah Mednarodne organizacije za migracije postala migracijska pot proti Evropi najnevarnejša pot za migrante;

Ae.   ker je približno 1000 prošenj za azil na leto neposredno povezanih s pohabljanjem spolnih organov;

Af.    ker je pravica do azila zagotovljena s Konvencijo o statusu beguncev (Ženevska konvencija) iz leta 1951 in s Protokolom z dne 31. januarja 1967;

Ag.   ker manifestacije skrajnega nacionalizma, rasizma, ksenofobije in nestrpnosti še niso izginile iz naših skupnosti; ker so, prav nasprotno, zlasti po nedavnih terorističnih napadih očitno v porastu v številnih državah članicah, kar vpliva na tradicionalne manjšine pa tudi na nove skupnosti narodnih manjšin;

Ah.    ker v skladu s členom 49 PEU vsaka evropska država, ki spoštuje vrednote iz člena 2 in si prizadeva za njihovo spodbujanje, lahko zaprosi za članstvo v Uniji; ker je izpolnjevanje københavnskih meril temeljni pogoj za pristop k EU; ker obveznosti, ki zavezujejo države kandidatke v okviru köbenhavnskih meril skladno s členom 2 PEU, niso zgolj predpristopne zahteve, temveč veljajo za vse države članice tudi po njihovi pridružitvi EU; ker bi zato bilo treba države članice redno ocenjevati, da bi se preverilo njihovo stalno upoštevanje temeljnih vrednot EU, kot so temeljne pravice, demokratične institucije in načelo pravne države; ker se poleg tega pokazala tudi potreba po uvedbi postopnega korektivnega mehanizma za zapolnitev vrzeli med političnim dialogom in radikalno možnostjo iz člena 7 PEU ter za razrešitev københavnske dileme v okviru obstoječih pogodb;

Ai.    ker se zaradi neobstoja jasnih skupnih kazalnikov vedno znova postavlja pod vprašaj stanje na področju spoštovanja načela pravne države, demokracije in temeljnih pravic v posameznih državah članicah na podlagi političnih in institucionalnih dejavnikov; ker neobstoj zavezujočih postopkov vse prepogosto vodi v stalno neukrepanje ter nespoštovanje Pogodb in evropskih vrednot, del krivde za to pa nosijo institucije EU;

Aj.    ker je pravica do peticij ustvarila tesno vez med državljani EU in Evropskim parlamentom; ker je z evropsko državljansko pobudo nastala nova neposredna povezava med državljani in institucijami EU, kar lahko okrepi razvoj temeljnih in državljanskih pravic; ker med državljanske pravice sodi pravica do peticij kot sredstvo državljanov za uveljavljanje njihovih temeljnih pravic, kot določata člen 44 Listine in člen 227 PDEU;

Ak.   ker so ženske v EU še vedno s številnih vidikov diskriminirane ter so vse pogosto žrtve napadov in nasilja, zlasti spolnega;

Al.    ker je nasilje nad ženskami najbolj razširjena oblika kršitve temeljnih pravic v EU in drugod po svetu in ker zadeva vse ravni družbe, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe, dohodek, socialni položaj ter državo izvora ali prebivališča, in je velika ovira za enakost med ženskami in moškimi;

Am.  ker po ugotovitvah ankete, ki so jo na Agenciji Evropske unije za temeljne pravice izvedli leta 2014, večina žensk, ki so bile žrtve nasilja, tega ne prijavi policiji;

An.   ker spolno in reproduktivno zdravje in pravice izhajajo iz temeljnih človekovih pravic in so bistven del človekovega dostojanstva(31); ker odrečen splav, ki bi lahko rešil življenje, pomeni hudo kršitev človekovih pravic;

Ao.   ker sta trgovina z ženskami in otroki in njihovo spolno izkoriščanje jasni kršitvi človekovih pravic in človekovega dostojanstva ter temeljnih pravnih in demokratičnih načel; ker so ženske dandanes zaradi večje gospodarske negotovosti ter večjega tveganja za brezposelnost in revščino bolj izpostavljene tovrstnim nevarnostim;

Ap.   ker nasilje nad ženskami ni izrecno vključeno v evropsko pravo kot oblika diskriminacije na podlagi spola in obstaja le v treh nacionalnih pravnih sistemih (španskem, švedskem in nemškem), ne velja za pomembno vprašanje enakosti spolov; ker države članice pri opredeljevanju nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola uporabljajo ad hoc pristop, pri čemer se opredelitve v posameznih nacionalnih zakonodajah močno razlikujejo, zaradi česar podatkov ni mogoče primerjati;

Aq.   ker države članice niso izjeme, kar zadeva pohabljanje spolnih organov, katerega žrtev naj bi bilo 500 000 ljudi v EU, ogroženih pa naj bi jih bilo še dodatnih 180 000;

Ar.    ker v EU in v državah članicah še vedno prihaja do številnih kršenj temeljnih pravic, kot kažejo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in kot je bilo poudarjeno v poročilih Komisije, Agencije Evropske unije za temeljne pravice, nevladnih organizacij, Sveta Evrope in OZN; gre za kršitve pravice organizacij civilne družbe do svobode zbiranja in izražanja, institucionalno diskriminacijo oseb LGBTI prek prepovedi porok in protipropagandne zakonodaje ter še vedno visoko raven diskriminacije in kaznivih dejanj iz sovraštva, ki jim botrujejo rasizem, ksenofobija, verska nestrpnost ali predsodki zaradi invalidnosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete posameznika; ker glede na resnost in pogostost ugotovljenih kršitev odzivi Komisije, Sveta in držav članic niso zadostni;

As.   ker imajo družbe, v katerih so temeljne pravice v celoti uresničene in zaščitene, več možnosti za razvoj dinamičnega in konkurenčnega gospodarstva;

At.    ker so Romi, največja etnična manjšina v Evropi, še vedno žrtve hude diskriminacije, rasističnih napadov, sovražnega govora, revščine in izključenosti;

Au.   ker zunanje delovanje EU temelji na enakih načelih kot ustanovitev in razvoj EU, to so demokracija, solidarnost, človekovo dostojanstvo in vse temeljne pravice; ker so bile v okviru zunanje politike EU razvite posebne smernice na področju človekovih pravic, to pa ne velja za njeno notranjo politiko, kar bi lahko pripeljalo do obtožb o dvojnih merilih; ker mora spodbujanje temeljnih pravic v okviru zunanjega delovanja EU nujno spremljati trdna in sistematična notranja politika nadzora nad spoštovanjem teh pravic na samem ozemlju EU;

Av.   ker se morajo določbe na področju varstva osebnih podatkov skladati z načeli namena, nujnosti in sorazmernosti, ki morajo veljati tudi med pogajanji o mednarodnih sporazumih in pri njihovi sklenitvi, kot je bilo poudarjeno v sodbi Sodišča EU z dne 6. aprila 2014, v kateri je bila Direktiva 2006/24/ES razglašena za neveljavno, in mnenju evropskega nadzornika za varstvo podatkov;

Aw.  ker sta pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter do varstva osebnih podatkov zapisani v Listini in sta torej sestavni del primarnega prava EU;

Ax.   ker lahko nove tehnologije vplivajo na temeljne pravice, zlasti na pravici do spoštovanja zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov, kot sta določeni v členih 7 in 8 Listine;

Ay.   ker so z množičnim dostopom do interneta možnosti za fizično zlorabo žensk in izvajanje psihičnega nasilja nad njimi še večje, vključno s spletnim navezovanjem stikov z namenom spolne zlorabe;

Az.   ker je zaradi hitrega razvoja v digitalnem svetu (vključno z večjo uporabo interneta, aplikacij in družbenih omrežij) treba vzpostaviti učinkovitejše varstvo osebnih podatkov in zasebnosti, da se zagotovita zaupnost in varstvo;

Ba.   ker se temeljne svoboščine, človekove pravice in enake možnosti zagotavljajo vsem državljanom EU, vključno osebam, ki pripadajo narodnim in jezikovnim manjšinam;

Bb.   ker po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v Evropi vsako leto zaradi slabega ravnanja z njimi umre vsaj 850 otrok, mlajših od 15 let;

Bc.   ker je iz raziskave, ki jo je opravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice v zvezi z diskriminacijo in kaznivimi dejanji iz sovraštva do oseb LGBTI, razvidno, da skoraj polovica vprašanih oseb LGBTI – poleg diskriminacije in nasilja, katerega žrtve so – meni, da je v njihovi državi bivanja med politiki razširjen govor, žaljiv do oseb LGBTI; ;

Bd.   ker so osebe LGBTI žrtve institucionalne diskriminacije bodisi zaradi prepovedi civilnih zvez bodisi zaradi obstoja zakonov, ki prepovedujejo izražanje spolne usmerjenosti;

Be.   ker so invalidi žrtve številnih oblik diskriminacije, zaradi katerih ne morejo polno uveljavljati svojih temeljnih pravic;

Bf.    ker je stopnja revščine med invalidi za 70 % višja od povprečja, deloma zaradi omejenega dostopa do zaposlitve;

Bg.   ker sta laičnost in nevtralnost države najboljši zagotovili za nediskriminacijo različnih verskih skupnosti v državi;

Bh.   ker je svoboda tiska in delovanja družbenih akterjev, kot so nevladne organizacije, eden od bistvenih elementov demokracije, pravne države in temeljnih pravic; ker je ta svoboda resno ogrožena zaradi sprejetja nacionalnih zakonov ali neposrednih ukrepov organov v več državah članicah;

Bi.    ker imajo starejši prebivalci na podlagi Listine pravico do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju;

Bj.    ker ustrezno kaznovanje storilcev kaznivih dejanj sicer odvrača od kršitev temeljnih človekovih pravic, poglavitni cilj pa mora tudi v prihodnje biti preprečevanje kaznivih dejanj (z izobraževalnimi in kulturnimi ukrepi), ne pa ukrepanje po dogodku;

Bk.   ker je učinkovitost specializiranih institucij, kot so nacionalne institucije za človekove pravice ali organi za enakost, pomembna zato, da se državljanom pomaga pri boljšem uveljavljanju njihovih temeljnih pravic v obsegu, v katerem ta država članica izvaja pravo EU;

Bl.    ker člena 39 in 40 Listine priznavata pravico voliti in biti voljen na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivališča; ker uveljavljanje pravice do mobilnosti ne bi smelo omejevati te pravice;

Bm. ob upoštevanju medlosti odzivov Komisije in držav članic na razkritja Edwarda Snowdna glede praks množičnega vohunjenja po internetu in s telekomunikacijskimi sredstvi v okviru programa NSA Prism, v katere so bile vključene tudi evropske države, ter glede na njihovo nesposobnost, da bi zagotovile spoštovanje varstvenih standardov za zaščito evropskih državljanov ali državljanom tretjih držav, ki prebivajo na evropskem ozemlju;

1.      meni, da je temeljnega pomena, da se v evropski in v nacionalnih zakonodajah, javnih politikah in njihovem izvajanju v celoti zagotovi spoštovanje skupnih evropskih vrednot iz člena 2 PEU;

2.      poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo vsa zakonodaja EU, vključno s programi gospodarskega in finančnega prilagajanja, izvajala v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Evropsko socialno listino (člen 151 PDEU);

3.      ugotavlja, da člen 6 PEU določa pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; je seznanjen z mnenjem 2/2013 Sodišča Evropske unije; poziva Komisijo in Svet, naj vzpostavita potrebne instrumente, da bi zagotovila, da se omenjena obveza, določena v Pogodbah, nemudoma izpolni; meni, da se mora to zgoditi popolnoma pregledno, saj gre za vzpostavitev dodatnega mehanizma za krepitev resničnega spoštovanja in varovanja temeljnih pravic posameznikov pred kršitvami, vključno s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ter večjo odgovornost evropskih institucij za njihovo delovanje ali nedelovanje na področju temeljnih pravic;

4.      izraža zadovoljstvo zaradi imenovanja prvega podpredsednika Komisije, pristojnega za spoštovanje načela pravne države in Listine, ter je seznanjen z njegovo zavezo, da ustrezno izvaja obstoječi okvir; pričakuje, da bo v kratkem sprejeta notranja strategija o temeljih pravicah, v tesnem sodelovanju z drugimi institucijami in s posvetovanjem s širšim predstavništvom civilne družbe in drugimi zainteresiranimi stranmi; meni, da bi morala strategija temeljiti na členih 2, 6 in 7 PEU ter biti v skladu z načeli in cilji iz členov 8 in 10 PDEU; obžaluje, ker ni politične volje, da bi se uporabljal člen 7 PEU, namenjen kaznovanju in odvračanju, ko države članice kršijo temeljne pravice;

5.      poudarja, da je treba v celoti izkoristiti obstoječe mehanizme za zagotovitev spoštovanja, varovanja in spodbujanja temeljnih pravic in vrednot Unije iz člena 2 Pogodbe EU in Listine o temeljnih pravicah; poudarja, da je treba vse zadevne instrumente, ki so trenutno predvideni v Pogodbah, nujno uporabljati in izvajati;

6.      poudarja, da je treba v celoti izkoristi obstoječe mehanizme in začeti objektivno ocenjevanje in preiskave ter sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev v dobro utemeljenih primerih;

7.      poudarja, da je morda treba spremeniti Pogodbo, da bi okrepili varstvo temeljnih pravic v Pogodbah EU;

8.      je seznanjen s sporočilom Komisije o novem okviru EU za krepitev načela pravne države, ki predstavlja prvi poskus odpravljanja obstoječih pomanjkljivosti za preprečevanje in reševanje kršitev temeljnih pravic ter kršitev načel pravne države v državah članicah; ugotavlja, da ima Komisija namen Evropski Parlament in Svet redno obveščati o napredku v vsaki fazi; vendar meni, da predlagani okvir mogoče ne bo zadostoval ali ne bo dovolj učinkovit pri preprečevanju in reševanju kršitev temeljnih pravic v državah članicah, saj ga je Komisija predstavila v obliki neobvezujočega sporočila, kjer ni navedeno, kdaj je treba okvir aktivirati;

9.      poziva Komisijo, naj izvaja in nadalje izpopolni ta mehanizem, da:

a)      bi se vključil v notranjo strategijo o temeljnih pravicah, saj je pravna država pogoj za varstvo temeljnih pravic v Evropski uniji in njenih državah članicah;

b)     bi se boljše uporabilo strokovno znanje Sveta Evrope in vzpostavil formalen način sodelovanja v zadevah, povezanih z načelom pravne države in temeljnimi pravicami;

c)     bi se jasno opredelila merila za njegovo izvajanje in zagotovilo, da njegovo proaktivno in pregledno izvajanje uspešno preprečuje dejansko kršenje temeljnih pravic; bi se zlasti opredelila merila „očitnega tveganja za kršitev“ in „hujših in vztrajnih kršitev“, pri čemer bi med drugim izhajali iz sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice; da bi se merila izoblikovala na način, da bi lahko vsaka kršitev samodejno sprožila uporabo okvira;

d)     bi se v primeru sistemskih ali večjih kršitev člena 2 PEU, ki bi jih ugotovila Agencija Evropske unije za temeljne pravice, sprožili postopki za ugotavljanje kršitev, ki bi lahko pripeljali tudi do finančnih sankcij v skladu s členom 260 PDEU;

e)      bi se zagotovil samodejni začetek postopka v skladu s členom 7 PEU, če postopek v treh fazah, ki ga predvideva okvir, ne bi rešil zadeve, ter da bi se podrobno določilo, katere pravice, ki izhajajo iz uporabe Pogodb za zadevno državo članico, razen pravice glasovanja v Svetu, se lahko začasno odvzamejo ter tako preučili možnost izvajanja nadaljnjih sankcij, ki bi zagotovile učinkovito delovanje okvira v skladu z evropskim pravom in temeljnimi pravicami;

f)      bi se določilo, da morajo biti vsi zakonodajni predlogi, politike in ukrepi EU, tudi na gospodarskem področju in v zunanjih odnosih, ter vsi ukrepi, ki jih financira EU, v skladu z Listino in morajo prestati natančno predhodno in naknadno oceno vpliva na temeljne pravice, ter da bi se vključil proaktivni načrt ukrepov, ki bi zagotovil učinkovito uporabo obstoječih standardov in določil področja, kjer so potrebne reforme; v zvezi s tem meni, da bi morali Komisijo, Svet in Parlament pri sprejemanju zakonodaje in razvijanju politik v celoti uporabiti neodvisno zunanjo strokovno pomoč Agencije za temeljne pravice;

g)      bi se v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in nacionalnimi organi, ki delujejo na področju človekovih pravic v državah članicah, in ob upoštevanju prispevka najširšega predstavništva civilne družbe vzpostavila podatkovna baza za zbiranje in objavljanje vseh razpoložljivih informacij in poročil o razmerah na področju temeljnih pravic v EU in v posameznih državah članicah;

10.    poziva Komisijo, naj omenjeno notranjo strategijo spremlja nov jasen in natančen mehanizem, ki naj trdno temelji na mednarodnem in evropskem pravu in obsega vse vrednote iz člena 2 PEU, da se zagotovi skladnost s strateškim okvirom o človekovih pravicah in demokraciji, ki velja za zunanje odnose EU, in v skladu s katerim so evropske institucije in države članice odgovorne za njihova dejanja in neizpolnjevanje obveznosti na področju temeljnih pravic; meni, da mora ta mehanizem omogočiti nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vseh držav članic EU na področju temeljnih pravic in poskrbeti za sistematičen in institucionaliziran dialog v primeru, če bi ena ali več držav članic kršilo temeljne pravice; da bi v polni meri izkoristila določbe Pogodb, meni, da bi morala Komisija:

a)      izoblikovati preglednico na podlagi skupnih in objektivnih kazalnikov za merjenje demokracije, spoštovanja načela pravne države in temeljnih pravic; ti kazalniki naj odražajo københavnska politična merila, ki jih morajo spoštovati države pristopnice, ter vrednote in pravice, ki jih določata člen 2 PEU in Listina o temeljnih pravicah, sestavljeni pa naj bodo na podlagi obstoječih standardov;

v zvezi s tem bi morala Komisija razširiti področje uporabe preglednice EU o stanju na področju pravosodja, da bi lahko redno ocenjevala stanje na področju temeljnih pravic in spoštovanja načela pravne države;

b)     zagotoviti stalni nadzor, ki naj temelji na izoblikovani preglednici in na sistemu letnih ocen, razvitem v sodelovanju s Svetom in Parlamentom, o spoštovanju načela pravne države in stanju temeljnih pravic v vseh državah članicah Evropske unije na podlagi podatkov Agencije Evropske unije za temeljne pravice, Sveta Evrope in njegove Beneške komisije ter nevladnih organizacij;

c)      v zvezi s tem predlaga revizijo uredbe o Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, da se agenciji dodelijo širše pristojnosti ter večji človeški in finančni viri, da bo lahko nadzorovala razmere v državah članicah in objavljala letno poročilo o nadzoru z natančno oceno uspešnosti posamezne države članice;

d)     izdati formalen opomin, če bi na podlagi preglednice in omenjenega letnega poročila o nadzoru kazalniki kazali na kršitev načela pravne države ali temeljnih pravic v državah članicah; ta formalni opomin bi moral samodejno spremljati začetek institucionaliziranega dialoga, ki katerega bi bili poleg Komisije in zadevne države članice vključeni tudi Svet, Evropski parlament in parlament zadevne države članice;

e)      prispevati z izboljšanju usklajevanja med institucijami in agencijami EU, Svetom Evrope, OZN in organizacijami civilne družbe; okrepiti sodelovanje med institucijami EU in državami članicami, tudi med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;

11.    pozdravlja dejstvo, da se bodo v Svetu odvijale razprave o načelu pravne države; vendar meni, da takšne razprave niso najbolj učinkovit način za reševanje kakršnega koli nespoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije; obžaluje dejstvo, da Parlament o teh razpravah ni obveščen ter ne sodeluje pri njihovi organizaciji; poziva Svet, naj pri svojih razpravah izhaja iz rezultatov letnih in posebnih poročil Evropske komisije, Evropskega parlamenta, civilne družbe, Sveta Evrope in njegove Beneške komisije ter drugih vpletenih institucionalnih in neinstitucionalnih strani;

12.    poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo navedbe o kršitvah temeljnih pravic, zapisanih v Listini, in ukrepajo v zvezi z njimi, če se izkažejo za resnične; zlasti poziva Komisijo, naj uvede postopke za ugotavljanje kršitev, če sumi, da so države članice s svojim delovanjem kršile te pravice;

13.    poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni pripravam na pristop Unije k Evropski socialni listini, podpisani v Torinu 18. oktobra 1961 in revidirani v Strasbourgu 3. maja 1996;

14.    poziva države članice, naj ustanovijo in okrepijo nacionalne institucije za človekove pravice v skladu s pariškimi načeli, da bi zagotovile neodvisno spodbujanje in varstvo človekovih pravic na nacionalni ravni;

15.    poziva k zagotovitvi boljše usklajenosti in doslednosti pri delovanju Evropskega parlamenta, Sveta Evrope, Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Evropskega inštituta za enakost med spoloma;

16.    je zaskrbljen zaradi alarmantnega povečanja števila kršitev temeljnih pravic v EU, zlasti na področju priseljevanja, azila, diskriminacije in nestrpnosti, predvsem v odnosu do nekaterih skupnosti, pa tudi zaradi številnih napadov in pritiskov na nevladne organizacije, ki zagovarjajo pravice teh skupin in skupnosti; ugotavlja nepripravljenost držav članic, da spoštujejo te temeljne pravice in svoboščine, zlasti v zvezi z Romi, ženskami, osebami LGBTI, prosilci za azil, priseljenci in drugimi ranljivimi skupinami prebivalcev;

17.    poziva Svet, naj poišče skupno podlago za natančno vsebino načel in standardov, ki izhajajo iz načela pravne države in se razlikujejo na nacionalni ravni, ter pretehta že obstoječo opredelitev načela pravne države Sodišča Evropske unije kot izhodišče za razpravo, ki vključuje: zakonitost, vključno s preglednim, odgovornim, demokratičnim in pluralističnim postopkom izvajanja zakonodaje; pravno varnost; prepoved samovoljnosti izvršilnih oblasti; neodvisna in nepristranska sodišča; učinkovit sodni pregled s spoštovanjem temeljnih pravic; enakost pred zakonom;

18.    opozarja, da je spoštovanje načela pravne države pogoj za varstvo temeljnih pravic in da v skladu s členom 52 Listine jih varnostni ukrepi ne smejo omejevati; opozarja tudi, da ima v skladu s členom 6 Listine vsakdo pravico do svobode in varnosti;

19.    poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo, da bodo temeljne pravice in načela, zlasti tista, določena v Pogodbah, Listini in Evropski konvenciji o človekovih pravicah, od vsega začetka vključeni v notranjo varnostno politiko in ukrepe, kot je predlagano v tematskem dokumentu Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom „Embedding fundamental rights in the security agenda“ (Vključitev temeljnih pravic v agendo na področju varnosti); poziva EU in države članice, naj v prihodnje strategije notranje varnosti vključijo ukrepe za socialno vključenost in nediskriminacijo;

20.    poziva Komisijo, naj ob podpori Agencije Evropske unije za temeljne pravice okrepi ukrepe in programe osveščanja, izobraževanja in usposabljanja v zvezi s temeljnimi pravicami; namen teh programov bi morala biti vzpostavitev kohezije in zaupanja med vsemi socialnimi partnerji, vključevati pa bi morali organizacije civilne družbe, nacionalne institucije za človekove pravice in nacionalne urade za enakost in nediskriminacijo;

21.    poudarja, da vloga Komisije kot varuhinje Pogodb ni omejena na zagotavljanje, da države članice zakonodajo prenesejo, temveč obsega tudi polno in pravilno izvajanje zakonov, zlasti z namenom varstva temeljnih pravic državljanov; obžaluje dejansko omejitev področja uporabe Listine zaradi prekomerno omejevalne razlage člena 51, po kateri Listina ne velja za izvajanje prava EU; meni, da bi bilo treba tak pristop ponovno pregledati in uresničiti pričakovanja državljanov EU o njihovih temeljnih pravicah; opozarja, da pričakovanja državljanov presegajo strogo razlago Listine, zato bi si bilo treba za cilj zastaviti čim bolj učinkovito uresničevanje teh pravic; zato obžaluje, da se Komisija v številnih odgovorih na peticije o morebitni kršitvi temeljnih pravic sklicuje na pomanjkanje pristojnosti; pri tem poziva k uvedbi mehanizma za spremljanje, sistematično vrednotenje in pripravo priporočil, da bi se v državah članicah spodbudila splošna skladnost s temeljnimi vrednotami;

22.    opozarja na bistveni pomen pravočasnega in pravilnega prenosa in izvajanja prava EU, zlasti kadar vpliva na temeljne pravice ali jih razvija;

Svoboda in varnost

Svoboda izražanja in mediji

23.    opozarja, da je svoboda izražanja, obveščanja in medijev temeljni pogoj za zagotovitev demokracije in pravne države; ostro obsoja nasilje, pritiske in grožnje, ki so jim izpostavljeni novinarji in mediji, tudi v zvezi z razkrivanjem svojih virov ter informacij glede kršitev temeljnih pravic, ki jih izvajajo vlade in države; poziva države članice, naj ne izvajajo ukrepov za omejevanje teh svoboščin; znova poziva Komisijo, naj pregleda in spremeni direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah v skladu s predlogi iz resolucije Parlamenta z dne 22. maja 2013;

24.    poudarja, da so javni, neodvisni, svobodni, raznoliki in pluralistični mediji in novinarji, tako spletni kot ostali, temeljni gradnik demokracije; meni, da bi morala biti lastništvo in upravljanje medijev razpršena; v zvezi s tem poudarja, da je pregledno lastništvo medijev bistveno za nadzor naložb, ki bi lahko vplivale na informacije, ki jih posredujejo; poziva k razvoju primernih in pravičnih ekonomskih pravil, da bi se zagotovila tudi pluralnost spletnih medijev; poziva Komisijo, naj razvije akcijski načrt za zagotavljanje, da vsi mediji izpolnjujejo minimalne standarde neodvisnosti in kakovosti;

25.    izraža zaskrbljenost zaradi porasta represivnih ukrepov v nekaterih državah članicah proti družbenim gibanjem in demonstracijam, svobodi zbiranja in svobodi govora, zlasti zaradi nesorazmerne uporabe sile proti mirnim protestnikom ter nizkega števila policijskih in sodnih preiskav na tem področju; poziva države članice, naj zaščitijo svobodo zbiranja in naj ne sprejemajo ukrepov, ki problematizirajo ali celo kriminalizirajo uveljavljanje temeljnih pravic in svoboščin, kot so pravica do demonstriranja in stavke ali pravica do zbiranja in združevanja ter svoboda izražanja; izraža veliko zaskrbljenost zaradi nacionalnih zakonov v več državah članicah, ki vplivajo na temeljne pravice na javnih mestih in omejujejo pravico do zbiranja; poziva Komisijo, naj spremlja in obravnava resne posege v temeljne pravice, ki jih povzroča nacionalna zakonodaja z določanjem omejitev na javnih mestih iz varnostnih razlogov;

26.    ugotavlja, da so EU in njene države članice zaradi primerov terorizma zaostrile protiteroristične ukrepe in ukrepe za boj proti radikalizaciji; poziva organe EU in nacionalne organe, naj takšne ukrepe sprejmejo ob polnem spoštovanju načel demokracije in pravne države ter temeljnih pravic, zlasti pravice do pravne obrambe, domneve nedolžnosti, pravice do poštenega sojenja ter pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov; poziva države članice in Komisijo, naj za vsak osnutek ali predlog nacionalnih predpisov ali zakonodaje s področja boja proti terorizmu popolnoma pregledno ocenijo, ali so skladni s členom 2 PEU in z Listino o temeljnih pravicah;

27.    priznava, da razširjenost nadnacionalnega kibernetskega kriminala in kibernetskega terorizma pomeni velik izziv in zbuja skrb v zvezi z zaščito temeljnih pravic v spletnem okolju; meni, da mora EU nujno razviti vrhunsko strokovno znanje na področju kibernetske varnosti, da bi okrepila spoštovanje členov 7 in 8 Listine v kibernetskem prostoru;

28.    pozdravlja poročilo senata ZDA o programih agencije CIA za pridržanje in zasliševanje; poziva države članice, naj na svojem ozemlju ne dopuščajo nikakršnega mučenja ali drugih nečloveških in ponižujočih ravnanj; znova poziva države članice, naj zagotovijo, da se prevzame odgovornost za kršitve temeljnih pravic v okviru prevoza in nezakonitega pridržanja ujetnikov v nekaterih evropskih državah s strani ameriške obveščevalne agencije CIA; poziva države članice, naj izvedejo odprte in pregledne preiskave, da bi se ugotovila resnica o uporabi njihovega ozemlja in zračnega prostora, ter naj v celoti sodelujejo z Evropskim parlamentom v preiskavi o tej zadevi, ki jo je pred kratkim ponovno uvedel, in pri ukrepanju na podlagi njenih ugotovitev; poziva k zaščiti oseb, ki razkrivajo takšne kršitve, kot so novinarji in prijavitelji nepravilnosti;

29.    izraža zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se poročil o domnevnih kršitvah temeljnih pravic EU, zlasti zakonodaje EU o varstvu podatkov, v dejavnostih obveščevalnih služb držav članic in tretjih držav, ki omogočajo hrambo podatkov o elektronski komunikaciji evropskih državljanov in dostop do njih; ostro obsoja dejavnosti množičnega nadzora, kakršne so bile razkrite od leta 2013, in obžaluje, da se še vedno izvajajo; poziva k razjasnitvi teh dejavnosti ter zlasti k razjasnitvi trenutne vpletenosti nekaterih držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo zahteve in priporočila Parlamenta, izražene v njegovi resoluciji z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo dejavnosti njihovih obveščevalnih služb skladne z obveznostmi na področju temeljnih pravic ter da bodo pod parlamentarnim in sodnim nadzorom;

30.    izraža zaskrbljenost v zvezi s sprejetjem nacionalne zakonodaje držav članic, ki omogoča vsesplošen nadzor, in ponovno poudarja potrebo po usmerjenih varnostnih instrumentih, ki so nujno potrebni in sorazmerni v demokratični družbi; znova poziva EU in njene države članice, naj uvedejo sistem za zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

31.    je zaskrbljen, ker državljani ne poznajo v celoti svojih pravic, kar zadeva varstvo podatkov in zasebnosti ter razpoložljive mehanizme pravnih sredstev; v zvezi s tem izpostavlja vlogo nacionalnih organov za varstvo podatkov pri podpiranju teh pravic in seznanjanju javnosti z njimi; meni, da je treba državljane in še posebej otroke seznaniti s pomembnostjo varstva njihovih podatkov, tudi v kibernetskem prostoru, in z nevarnostmi, ki so jim izpostavljeni; poziva države članice k izvedbi kampanj za ozaveščanje v šolah; poudarja, da je treba glede na hiter tehnološki razvoj in vse večje število kibernetskih napadov posebno pozornost posvetiti varstvu osebnih podatkov na internetu, z močnim poudarkom na varnosti obdelave in hrambe; priznava, da pravica biti pozabljen ni absolutna in jo bo treba uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami, vendar poudarja, da morajo posamezniki dobiti pravico do popravka svojih osebnih podatkov na spletu; izraža resno zaskrbljenost zaradi težav, ki jih ima večina uporabnikov interneta pri zagotavljanju spoštovanja svojih pravic v digitalnem svetu; poziva Svet, naj zagotovi hiter napredek v zvezi s svežnjem o varstvu podatkov, da se zagotovi visoka raven varstva podatkov povsod v Uniji;

32.    opozarja, da morajo države članice zagotoviti, da njihove obveščevalne službe delujejo zakonito in v celoti spoštujejo Pogodbi in Listino o človekovih pravicah; v zvezi s tem poziva države članice, naj zagotovijo, da bo nacionalna zakonodaja omogočala zbiranje in analizo osebnih podatkov (vključno s tako imenovanimi metapodatki) le ob privolitvi osebe, ki jo to zadeva, ali na podlagi sodnega naloga, izdanega na podlagi utemeljenega suma, da je oseba vpletena v kriminalno dejavnost;

33.    poudarja, da bi morala biti nezakonito zbiranje in obdelava podatkov kazniva, tako kot je kršenje tradicionalne zaupnosti korespondence; vztraja, da bi moralo biti oblikovanje „stranskih vrat“ ali kakršnih koli drugih tehnik za slabitev varnostnih ukrepov, izogibanje le-tem ali izkoriščanje njihovih obstoječih slabosti strogo prepovedano;

34.    obsoja pritiske, ki jih izvajajo javni in zasebni akterji na zasebna podjetja, da bi pridobili dostop do podatkov o uporabnikih interneta, nadzirali internetne vsebine ali spodkopali načelo nevtralnosti interneta;

35.    poudarja, da je zaščita temeljnih pravic v današnji informacijski družbi ključno vprašanje za EU, saj naraščajoča raba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) predstavlja nove grožnje temeljnim pravicam v kibernetskem prostoru, katerih zaščito bi bilo treba okrepiti z zagotavljanjem njihovega spodbujanja in varstva na spletu na enak način in v enaki meri kot zunaj spleta;

36.    poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje obstoječe zakonodaje EU na tem področju, in meni, da bi morale države članice uporabljati določbe kazenskega prava v praksi s pomočjo učinkovitih preiskav in pregona, da bi zagotovile spoštovanje temeljnih pravic žrtev;

37.    poziva Komisijo in države članice, naj bodo izjemno pozorne na vpliv, ki ga lahko imajo nekatere nove tehnologije, kot so brezpilotna letala, na temeljne pravice državljanov, še posebej na pravico do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov;

38.    poudarja temeljno vlogo izobraževanja pri preprečevanju radikalizacije ter povečevanja nestrpnosti in ekstremizma med mladimi;

39.    obžaluje dejanja diskriminacije in celo nasilna dejanja, ki jih izvaja policija v nekaterih državah članicah v odnosu do manjšinskih skupin, kot so migranti, Romi, osebe LGBTI ali invalidi; poziva države članice, naj ta dejanja preiščejo in kaznujejo; meni, da bi bilo treba policijo bolj ozavestiti in izobraziti v zvezi z diskriminacijo in nasiljem, katerih žrtve so te manjšine; poziva države članice, naj ponovno vzpostavijo zaupanje manjšin v policijo in naj pripadnike manjšin spodbujajo k prijavi kršitev; organe držav članic poziva tudi k boju proti diskriminatornemu etničnemu profiliranju, ki ga izvajajo nekatere policijske enote;

Svoboda veroizpovedi in vesti

40.    opozarja na člen 10 Listine o temeljnih pravicah, ki varuje svobodo misli, vesti in veroizpovedi, vključno s svobodo izražanja veroizpovedi po svoji izbiri in spremembe veroizpovedi; meni, da se ta svoboda nanaša tudi na nevernike; obsoja vse oblike diskriminacije in nestrpnosti ter poziva k prepovedi vseh oblik diskriminacije na tej podlagi; v zvezi s tem obžaluje nedavne primere protisemitske in protiislamske diskriminacije in nasilja; poziva države članice, vključno z regionalnimi oblastmi, naj z vsemi razpoložljivimi orodji zaščitijo svobodo veroizpovedi ali prepričanja in naj spodbujajo strpnost in medkulturni dialog z učinkovitimi politikami ter po potrebi okrepijo protidiskriminacijske politike; opozarja na velik pomen laične in nevtralne države kot zaščite pred kakršno koli diskriminacijo, uperjeno zoper to ali ono versko, ateistično ali agnostično skupnost, da se tako zagotovi enako obravnavanje vseh veroizpovedi in prepričanj; izraža zaskrbljenost zaradi uporabe zakonov o bogokletstvu in žalitvi verskih čustev v Evropski uniji, kar lahko močno vpliva na svobodo izražanja, ter države članice poziva, naj jih odpravijo; odločno obsoja napade na kraje, namenjene verskim obredom, in poziva države članice, naj ne dopustijo, da ta kazniva dejanja ostanejo nekaznovana;

41.    poziva k spoštovanju svobode vere ali prepričanja na zasedenem delu Cipra, kjer več kot 500 verskim in kulturnim spomenikom grozi propad;

42.    je skrajno zaskrbljen zaradi ponovnega vzpona protisemitizma v Evropi in vse bolj razširjenih poskusov zanikanja ali banalizacije holokavsta; je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da številni pripadniki judovske skupnosti razmišljajo o odhodu iz Evrope zaradi zaostrovanja protisemitskega ozračja ter diskriminacije in nasilja zoper judovsko skupnost;

43.    je zelo zaskrbljen zaradi porasta protiislamskih protestov, napadov na mošeje ter pogostega enačenja Islama z verskim fanatizmom neznatne manjšine; obžaluje diskriminacijo in nasilje, katerih žrtev je muslimanska skupnost; poziva države članice, naj tako ravnanje sistematično obsojajo in naj do njega pokažejo ničelno strpnost;

Enakost in nediskriminacija

44.    močno obžaluje, da Svet še vedno ni sprejel predloga direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost iz leta 2008; pozdravlja, da Komisija to direktivo obravnava prednostno; znova poziva Svet, naj predlog čim prej sprejme;

45.    opozarja, da pluralizem, nediskriminacija in strpnost sodijo med temeljne vrednote Unije v skladu s členom 2 PEU; meni, da lahko samo politike, namenjene spodbujanju formalne in dejanske enakosti ter boju proti vsem oblikam pristranskosti in diskriminacije, spodbujajo povezano družbo z odpravo vseh vrst predsodkov, ki škodijo socialni vključenosti; obžaluje, da še dandanes v EU obstajajo diskriminacija, marginalizacija ter celo nasilje in zlorabe zlasti na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali osebnega prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

46.    meni, da morajo Unija in države članice okrepiti napore v zvezi z bojem proti diskriminaciji, varstvom kulturne, verske in jezikovne raznolikosti ter spodbujanjem ukrepov za večjo enakost moških in žensk in za okrepitev pravic otrok, pravic starejših, pravic invalidov, pravic oseb LGBTI in pravic pripadnikov narodnih manjšin; poziva EU in države članice, naj v politike za spodbujanje enakosti vključijo problem večplastne diskriminacije;

47.    poziva Komisijo in Svet, naj priznata potrebo po zanesljivih in primerljivih podatkih o enakosti za merjenje diskriminacije, razčlenjenih glede na razloge za diskriminacijo, da bi utemeljili oblikovanje politike, ocenili izvajanje protidiskriminacijske zakonodaje EU in jo bolje izvrševali; poziva Komisijo, naj opredeli standarde za dosledno zbiranje podatkov o enakosti, in sicer na podlagi samoopredelitve, standardov EU o varstvu podatkov in posvetovanja s skupnostmi, ki jih to zadeva; poziva države članice, naj zbirajo podatke o vseh razlogih za diskriminacijo;

48.    poziva EU, naj sprejme direktivo, s katero naj obsodi diskriminacijo na podlagi spola ter spodbudi boj proti predsodkom in klišejem glede spola v izobraževalnem sistemu in medijih;

Promocija manjšin

49.    poziva k večji doslednosti Evropske unije na področju varstva manjšin; je trdno prepričan, da bi morala za vse države članice in države kandidatke veljati ista načela in merila, da bi se izognili uporabi dvojnih meril; zato poziva j vzpostavitvi učinkovitega mehanizma za spremljanje in zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic manjšin vseh vrst tako v državah kandidatkah kot v državah članicah EU;

50.    poudarja, da mora biti Evropska unija območje, kjer prevladuje spoštovanje etnične, kulturne in jezikovne raznolikosti; poziva institucije EU, naj pripravijo celovit evropski sistem zaščite narodnostnih, etničnih in jezikovnih manjšin, da bi jim zagotovili enako obravnavo, pri tem pa upoštevali ustrezne mednarodnopravne standarde in obstoječo dobro prakso; poziva države članice, naj zagotovijo dejansko enakost teh manjšin, zlasti kar zadeva vprašanja jezika, izobraževanja in kulture; spodbuja države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo in dejansko izvajajo Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin; ponavlja tudi potrebo po izvajanju načel, ki so bila razvita v okviru OVSE;

51.    obsoja vse oblike diskriminacije na podlagi uporabe jezika in poziva države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo in dejansko izvajajo Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo morebitnih nesorazmernih upravnih ali zakonodajnih ovir, ki bi lahko ovirale jezikovno raznolikost na evropski ali nacionalni ravni;

52.    poudarja, da načela človekovega dostojanstva, enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije ne glede na razlog tvorijo temelj pravne države; poziva države članice, naj sprejmejo nacionalni zakonodajni okvir za obravnavanje vseh oblik diskriminacije in zagotovijo učinkovito izvajanje obstoječega pravnega okvira EU;

Položaj Romov

53.    obžaluje, da v Evropski uniji narašča nastrojenost proti Romom, in je zaskrbljen zaradi položaja Romov v EU ter številnih primerov preganjanja, nasilja, stigmatizacije, diskriminacije in nezakonitih izgonov, ki so v nasprotju s temeljnimi pravicami in pravom EU; poziva Komisijo, naj še naprej ukrepa proti tistim državam članicam, ki spodbujajo ali dovoljujejo institucionalizirano diskriminacijo in ločevanje; poziva države članice, naj učinkovito izvajajo strategije za spodbujanje dejanskega vključevanja ter naj sprejmejo robustne in primerne ukrepe za spodbujanje vključevanja, zlasti na področjih zaščite temeljnih pravic, izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj in zdravstvenega varstva, in za boj proti nasilju, sovražnemu govoru in diskriminaciji Romov v skladu s priporočilom Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah;

54.    poudarja, kako pomembno je ustrezno izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov z oblikovanjem celostnih politik, ki lokalne organe, nevladne organe in romske skupnosti vključujejo v stalen dialog; poziva Komisijo, naj zagotovi spremljanje in bolj usklajeno izvajanje; poziva države članice, naj sodelujejo s predstavniki romskih skupnosti pri upravljanju, spremljanju in ocenjevanju projektov, ki zadevajo njihove skupnosti, in za to uporabijo razpoložljiva sredstva, vključno s sredstvi EU, obenem pa naj dosledno nadzorujejo spoštovanje temeljnih pravic Romov, vključno s svobodo gibanja, v skladu z Direktivo 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic;

55.   obsoja obstoječo diskriminacijo Romov v nacionalnih izobraževalnih sistemih in na trgu dela; poudarja povečano ranljivost zlasti romskih žensk in otrok, kar zadeva večkratne in hkratne kršitve njihovih temeljnih pravic; ponavlja, kako pomembno je zaščititi in spodbuditi enak dostop do vseh pravic za romske otroke;

56.    poziva države članice, naj sprejmejo potrebne zakonodajne spremembe v zvezi s sterilizacijo in dodelijo finančno odškodnino žrtvam prisilne sterilizacije, opravljene na Rominjah in duševno prizadetih ženskah, v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

Nasilje nad ženskami in enakost med ženskami in moškimi

57.    poziva EU in države članice, naj se borijo proti vsem oblikam nasilja in diskriminacije zoper ženske ter naj jih kazensko preganjajo; zlasti poziva države članice, naj se učinkovito spopadajo z učinki nasilja v družini in spolnega izkoriščanja v vseh oblikah, vključno z izkoriščanjem beguncev in priseljenskih otrok, ter prezgodnjih ali prisilnih porok;

58.    izraža zaskrbljenost zaradi obsega in oblik nasilja nad ženskami v EU, kot je dokumentirano v vseevropski raziskavi Agencije Evropske unije za temeljne pravice, ki je pokazala, da je vsaka tretja ženska od 15. leta starosti izkusila fizično in/ali spolno nasilje in da po ocenah v obdobju enega leta spolno nasilje izkusi 3,7 milijona žensk v EU; poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo obstoječo zakonodajo in naj nasilje nad ženskami obdržijo visoko na lestvici prednostnih vprašanj, saj je nasilje na podlagi spola nedopustno; poziva Komisijo, naj spodbuja ratifikacijo v državah članicah in čim hitreje začne postopek za pristop Unije k Carigrajski konvenciji; ugotavlja, da bi takojšnji pristop vseh držav članic k Carigrajski konvenciji privedel do razvoja celovite politike in spodbudil mednarodno sodelovanje v boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, vključno s spolnim nadlegovanjem na spletu in zunaj spleta;

59.    poziva države članice, naj vzpostavijo mreže centrov, kjer bodo ženskam, ki so žrtve trgovine z ljudmi in prostitucije, nudili podporo in zatočišče ter zagotavljali psihološko, medicinsko, socialno in pravno pomoč in jih spodbujali pri iskanju stabilne zaposlitve z ustreznimi pravicami;

60.    je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da se še vedno izvaja pohabljanje ženskih spolovil, kar je huda oblika nasilja nad ženskami in dekleti ter nesprejemljiva kršitev njihove pravice do telesne celovitosti; poziva EU in države članice, naj bodo karseda pozorne na to prakso na svojem ozemlju ter naj jo čim prej izkoreninijo; poziva zlasti države članice, naj sprejmejo trden in odvračilen pristop, tako da usposobijo ljudi, ki delajo z migranti, ter s sistematičnim in učinkovitim pregonom in kaznovanjem tistih, ki pohabljajo spolovila, za katere mora veljati ničelna toleranca; vztraja, da bi to moralo potekati vzporedno s kampanjami obveščanja in ozaveščanja, osredotočenimi na skupine, ki jih to zadeva; pozdravlja dejstvo, da so žrtve pohabljanja spolovil v evropski azilni zakonodaji obravnavane kot ranljive osebe in da se tovrstno pohabljanje uvršča med merila, ki jih je treba pri dodelitvi azila upoštevati;

61.    poziva Komisijo, naj zagotovi stalno zbiranje podatkov o razširjenosti in naravi nasilja nad ženskami kot podlago za trdno politiko, da bi preprečili nasilje in zadovoljili potrebe žrtev, ter naj oceni izvajanje direktive EU o žrtvah (2012/29/EU) in organizira kampanje ozaveščanja proti spolnemu nadlegovanju; meni, da bi moralo zbiranje podatkov temeljiti na prvi vseevropski raziskavi Agencije Evropske unije za temeljne pravice in na sodelovanju med Komisijo (vključno z Eurostatom), Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in Evropskim inštitutom za enakost med spoloma; ponavlja poziv Komisiji iz svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji za boj proti nasilju nad ženskami (2013/2004(INL)), naj predloži zakonodajni predlog za uvedbo ukrepov za spodbujanje in podpiranje ukrepov držav članic na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti, vključno s pohabljanjem ženskih spolovil; poziva Komisijo, naj leto 2016 razglasi za leto boja proti nasilju nad ženskami in dekleti;

62.    poziva EU in države članice, naj se borijo proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in jih kazensko preganjajo; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajno pobudo za prepoved nasilja nad ženskami v EU;    

63.    poziva Komisijo, naj ozavešča o tem, da je treba za končanje vseh oblik diskriminacije žensk gojiti kulturo spoštovanja in strpnosti; poleg tega poziva države članice, naj zagotovijo izvajanje nacionalnih strategij v zvezi s spoštovanjem in zaščito spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic žensk; vztraja na vlogi Unije pri ozaveščanju in spodbujanju najboljše prakse v zvezi s tem vprašanjem, saj je zdravje temeljna človekova pravica, nujna za uveljavljanje drugih človekovih pravic;

64.    je zelo zaskrbljen zaradi prenizke zastopanosti žensk v postopkih odločanja, podjetjih in njihovih upravnih odborih, znanosti ter politiki, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni (velika podjetja, nacionalne in evropske volitve), zlasti pa na lokalni ravni; poziva k temu, da se ženske pri njihovem poklicnem razvoju in prizadevanjih za zasedbo vodilnih položajev podpre, ter poziva institucije EU, naj več pozornosti namenijo ugotovitvi, da je na ravni EU v upravnih odborih največjih podjetij, ki kotirajo na borzi, zgolj 17,8 % žensk;

65.    poziva, naj Svet nadaljuje postopek za direktivo o porodniškem dopustu, saj bo ta zakonodaja omogočila dejansko in oprijemljivo enakost spolov ter prinesla harmonizacijo na ravni EU;

66.    poudarja, da je med osebami z diplomo tretje stopnje več kot polovica žensk ter da se ta podatek ne odraža na trgu dela, zlasti na visokih položajih, kjer se sprejemajo odločitve; zato poziva države članice, naj storijo vse potrebno za zagotovitev enake udeležbe žensk in moških na trgu dela ter naj ženskam pomagajo pri prehodu na visoke položaje, zlasti pa naj čim prej dosežejo dogovor glede predloga direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih; obžaluje, da so znotraj EU za enako delo ženske še vedno v povprečju plačane 16 % manj kot moški; zato poziva EU, naj nadaljuje svoje delo na področju zagotavljanja enakosti med ženskami in moškimi, kar zadeva plačilo v skladu s členom 157 PDEU ter kar zadeva pokojnine in udeležbo na trgu dela, vključno na najvišjih vodstvenih položajih; meni, da bi morala ta prizadevanja prispevati k boju proti revščini in k zagotovitvi, da Evropa v celoti izkorišča vse talente, ki so na voljo; obžaluje, da je stopnja brezposelnosti pri ženskah še vedno bistveno višja kot pri moških, ter poudarja, da mora biti finančna neodvisnost žensk sestavni del boja proti revščini;

67.     poziva Komisijo, naj okrepi nadzor nad spoštovanjem načela enakosti moških in žensk v evropski zakonodaji; poziva države članice, naj opravijo podobno analizo svoje nacionalne zakonodaje;

68.    ugotavlja, da spadajo spolno in reproduktivno zdravje in pravice med temeljne pravice in bistvene elemente človekovega dostojanstva, enakosti med spoloma in samoodločanja; poziva Komisijo, naj spolno in reproduktivno zdravje in pravice kot temeljne človekove pravice vključi v svojo naslednjo zdravstveno strategijo EU, da bi zagotovila usklajenost notranje in zunanje politike EU na področju temeljnih pravic, k čemur je 10. marca 2015 pozval Parlament;

69.    priznava, da prepoved splava, ki lahko reši življenje, pomeni hudo kršitev temeljnih pravic;

70.    poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo priznajo pravico do dostopa do varnih in sodobnih kontracepcijskih sredstev in spolne vzgoje v šolah; poziva Komisijo, naj dopolni nacionalne politike za izboljševanje javnega zdravja in o tem v celoti obvešča Evropski parlament;

Pravice otrok

71.    ostro obsoja vse oblike nasilja nad otroki in slabega ravnanja z njimi; poziva države članice kot države pogodbenice Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito otrok pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja, vključno s telesnimi in spolnimi zlorabami, prisilnimi porokami, otroškim delom in spolnim izkoriščanjem;

72.    ostro obsoja spolno izkoriščanje otrok in zlasti vse bolj razširjen pojav otroške pornografije na internetu; odločno poziva Unijo in države članice, naj združijo moči v boju proti tem hudim kršitvam pravic otrok in naj ustrezno upoštevajo zahteve Parlamenta iz njegove resolucije z dne 11. marca 2015 o boju proti spolni zlorabi otrok na internetu; ponovno poziva države članice, ki tega še niso storile, naj prenesejo direktivo o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji; nadalje poziva Unijo in države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem;

73.    poziva države članice, naj izvajajo Direktivo 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in naj okrepijo pravno sposobnost, tehnične zmogljivosti in finančne vire organov kazenskega pregona, da bodo še tesneje sodelovale, tudi z Europolom, in bodo učinkoviteje preiskovale in uničevale mreže storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, pri tem pa prvenstveno zagotavljale pravice in varnost prizadetih otrok;

74.    poudarja vlogo strokovnjakov, ki se ukvarjajo z otroki, kot so učitelji, pedagogi in pediatri, pri odkrivanju znakov telesnega in duševnega nasilja nad otroki, vključno s kibernetskim ustrahovanjem; poziva države članice, naj zagotovijo ozaveščanje in usposabljanje strokovnjakov na tem področju; države članice še poziva, naj vzpostavijo telefonske linije, prek katerih bodo lahko otroci prijavili kakršno koli zlorabo, spolno nasilje, grožnjo ali nadlegovanje, katerih žrtve so;

75.    meni, da morajo biti osebni podatki otrok na spletu ustrezno zaščiteni in da je treba otroke na njim prijazen način obveščati o nevarnostih in posledicah uporabe osebnih podatkov na spletu; poziva države članice k izvedbi kampanj za ozaveščanje v šolah; poudarja, da bi bilo treba prepovedati spletno profiliranje otrok;

76.    obsoja vse oblike diskriminacije otrok ter poziva Komisijo in države članice, naj z družnim delovanjem izkoreninijo diskriminacijo otrok; zlasti poziva države članice in Komisijo, naj pri načrtovanju in izvajanju regionalnih in kohezijskih politik izrecno prednostno obravnava otroke;

77.    poziva države članice, naj zagotovijo učinkovit dostop do pravnega varstva za vse otroke, ne glede na to, ali so osumljenci, storilci, žrtve ali stranke v postopku; se zaveda, kako pomembno je okrepiti procesna jamstva za otroke v kazenskih postopkih, zlasti v okviru tekočih razprav o direktivi o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku;

78.    je zaskrbljen zaradi porasta mednarodnih starševskih ugrabitev; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo Mediatorja Evropskega parlamenta za mednarodne starševske ugrabitve otrok; poudarja pomen skupnega pristopa EU k iskanju pogrešanih otrok v EU; poziva države članice, naj okrepijo policijsko in pravosodno sodelovanje v čezmejnih primerih pogrešanih otrok in naj odprejo telefonske linije za iskanje pogrešanih otrok;

79.    opozarja, da je treba pri vsaki politiki in ukrepu, ki se sprejme v zvezi z otroki, vedno prednostno upoštevati koristi otroka, kot je navedeno v členu 24 Listine o temeljnih pravicah; opozarja, da je pravica do izobraževanja zapisana v Listini o temeljnih pravicah in da je izobraževanje temeljnega pomena tako za dobrobit in osebni razvoj otroka kot tudi za prihodnost družbe; meni, da je izobraževanje otrok iz družin z nizkimi prihodki temeljni pogoj za to, da se otroci izvijejo iz revščine; zato poziva države članice, naj spodbujajo kakovostno izobraževanje za vse;

80.    poudarja, da je treba ustrezno zaščititi interese in pravice otrok državljanov EU, ne le v Uniji, ampak tudi zunaj njenih meja, in zato poziva k okrepljenemu sodelovanju z institucijami, odgovornimi za dobrobit otrok v nordijskih državah, ki niso članice EU; meni, da bi morale vse partnerice EU (tudi članice Evropskega gospodarskega prostora) ratificirati haaško konvencijo iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, izvrševanju in sodelovanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok;

81.    riznava, da je finančna in gospodarska kriza močno negativno vplivala na uresničevanje pravic in dobrobiti otrok; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za spopadanje z revščino in socialno izključenostjo otrok s pomočjo učinkovitega izvajanja priporočil Evropske komisije z naslovom „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“ prek celovitih strategij, ki podpirajo dostop do ustreznih virov, omogočajo dostop do kakovostnih storitev po dostopni ceni in spodbujajo sodelovanje otrok pri sprejemanju odločitev, ki jih zadevajo; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za spremljanje in izvajanje tega priporočila;

82.    poziva Komisijo, naj v letu 2015 predlaga ambiciozen in celovit načrt, ki bo nasledil Agendo EU za otrokove pravice; poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje otrokovih pravic v vse zakonodajne akte, politike in finančne odločitve EU; poziva Komisijo, naj letno poroča o napredku, doseženem v zvezi s spoštovanjem otrokovih pravic in doslednim izvajanjem pravnega reda EU o otrokovih pravicah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo v mandatu in virih koordinatorja za pravice otrok ustrezno odražala zaveza EU sistematičnemu in učinkovitemu vključevanju pravic otrok; poziva Komisijo, naj sprejme napovedane smernice EU o integriranih sistemih za zaščito otrok;

83.    pozdravlja dejstvo, da se države članice v vse večjem številu odločajo za kriminalizacijo prisilnih porok; poziva države članice, naj bodo pozorne ter naj usposabljajo in ozaveščajo osebje v stiku z otroki, kot so učitelji in pedagogi, da bodo znali odkriti otroke, za katere obstaja tveganje, da bodo odpeljani v državo izvora za namen prisilne poroke;

Pravice oseb LGBTI

84.    najostreje obsoja vse oblike diskriminacije in nasilja na ozemlju EU proti lezbijkam, gejem, transseksualcem, biseksualcem in interseksualcem (LGBTI), do katerih prihaja zaradi zakonov in politik, ki omejujejo njihove temeljne pravice; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo zakonodajo in politike za boj proti homofobiji in transfobiji; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predloži akcijski načrt ali strategijo na ravni EU za enakost na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, k čemur je Parlament že večkrat pozval in kot je komisarka Jourová obljubila v postopku predstavitve Komisije; v zvezi s tem spominja na svojo resolucijo z dne 4. februarja 2014 o časovnem načrtu EU za boj proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete; vseeno poudarja, da mora ta celovita politika spoštovati pristojnosti Evropske unije, njenih agencij in držav članic;

85.   meni, da bodo temeljne pravice oseb LGBTI zaščitene z večjo gotovostjo, če jim bo zagotovljen dostop do pravnega instituta, kot so zunajzakonska skupnost, registrirana partnerska skupnost ali poroka; pozdravlja dejstvo, da te možnosti sedaj priznava 19 držav članic, in k temu poziva še druge države članice; ponovno poziva Evropsko komisijo, naj predlaga ambiciozno uredbo, s katero bosta zagotovljena medsebojno priznavanje dokumentov o osebnem stanju (vključno s pravnim priznavanjem spola, zakonskimi zvezami in registriranimi partnerskimi skupnostmi) in njihova pravna veljava, da se zmanjšajo diskriminatorne pravne in upravne ovire za državljane, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja;

86.    poziva države članice, naj bodo pozorne in odločne ter naj sankcionirajo žalitve in stigmatiziranje oseb LGBTI v javni sferi, katerih storilci so osebe na javnih funkcijah;

87.    spodbuja države članice EU, naj podprejo sindikate in organizacije delodajalcev v njihovih prizadevanjih za sprejetje politik raznolikosti in nediskriminacije, osredotočene na osebe LGBTI;

88.    meni, da bi morali organi držav članic poenostaviti postopke, s katerimi se osebam, ki so spremenile spol, omogoči priznanje njihovega novega spola v uradnih dokumentih; ponovno obsoja vsak pravni postopek priznanja, v katerem se od transspolnih oseb zahteva sterilizacija;

89.    obžaluje, da se v večini držav članic transseksualci še vedno štejejo za duševno bolne, in te države poziva, naj pregledajo nacionalne klasifikacije duševnih bolezni, hkrati pa zagotovijo, da bo transseksualcem še naprej na voljo zdravljenje, ki je potrebno z medicinskega vidika;

90.    pozdravlja pobudo Komisije, da bi se v reviziji mednarodne klasifikacije bolezni Svetovne zdravstvene organizacije zavzeli za depatologizacijo transseksualne identitete; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za preprečitev, da bi odstopanja od spolnih norm v otroštvu postala nova diagnoza v mednarodni klasifikaciji bolezni;

91.    močno obžaluje, da so operacije za t. i. normalizacijo genitalij pri obojespolnih dojenčkih splošno razširjene, čeprav z zdravstvenega vidika niso potrebne; v zvezi s tem pozdravlja malteški zakon o spolni identiteti, izražanju spola in spolnih značilnostih iz aprila 2015, ki prepoveduje takšne operacije obojespolnih dojenčkov in podpira načelo samoodločanja interseksualnih oseb, ter poziva druge države, naj sledijo malteškemu zgledu;

Pravice invalidov

92.    obžaluje diskriminacijo in izključenost, katerih žrtve so še dandanes invalidi; poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj uresničujejo evropsko strategijo o invalidnosti in naj nadzorujejo in izvajajo evropsko ureditev tega področja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ponovno sproži zakonodajno pobudo za akt o dostopnosti v obliki medsektorskega instrumenta, ki bo okrepil zaščito invalidov in zagotovil skladnost vseh politik EU na tem področju; poziva Komisijo, naj okrepi sinergije med strategijo EU o invalidnosti ter določbami Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencije OZN o otrokovih pravicah, da bi zagotovile dejansko uživanje in učinkovito uresničevanje zagotovljenih pravic, tudi z usklajevanjem in izvajanjem zakonodajnega okvira ter s kulturnimi in političnimi ukrepi;

93.    poziva Komisijo, naj usmerja države članice, da bi kar najbolje izkoristile sredstva evropskih skladov, ki jih je treba uporabiti v skladu z zavezami EU iz Konvencije OZN o pravicah invalidov, obenem pa naj podpira in tesno sodeluje z nevladnimi in drugimi organizacijami, da bi tako zagotovila ustrezno izvajanje Konvencije; poziva EU in države članice, naj izboljšajo dostop invalidov, tudi oseb s psihosocialnimi motnjami, do zaposlitev in usposabljanja, in naj v skladu s členom 26 Listine podpirajo ustvarjanje pogojev za samostojno življenje invalidov ter programe deinstitucionalizacije;

94.    poudarja, da je treba spoštovati pravico invalidov do politične udeležbe na volitvah; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v svoja poročila o izvajanju direktiv Sveta 93/109/ES in 94/80/ES, ki določata volilno pravico in pravico do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament in na lokalnih volitvah, vključi oceno skladnosti s Konvencijo o pravicah invalidov; obžaluje, da je veliko invalidov v EU, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, prikrajšanih tudi za volilno pravico, zato poziva države članice, naj spremenijo nacionalno zakonodajo in invalidom, ki jim je bila odvzeta poslovna sposobnost, volilne pravice ne odvzamejo sistematično, temveč naj raje presojajo o vsakem posameznem primeru in za invalide predvidijo pomoč v volilnih postopkih;

95.    poziva Komisijo, naj oceni združljivost evropske zakonodaje z zahtevami Konvencije OZN o pravicah invalidov ter naj v okviru svoje ocene učinka vsak prihodnji predlog oceni v luči te konvencije;

96.    obsoja uporabo različnih oblik fizične in farmakološke prisile za osebe z duševnimi motnjami ter poziva EU in države članice, naj sprejmejo politike socialnega vključevanja;

97.   obžaluje dejstvo, da se invalidi še vedno srečujejo z ovirami pri dostopu do trga blaga in storitev v Uniji; meni, da te ovire omejujejo njihovo udeležbo v družbi in predstavljajo kršitev njihovih pravic, ki izhajajo zlasti iz njihovega evropskega državljanstva; poziva Komisijo, naj zagotovi hiter napredek na področju dostopnosti v Evropski uniji, da bo mogoče čim prej sprejeti zakonodajni akt;

98.    poziva institucije EU in države članice, naj invalide, tudi prek njihovih predstavniških organizacij, intenzivno vključijo v postopke sprejemanja odločitev v okviru svojih pristojnosti v skladu s členom 4(3) Konvencije OZN o pravicah invalidov;

99.    poziva države članice in institucije EU, naj zagotovijo, da je javnost o možnostih za sodelovanje v postopkih posvetovanja jasno in dobro obveščena prek dostopnih načinov komunikacije, da je mogoče vsebino zagotoviti v drugih oblikah, kot sta Braillova pisava in sistem Easy Read, ter da se zagotovi dostopnost javnih predstavitev in srečanj, na katerih se razpravlja o predlaganih zakonih in politikah;

100.  poziva Komisijo, naj uskladi zbiranje podatkov o invalidnosti prek socialnih raziskav EU v skladu z zahtevami člena 31 Konvencije OZN o pravicah invalidov; poudarja, da bi bilo treba pri takšnem zbiranju podatkov uporabljati metodologije, ki bi vključile vse invalidne osebe, tudi tiste s hudimi okvarami in tiste, ki živijo v institucijah;

Diskriminacija na podlagi starosti

101.  obžaluje dejstvo, da se številni starejši ljudje vsak dan soočajo z diskriminacijo in kršitvami svojih temeljnih pravic, zlasti kar zadeva dostop do ustreznega dohodka, zaposlitve, zdravstvenega varstva in potrebnega blaga in storitev; opozarja, da člen 25 Listine o temeljnih pravicah priznava pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju; poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo na področju demografskih sprememb, s katero bi se začelo izvajati člen 25 Listine o temeljnih pravicah;

102.  je zaskrbljen, ker starejši v državah članicah pogosto trpijo slabo ravnanje, zanemarjanje in zlorabe; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje zlorab starejših in vseh vrst nasilja nad njimi ter naj spodbujajo njihovo neodvisnost s podporo pri prenavljanju bivanjskih stavb in njihovi dostopnosti; opozarja, da starejše ženske zaradi razlik v plačah med spoloma in pozneje zaradi razlik v pokojninah pogosteje živijo pod pragom revščine;

103.  poziva države članice, naj zagotovijo vključevanje mlajših delavcev na trg dela, zlasti tistih, ki jih je prizadela gospodarska kriza, tudi z organiziranjem in zagotavljanjem usposabljanja za socialni napredek mladih;

104.  poziva k spoštovanju dostojanstva ljudi ob smrti, zlasti z zagotavljanjem, da se odločitve v oporokah v času življenja priznajo in upoštevajo;

105.  je zaskrbljen, ker rezi držav članic v javni porabi in pokojninah v veliki meri prispevajo k revščini starejših oseb, saj zmanjšujejo njihov razpoložljiv dohodek ter tako slabšajo njihove življenjske pogoje, saj ustvarjajo neenakosti pri dostopnosti storitev in povečujejo število starejših, katerih dohodki komaj presegajo prag revščine;

Kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor

106.  obžaluje incidente sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva, ki jim botrujejo rasizem, ksenofobija, verska nestrpnost ali predsodki do invalidnosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete posameznika, ki se vsak dan dogajajo v EU; poziva države članice, naj zaščitijo temeljne pravice in spodbujajo razumevanje, sprejemanje in strpnost med različnimi skupnostmi na svojem ozemlju; poziva EU, naj postane boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva prednostna naloga pri oblikovanju evropskih politik proti diskriminaciji in na področju pravosodja; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva ter diskriminatornim odnosom in vedenju, tako da oblikujejo celovito strategijo za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, nasilju na podlagi pristranskosti in diskriminacije;

107.  je zaskrbljen zaradi vedno večje prisotnosti sovražnega govora na internetu in države članice poziva, naj vzpostavijo preprost postopek, ki bo državljanom omogočil prijavo sovražnih vsebin na internetu;

108.  izraža zaskrbljenost zaradi preiskav in obsodb v zvezi s kaznivimi dejanji iz sovraštva v državah članicah; poziva države članice, naj ustrezno ukrepajo, da bi spodbudile prijavo teh kaznivih dejanj, tudi z zagotavljanjem zadostne zaščite, saj ugotovitve iz obsežnih raziskav Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) vztrajno kažejo, da se žrtve kaznivih dejanj nerade izpostavijo in prijavijo kaznivo dejanje policiji;

109.  je zaskrbljen, ker več držav članic ni pravilno preneslo določb Okvirnega sklepa 2008/913/PNZ, in poziva države članice, naj v celoti prenesejo in izvajajo standarde EU ter zagotovijo izvrševanje nacionalne zakonodaje, ki kaznuje vse oblike kaznivih dejanj iz sovraštva, podpihovanja sovraštva in nadlegovanja, obenem pa zagotovijo, da se v primerih teh kaznivih dejanj sistematično sproži pregon; poziva Komisijo, naj spremlja pravilen prenos okvirnega sklepa in proti državam članicam, ki ga ne bodo prenesle, sproži postopke za ugotavljanje kršitev; poziva tudi, naj se okvirni sklep pregleda, da bi z njim v celoti zajeli vse oblike kaznivih dejanj iz sovraštva in kaznivih dejanj, zagrešenih na podlagi pristranskosti ali diskriminatornega motiva, ter jasno opredelili usklajene standarde preiskovanja in pregona;

110.  poziva Komisijo, naj podpre programe usposabljanja organov kazenskega pregona, pravosodnih organov in ustreznih agencij EU za preprečevanje diskriminatornih praks in kaznivih dejanj iz sovraštva ter spopadanje z njimi; poziva države članice, naj organom, pristojnim za preiskovanje in pregon, zagotovijo praktična orodja in znanje, da bodo lahko ugotavljali in obravnavali kršitve iz okvirnega sklepa ter sodelovali in komunicirali z žrtvami;

111.  z zaskrbljenostjo opaža vzpon političnih strank, katerih politični programi slonijo na izključevanju na podlagi etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti in veroizpovedi;

112.  je izjemno zaskrbljen zaradi vse večje banalizacije rasističnih in ksenofobnih dejanj in govora, saj se v javni sferi vse vidneje pojavljajo rasistične in ksenofobne skupine, med katerimi so nekatere pridobile status politične stranke ali si za to prizadevajo;

113.  je zelo zaskrbljen zaradi vzpona političnih strank, ki izkoriščajo trenutno gospodarsko in socialno krizo, da bi upravičile svoja rasistična, ksenofobna in protiislamska stališča;

114.  odločno obsoja prakse zastraševanja in pregona manjšin, zlasti Romov in migrantov, ki jih izvajajo paravojaške skupine, med katerimi so nekatere neposredno povezane s političnimi strankami; poziva države članice, naj take prakse prepovejo in kaznujejo;

Brezdomci

115. je zaskrbljen zaradi števila ljudi, ki so zaradi gospodarske krize ostali brez doma; meni, da morajo biti brezdomci še naprej vključeni v družbo ter da se je treba boriti proti njihovi osamitvi in marginalizaciji; v zvezi s tem poziva države članice, naj sprejmejo ambiciozne politike za pomoč brezdomcem; poudarja, da so brezdomci ranljive osebe, in ponovno poziva države članice, naj jih ne stigmatizirajo kot zločince; poziva države članice, naj odpravijo kakršen koli zakon ali politiko, ki bi jih predstavljala kot take; poziva države članice, naj izoblikujejo nacionalne strategije za boj proti pojavu brezdomstva na svojem ozemlju; opozarja, da je pravica do pomoči pri dostopu do stanovanja za najbolj prikrajšane prebivalce zapisana v Listini o temeljnih pravicah;

Pravice migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito

116.  obžaluje tragično in ponavljajočo se izgubo življenj v Sredozemlju ter vlogo tihotapcev in trgovcev z ljudmi, ki migrantom kratijo temeljne pravice; opozarja, da bi morala EU in države članice storiti več, da bi preprečile nadaljnje tragedije na morju; poziva EU in države članice, naj v središče migracijskih politik EU postavijo solidarnost in spoštovanje temeljnih pravic migrantov in prosilcev za azil ter zlasti;

–       poudarja, kako pomembno je temeljne pravice vključiti v vse vidike migracijskih politik EU in izvesti temeljito oceno učinkov vseh ukrepov in mehanizmov na področju migracije, azilne politike in nadzora meja na temeljne pravice migrantov; države članice poziva, naj zlasti upoštevajo pravice ranljivih migrantov;

–       izpostavlja potrebo po celostnem pristopu EU, ki bo zagotavljal skladnost med njenimi notranjimi in zunanjimi politikami; spodbuja EU in države članice, naj postavijo spoštovanje pravic migrantov v središče vseh dvostranskih ali večstranskih sporazumov o sodelovanju, sklenjenih z državami, ki niso članice EU, vključno s sporazumi o ponovnem sprejemu oseb, partnerstvi za mobilnost in sporazumi o tehničnem sodelovanju;

–       opozarja države članice na njihove mednarodne obveznosti pomagati osebam v nevarnosti na morju;

–       poziva države članice, naj spremenijo ali pregledajo vso zakonodajo, ki predvideva sankcije za osebe, ki pomagajo migrantom v nevarnosti na morju;

–       poudarja temeljno pravico do iskanja azila; spodbuja EU in države članice, naj odprejo nove varne in zakonite možnosti in poti za vstop prosilcev za azil v Evropsko unijo ter temu namenijo tudi dovolj sredstev, da bi tako zmanjšali tveganja, povezana s poskusi nezakonitega vstopa, in se spopadli z mrežami trgovine z ljudmi in tihotapljenja, ki kujejo dobičke z ogrožanjem življenj migrantov ter njihovim spolnim in delovnim izkoriščanjem;

–       poziva vse države članice, naj sodelujejo v programih EU za preselitev, in spodbuja k uporabi humanitarnih vizumov;

–       poziva države članice, naj zagotovijo primerne pogoje za sprejem, ki ustrezajo veljavnim temeljnim pravicam in azilni zakonodaji, obenem pa naj posebno pozornost namenijo ranljivim osebam in zmanjšajo tveganja za socialno izključenost prosilcev za azil; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti Direktive 2013/32/EU, in posebno pozornost namenijo prosilcem za azil, ki potrebujejo posebna procesna jamstva;

–       poziva k vzpostavitvi učinkovitega in usklajenega azilnega sistema v EU, da bi tako zagotovili pravično porazdelitev prosilcev za azil med državami članicami;

–       obžaluje poročila o incidentih nasilnega zavračanja migrantov na mejah EU; opozarja države članice na njihove obveznosti, da spoštujejo načelo nevračanja, ki ga priznavata Ženevska konvencija in Evropsko sodišče za človekove pravice, ter prepoved kolektivnega izgona iz člena 19 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, njene agencije in države članice, naj zagotovijo upoštevanje teh in drugih mednarodnih obveznosti in obveznosti EU;

117.  ostro obsoja varnostno zaščito meja Evropske unije, ki zajema tudi gradnjo zidov in postavljanje bodečih žic, ter pomanjkanje zakonitih poti za vstop v Evropsko unijo, kar je privedlo do tega, da so številni prosilci za azil in migranti prisiljeni v uporabo vse nevarnejših poti ter so prepuščeni tihotapcem in trgovcem z ljudmi;

118.  zahteva nadzor na mejah, ki upošteva temeljne pravice, in poudarja, da mora Parlament izvajati demokratičen nadzor nad operacijami agencije Frontex;

119.  poziva k prekinitvi vseh dejavnosti, za katere je ugotovljeno, da kršijo temeljne pravice, ki izhajajo iz prava EU in mandata agencije Frontex;

120.  poudarja negativen vpliv dublinske uredbe na dejanski dostop do mednarodne zaščite brez resničnega skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti ob upoštevanju sodne prakse Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice; obsoja dejstvo, da revizija uredbe ni privedla do začasne prekinitve njenega izvajanja ali vsaj do prenehanja vračanja v prvo državo vstopa v EU, ter nedejavnost Komisije in držav članic pri iskanju alternativne možnosti, ki bi temeljila na solidarnosti med državami članicami;

121.  poziva vse države članice, naj podpišejo Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;

122.  obsoja nekritično zatekanje k nezakonitemu pridržanju migrantov z neurejenim statusom, tudi prosilcev za azil, mladoletnikov brez spremstva in oseb brez državljanstva; poziva države članice, naj ukrepajo v skladu z določbami direktive o vračanju, vključno s spoštovanjem pravice do dostojanstva in načela največje koristi otroka ter mednarodnega prava in prava EU; opozarja, da mora pridržanje migrantov ostati skrajna možnost ukrepanja, ter poziva države članice, naj izvajajo alternativne ukrepe; obsoja obupne pogoje pridržanja v nekaterih državah članicah in poziva Komisijo, naj jih prične nemudoma odpravljati; ponavlja, da je treba migrantom z neurejenim statusom zagotoviti pravico do učinkovitega pravnega sredstva v primeru kršitev njihovih pravic;

123.  poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovita obveščanje in preglednost v zvezi s pridržanjem migrantov in prosilcev za azil v številnih državah članicah, ter poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Uredbe št. 862/2007, da se vanjo vključijo statistični podatki o delovanju sistemov in centrov za pridržanje;

124.  poudarja, kako pomemben je demokratični nadzor vseh oblik odvzema prostosti na podlagi zakona o priseljevanju in azilu; poziva evropske poslance in poslance držav članic, naj redno obiskujejo mesta za sprejem in pridržanje migrantov in prosilcev za azil, ter poziva države članice in Komisijo, naj poenostavijo dostop nevladnih organizacij in novinarjev do teh mest;

125.  poziva k pozornejšemu spremljanju centrov za sprejem in pridržanje migrantov, obravnave migrantov in azilnih postopkov v državah članicah; je zaskrbljen nad postopki takojšnjega vračanja in nad nasilnimi dogodki v različnih žariščih v južni Evropi ter meni, da bi morala Komisija v tem okviru takoj vzpostaviti politični dialog z državami, ki se zatekajo k takšnim praksam, da bi zagotovila spoštovanje načela pravne države;

126.  poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj oblikujejo konkretne ukrepe in najboljše prakse, namenjene spodbujanju enake obravnave in socialnega vključevanja, da bi izboljšali vključevanje migrantov v družbo; v zvezi s tem opozarja, kako pomembno se je bojevati proti negativnim stereotipom in zmotam o migrantih z razbijanjem teh predsodkov, zlasti v šolah in pri mladih, in sicer s poudarjanjem pozitivnega učinka migracij;

127.  meni, da so otroci migranti še posebej ranljivi, zlasti če so brez spremstva; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo resolucijo Parlamenta z dne 12. septembra 2013 o položaju mladoletnikov brez spremstva v EU; poziva države članice, naj v celoti izvajajo sveženj o skupnem evropskem azilnem sistemu in na ta način izboljšajo položaj teh mladoletnikov v EU; pozdravlja sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-648/11, v kateri je odločilo, da je država članica, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za azil, ki jo je mladoletnik brez spremstva vložil v več kot eni državi članici, tista država, v kateri je mladoletnik prisoten po tem, ko je tam vložil prošnjo; opozarja, da je mladoletnik brez spremstva predvsem otrok, zato morajo države članice in Evropska unija pri njegovi obravnavi kot vodilno načelo upoštevati zaščito otrok in ne politike priseljevanja;

128.  poziva, naj se preveri poraba sredstev, namenjenih notranjim zadevam, zlasti sredstev za sprejem prosilcev za azil; poziva Evropsko unijo, naj ukrepa, če se izkaže, da se sredstva uporabljajo za financiranje dejavnosti, ki kršijo temeljne pravice;

129.  meni, da je treba državam članicam na zunanjih mejah Unije zagotoviti pomoč, da bi jim pomagali pri odpravi sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s pogoji sprejema in azilnimi postopki, ki se s povečevanjem števila prosilcev za azil še slabšajo;

130.  poziva Evropsko unijo, naj zagotovi, da bodo njeni uslužbenci odgovarjali za morebitne zagrešene kršitve temeljnih pravic; zlasti poziva, naj zagotovi, da se v primeru navedb, ki nakazujejo na kršitve v okviru operacij, ki jih usklajuje agencija Frontex, sprožijo preiskave, in naj se za tiste, ki so take kršitve zakrivili, sprejmejo ustrezni disciplinski ali drugi ukrepi; zato poziva k oblikovanju pravnega sredstva znotraj agencije Frontex, kot je zahteval evropski varuh človekovih pravic v svoji preiskavi primera OI/5/2012/BEH-MHZ, in k javni objavi ugotovitev preiskav o domnevnih kršitvah človekovih pravic; nadalje poziva, naj se v skladu s členom 3(1)(a) Uredbe (EU) št. 1168/2011 operacije agencije Frontex prekinejo, če je med njihovim izvajanjem prišlo do kršitev temeljnih pravic;

131.  poziva države članice, naj nemudoma ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi;

132.  poziva države članice, naj ženskam, ki so žrtve preganjanja zaradi spola, zagotovijo dejanski dostop do mednarodne zaščite; poziva države članice, naj upoštevajo smernice Komisije za uporabo Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine, zlasti v zvezi s takojšnjo podelitvijo samostojnega dovoljenja za prebivanje družinskim članom, ki vstopijo na podlagi združitve družine, v primeru posebej težkega položaja, kot je nasilje v družini;

133.  pozdravlja dejstvo, da azilna zakonodaja EU šteje žrtve pohabljanja spolnih organov kot ranljive osebe in tovrstno pohabljanje uvršča med merila, ki jih je treba upoštevati pri prošnji za azil; poziva vse države članice, naj usposobijo strokovnjake, ki prihajajo v stik s priseljenkami, da ugotovijo, katere ženske in dekleta so v nevarnosti, da v svojih državah postanejo žrtve pohabljanja spolnih organov;

134.  poudarja, da je svoboda gibanja in prebivanja evropskih državljanov in njihovih družin, kot je določena v Pogodbah in zagotovljena z Direktivo 2004/38/ES o prostem pretoku, ena od temeljnih pravic evropskih državljanov; obsoja kakršen koli poskus revizije tega dosežka, zlasti ponovno uvedbo schengenskih mejnih kontrol tam, kjer zakonik o schengenskih mejah tega ne predvideva, in zahteva, da se kakršna koli kršitev zadevnih pravil obravnava pred Sodiščem EU; je zaskrbljen zaradi naraščajočega trenda hitrih izgonov državljanov EU iz njihovih držav prebivališča zaradi izgube službe in prihodkov, kar krši veljavni okvir; meni, da je to v nasprotju z duhom prostega gibanja;

Solidarnost v gospodarski krizi

135.  obžaluje, da je finančna, gospodarska in dolžniška kriza, skupaj z uvedenimi proračunskimi omejitvami, negativno vplivala na gospodarske, državljanske, socialne in kulturne pravice, kar je pogosto privedlo do brezposelnosti, revščine in negotovih delovnih pogojev in življenjskih razmer ter tudi izključenosti in osamitve, zlasti v državah članicah, kjer so bili sprejeti programi za makroekonomsko prilagoditev, obenem pa poudarja, da nedavno sporočilo Eurostata kaže, da enega izmed štirih evropskih državljanov ogrožata revščina in izključenost;

136.  ugotavlja, da so ekonomska kriza in ukrepi, ki so bili sprejeti za njeno reševanje, vplivali na pravico dostopa do osnovnih potrebščin kot so izobraževanje, bivalni prostori, zdravstvena oskrba in socialno varstvo, obenem pa imajo v določenih državah članicah tudi negativen učinek na splošno zdravstveno stanje prebivalstva; poudarja, da je treba spoštovati pravico do varstva pred revščino in socialno izključenostjo, kot določa člen 30 Evropske socialne listine; poziva vse države članice, naj v skladu z nacionalnimi praksami uvedejo podporne ukrepe, s katerimi bodo svojim državljanom zagotovile primerne življenjske pogoje, in naj se borijo proti socialni izključenosti;

137.  poudarja, da morajo institucije EU in države članice pri izvajanju strukturnih reform v svojih socialnih in gospodarskih sistemih vedno upoštevati Listino in svoje mednarodne obveznosti ter so odgovorne za sprejete odločitve; ponovno poziva k uskladitvi programov za makroekonomsko prilagoditev s cilji Unije iz člena 151 PDEU, vključno s spodbujanjem zaposlovanja in izboljšanjem življenjskih razmer in delovnih pogojev; ponavlja, da je treba pri ukrepih, ki jih v odziv na krizo sprejemajo institucije EU in države članice, zagotoviti popoln demokratični nadzor z učinkovitim sodelovanjem parlamentov;

138.  poziva institucije EU in države članice, naj preučijo učinek, ki ga imajo predlagani ali izvedeni varčevalni ukrepi na temeljne pravice, in sicer glede na spol ter ob tem upoštevajo nesorazmerni učinek varčevalnih ukrepov na ženske; poziva institucije EU, naj v primerih, ko so varčevalni ukrepi negativno vplivali na gospodarske, socialne in kulturne pravice žensk, nemudoma sprejmejo popravne ukrepe;

139.  poziva institucije EU in države članice, naj preverijo vpliv predlaganih in sprejetih ukrepov za boj proti krizi na temeljne pravice in svoboščine, tudi socialne pravice in pravice delavcev ter naj nemudoma najdejo rešitev za nastale razmere, če ugotovijo, da se je varstvo pravic poslabšalo ali da je prišlo do kršitev mednarodnega prava, vključno s konvencijami in priporočili Mednarodne organizacije dela;

140.  poziva institucije EU in države članice, naj pri sprejemanju in izvajanju popravnih ukrepov in proračunskih rezov izvedejo oceno učinka na temeljne pravice in zagotovijo dovolj sredstev, s katerimi se bo zaščitilo upoštevanje temeljnih pravic in zagotavljanje minimalnih osnovnih ravni državljanskih, gospodarskih, kulturnih in socialnih pravic, zlasti za najbolj ranljive in socialno prikrajšane skupine;

141.  poziva institucije EU in države članice, naj priznajo, da so dolgoročne naložbe v socialno vključevanje koristne, saj preprečujejo visoke stroške diskriminacije in neenakosti; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne javne naložbe za ohranjanje izobraževanja in zdravstvenega varstva ter da drastični rezi v proračunih organov za enakost ne ogrožajo dostopa do pravnega varstva in odpravljanja diskriminacije; poziva EU in nacionalne institucije, naj ne ogrozijo socialnega vključevanja s proračunskimi ukrepi, ki bodo ogrozili delovanje na skupnosti temelječih organizacij, ki si prizadevajo za enakost;

142.  poziva Evropsko komisijo, naj preuči možnost, da bi predlagala pristop k Evropski socialni listini, da bi učinkovito zaščitili socialne pravice evropskih državljanov; poziva države članice, naj podprejo razširitev socialnih pravic iz Listine EU na druge socialne pravice, navedene v revidirani Evropski socialni listini Sveta Evrope, kot so pravica do dela, pravica do poštenega plačila ter pravica do zaščite pred revščino in socialno izključenostjo;

Kriminal in boj proti korupciji

143.  ponavlja, da kazniva dejanja korupcije, zlasti organizirani kriminal, predstavljajo resno kršitev temeljnih pravic ter grožnjo demokraciji in pravni državi; poudarja, da korupcija s preusmerjanjem javnih sredstev od javne porabe, ki so ji namenjena, zmanjšuje raven in kakovost javnih storitev in zato resno škoduje pravični obravnavi vseh državljanov; poziva države članice in evropske institucije, naj razvijejo učinkovite instrumente za preprečevanje korupcije, boj proti korupciji in njeno sankcioniranje ter naj redno preverjajo porabo javnih sredstev, evropskih in nacionalnih; zato poziva države članice in institucije, naj si prizadevajo za čimprejšnjo ustanovitev evropskega javnega tožilstva, in sicer z ustreznimi zagotovili za njegovo neodvisnost in učinkovitost;

144.  poudarja, da predstavlja korupcija resno kršitev temeljnih pravic; poziva države članice in institucije, naj razvijejo učinkovite instrumente za boj proti korupciji in naj redno preverjajo porabo javnih sredstev, evropskih in nacionalnih; poudarja, da sta večja preglednost javnih dokumentov ter možnost državljanov in novinarjev, da dostopajo do njih, učinkovit način za razkrivanje korupcije in boj proti njej;

145.  poziva Komisijo, naj sprejme protikorupcijsko strategijo, ki jo bodo dopolnjevali učinkoviti instrumenti; poziva vse države članice in EU, naj se pridružijo partnerstvu za odprto vlado in razvijejo konkretne strategije za spodbujanje preglednosti, krepitev vloge državljanov in boj proti korupciji; poziva države članice, naj upoštevajo priporočila iz poročila Evropske komisije o boju proti korupciji in resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti, ter okrepijo policijsko in pravosodno sodelovanje v okviru boja proti korupciji;

146.  poziva države članice, naj okrepijo boj proti vsem oblikam hudega organiziranega kriminala, vključno s trgovino z ljudmi, spolnimi zlorabami in izkoriščanjem, mučenjem in prisilnim delom, zlasti žensk in otrok;

147.  poziva Komisijo, naj predvidi kazniva dejanja, da bi tako omogočila boj proti okoljskemu kriminalu, ki ga povzročajo posamezniki ali organizirane kriminalne združbe in ki vpliva na pravico ljudi do zdravja, življenja in zdravega okolja ter na gospodarstvo in uporabo javnih sredstev; poziva Komisijo, naj pregleda dejansko izvajanje pravice do dostopa do pravnega varstva v EU v kontekstu pravice vsakega posameznika te in prihodnjih generacij, da živi v okolju, ki je spodbudno za njegovo zdravje in dobro počutje;

148.  predlaga uvedbo evropskega protikorupcijskega zakonika, preglednega sistema kazalnikov v zvezi s stopnjami korupcije v državah članicah in napredkom pri odpravljanju korupcije ter letnega primerjalnega poročila o obsegu te velike težave na evropski ravni;

149.  poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo davčno konkurenco in se učinkovito borijo proti škodljivim davčnim praksam, utaji davkov in izogibanju davkom v EU, ki hromijo zmogljivost držav članic, da v celoti izkoristijo razpoložljive vire ter tako v celoti uresničujejo gospodarske, socialne in kulturne pravice;

150.  obsoja vse bolj razširjen pojav trgovine z ljudmi, zlasti za namene spolnega izkoriščanja, ter zahteva, naj EU in njene države članice v skladu z direktivo EU sprejmejo ukrepe za boj proti povpraševanju po izkoriščanju, ki spodbuja vse oblike trgovanja;

Razmere v zaporih in drugih prostorih za odvzem prostosti

151.  opozarja, da morajo nacionalni organi zagotavljati temeljne pravice zapornikov; obžaluje razmere v zaporih in drugih prostorih za odvzem prostosti v številnih državah članicah, med katerimi so tudi težave s prenapolnjenostjo zaporov in slabo ravnanje z zaporniki; meni, da mora EU nujno sprejeti instrument, ki bo zagotavljal izvajanje priporočil Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter uresničevanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

152.  opozarja, da so zaradi zlorab odvzema prostosti zapori v Evropi prenapolnjeni, kar je v nasprotju s temeljnimi pravicami posameznikov in ogroža vzajemno zaupanje, potrebno za pravosodno sodelovanje v Evropi; poudarja, da morajo države članice, da bi izpolnile zaveze, dane na mednarodnih in evropskih forumih, v večji meri uporabljati spremljevalne ukrepe in sankcije, ki so alternativa zaporu, in se pri odvzemu prostosti usmeriti na socialno reintegracijo; zato poziva države članice, naj sprejmejo strategije za spodbujanje usposabljanja in dela zapornikov med prestajanjem zaporne kazni;

153.  poudarja priporočila Komisiji v svoji resoluciji z dne 27. februarja 2014 o reviziji evropskega naloga za prijetje (2013/2109(INL)), zlasti kar zadeva uvedbo preverjanja sorazmernosti in izjeme glede temeljnih pravic v okviru evropskega naloga za prijetje oziroma splošneje ukrepov vzajemnega priznavanja;

154.  obžaluje, da so tri okvirne sklepe, ki zajemajo premestitev zapornikov, spremljevalne ukrepe in alternativne sankcije in evropski nalog za nadzor, izvedle le določene države članice, saj imajo velik potencial za zmanjšanje prenapolnjenosti zaporov;

155.  poziva Komisijo, naj oceni učinek politik pridržanja in sistemov kazenskega prava na otroke; opozarja, da so po vsej EU pravice otrok neposredno prizadete v primerih, ko otroci skupaj s starši živijo v centrih za pridržanje; opozarja na ocene, po katerih naj bi bilo v EU vsako leto od staršev, ki prestajajo zaporno kazen, ločenih 800 000 otrok, to pa na pravice teh otrok vpliva na številne načine;

Pravosodje

156.  opozarja, da bi moral razvoj evropskega območja pravice na podlagi vzajemnega priznavanja in pravnih jamstev, v okviru katerega bi uskladili različne pravosodne sisteme držav članic, zlasti kar zadeva kazenske zadeve, ostati ena od najpomembnejših prednostnih nalog evropskih institucij v okviru agende EU na področju pravosodja za leto 2020; meni, da je učinkovito izvajanje Listine in sekundarne zakonodaje EU na področju temeljnih pravic bistveno za zaupanje državljanov v pravilno delovanje evropskega območja pravice;

157.  poudarja, da je pravica dostopa do pravnega varstva ter neodvisnega in nepristranskega sodišča bistvena za zaščito temeljnih pravic, ki so v demokraciji in pravni državi učinkovite le, če so iztožljive; ponavlja, kako pomembno je zagotoviti učinkovito delovanje civilnega in kazenskopravnega sistema ter neodvisnost sodstva;

158.  pozdravlja portal evropskega e-pravosodja, ki ga upravlja Komisija in ki strokovnjakom in javnosti zagotavlja informacije o pravosodnih sistemih, hkrati pa je praktično orodje za izboljšanje dostopa do pravnega varstva s posebnim razdelkom za temeljne pravice, kjer lahko državljani dobijo informacije, kam naj se obrnejo v primeru kršitve svojih temeljnih pravic;

159.  pozdravlja ukrepe, ki so bili na evropski ravni že sprejeti za uskladitev jamstev držav članic v kazenskih postopkih, in njihove koristi za državljane; ponavlja, da je pomembno sprejeti zakonodajo EU o procesnih pravicah, ki bo v skladu z najvišjim standardom zaščite, kot je določen v Listini, mednarodnih pogodbah o človekovih pravicah in ustavnem pravu držav članic;

160.  obžaluje nezadosten dostop do brezplačne pravne pomoči v mnogih državah članicah in dejstvo, da pri osebah z nezadostnimi finančnimi sredstvi to vpliva tudi na njihovo pravico dostopa do pravnega varstva; meni, da je bistvenega pomena, da EU sprejme trdno in celovito direktivo o brezplačni pravni pomoči;

161.  poziva EU in države članice, naj predvidijo ukrepe, s katerimi bodo podprle in zaščitile prijavitelje nepravilnosti oziroma nezakonitih dejanj;

Državljanstvo

162.  meni, da bi bilo treba aktivno in participativno državljanstvo EU spodbujati z omogočanjem dostopa do dokumentov in informacij, preglednostjo, dobrim upravljanjem in administracijo ter demokratično udeležbo in zastopanjem, pri čemer naj bi se odločitve sprejemale v kar najtesnejši povezavi z državljani Unije; vztraja pri tem, da je treba zagotoviti polno sodelovanje civilne družbe pri sprejemanju odločitev na evropski ravni, kot je zagotovljeno s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji, ter poudarja pomen načel preglednosti in dialoga na tem področju; ugotavlja, da pravica državljanov do dostopanja do dokumentov javnih institucij krepi njihovo vlogo ter jim omogoča, da nadzorujejo in ocenjujejo javne organe ter od njih zahtevajo, da prevzamejo odgovornost; v zvezi s tem obžaluje zastoj revizije Uredbe št. 1049/2001 ter ponovno poziva Komisijo in Svet, naj se znova lotita te revizije na podlagi predlogov Parlamenta;

163.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo izvajanje informacijskih kampanj o evropskem državljanstvu in z njim povezanih pravicah: pravico do diplomatske in konzularne zaščite, pravico do vlaganja peticij, pravico pritožbe pri evropskem varuhu človekovih pravic, volilno pravico in pravico do kandidiranja na evropskih volitvah ter pravico do vlaganja državljanskih pobud;

164.  pozdravlja prizadevanja evropskega varuha za človekove pravice za zagotavljanje dobrega upravljanja in preglednosti institucij in organov Unije;

165.  obsoja dejstvo, da je več kot 15 milijonov državljanov tretjih držav in 500 000 oseb brez državljanstva v Evropski uniji žrtev diskriminatorne zavrnitve priznanja njihovega državljanstva; zahteva, naj Unija in njene države članice spoštujejo temeljno pravico do državljanstva, zlasti pa poziva države članice, naj ratificirajo Konvencijo o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961 in Evropsko konvencijo o državljanstvu iz leta 1997 ter ju tudi v celoti izvajajo;

166.  opozarja, da je osveščanje državljanov o njihovih temeljnih pravicah sestavni del pravice do dobrega upravljanja, ki je zapisana v Listini; poziva države članice, naj bodo še posebej pozorne na to, da se najbolj prikrajšanim prebivalcem pojasnijo njihove pravice, naj jih podprejo in zagotovijo spoštovanje teh pravic;

167.  meni, da bi morale imeti osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v državah članicah volilno pravico na lokalnih in evropskih volitvah;

168.  poziva Komisijo, naj stori korak naprej pri utrjevanju pravice do dobrega upravljanja, tako da evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropske unije spremeni v pravno zavezujočo uredbo;

169.  poziva Komisijo in države članice, naj prek svojih politik zagotovijo ustrezno spoštovanje temeljnih pravic v Evropski uniji, njihovo zagotavljanje, varstvo in nadaljnji razvoj; poziva države članice, naj obnovijo svoja prizadevanja ter pravico do peticij in pravico do pritožbe evropskemu varuhu človekovih pravic priznajo kot sredstvo državljanov za uveljavljanje njihovih pravic.

170.  na podlagi stotin peticij, prejetih vsako leto, izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti pri dejanskem izvajanju določb okoljske zakonodaje EU v državah članicah po črki in duhu, na primer direktiv o presoji vplivov na okolje in o strateški okoljski presoji; poziva Komisijo, naj podrobneje preverja vsebine takih postopkov, zlasti kadar se peticije nanašajo na posamezne primere;

171.  ponovno poudarja pomen evropske državljanske pobude kot nove pravice državljanov, uvedene z Lizbonsko pogodbo in namenjene krepitvi participativne demokracije v Evropski uniji; ugotavlja pomen evropske državljanske pobude kot močnega orodja, ki daje evropskim državljanom neposredno demokratično pravico, da se vključijo v proces odločanja v EU, poleg njihove pravice do predložitve peticij Evropskemu parlamentu in pravice do pritožbe evropskemu varuhu človekovih pravic;

172.  poziva Komisijo, naj okrepi vlogo evropske državljanske pobude, in sicer naj pri odpravljanju vseh pomanjkljivosti tega instrumenta pri bližajočem se pregledu Uredbe 211/20118 sprejme državljanom prijazen pristop, hkrati pa naj izboljša informacijske kampanje za državljane o uporabi evropske državljanske pobude in njenih možnosti za vplivanje na proces oblikovanja politik Evropske unije;

Žrtve kaznivih dejanj

173.  meni, da je zaščita žrtev kaznivih dejanj prednostna naloga; poziva države članice, naj nemudoma začnejo pravilno izvajati direktivo EU o žrtvah (2012/29/EU), saj je rok za prenos 16. november 2015, obenem pa poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s členom 28 zagotovijo zbiranje primerljivih podatkov o prenosu te direktive, zlasti o tem, ali imajo žrtve, tudi žrtve kaznivih dejanj, zagrešenih na podlagi diskriminatornega motiva, dostop do svojih pravic; meni, da je treba pri pomoči žrtvam kaznivih dejanj še mnogo storiti, kar kažejo tudi raziskave na področju podpore žrtvam, ki jih je opravila Agencija EU za temeljne pravice, z obveščanjem žrtev o njihovih pravicah in zagotavljanjem učinkovitih sistemov napotitev ter usposabljanjem policistov in zaposlenih v pravosodju, da bi z žrtvami lahko vzpostavili odnos, ki bo temeljil na zaupanju; pozdravlja dejstvo, da je bila leta 2013 sprejeta uredba o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah;

174.  poziva Komisijo in države članice EU, naj zagotovijo najvišjo kakovost zbiranja primerljivih podatkov o prenosu direktive EU o žrtvah (2012/29/EU) in o tem, kako so žrtve, vključno z žrtvami kaznivih dejanj, zagrešenih na podlagi pristranskosti ali diskriminatornega motiva, dostopale do svojih pravic, kot določa člen 28 direktive;

175.  poziva Komisijo in države članice, naj pri pripravi svojih politik upoštevajo demografski razvoj in spremembe v obsegu in sestavi gospodinjstev; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da njihove socialne politike in politike zaposlovanja ne diskriminirajo na podlagi velikosti in sestave gospodinjstev;

176.  opozarja na pravno vrzel na področju dostopa državljanov do pravnega varstva v primerih, ko države članice niso prenesle zakonodaje EU, ki jih neposredno zadeva, ali pa so to storile z zamudo; poudarja, da je za zaščito in spodbujanje temeljnih pravic treba uskladiti ukrepe na vseh ravneh, kar vključuje institucije EU, države članice, regionalne in lokalne organe, nevladne organizacije in civilno družbo;

177.  poudarja, da je treba v Evropski uniji okrepiti institucionalno preglednost, demokratično odgovornost in odprtost, ter poziva pristojne institucije EU in vse države članice, naj:

–       si bolj prizadevajo za takojšnji pregled Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, s čimer bi zagotovili največjo možno preglednost in preprostejše postopke za dostop javnosti do informacij in dokumentov; pri tem poziva Komisijo, naj ponovno začne zakonodajno pobudo za akt o dostopnosti v obliki horizontalnega instrumenta, s katerim bi lahko okrepili varstvo invalidov in zagotovili kohezijo med vsemi politikami EU na tem področju;

–       predlagajo pregled uredbe o evropski državljanski pobudi (Uredba (EU) št. 211/2011) v tem parlamentarnem zakonodajnem obdobju, da bi izboljšali njeno delovanje, dodali spremembe, s katerimi bi odpravili upravne, organizacijske in finančne ovire, zaradi katerih ne morejo vsi evropski državljani prek evropske državljanske pobude ustrezno uveljavljati demokratičnega vpliva, kot to določajo Pogodbe; poziva Komisijo, naj v svoj predlog vključi potrebne določbe, na podlagi katerih nekaterim skupinam državljanov, kot so slepi ali tisti, ki živijo v tujini, ne bi bilo več onemogočeno uveljavljanje pravice do podpore državljanskih pobud, saj tako izključevanje omejuje enakost med državljani in njihovo vključenost;

–       revidirajo Direktivo 93/109/ES o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, in tako državljanom EU s prebivališčem v državi, ki ni njihova matična država, omogočijo udeležbo na evropskih volitvah v državi prebivališča; poziva države članice, naj vsem svojim državljanom, tudi tistim, ki ne živijo v EU, omogočijo, da oddajo svoj glas na evropskih volitvah, zlasti s pomočjo pravočasno izvedene kampanje obveščanja;

–       pretehtajo dejstvo, da vse večji delež prebivalstva ostaja brez vsake volilne pravice na nacionalnih volitvah, saj ne morejo glasovati v matični državi niti v državi prebivališča.

178.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0126.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0105.

(3)

UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(4)

UL C 378, 24.12.2013, str. 1.

(5)

Direktiva 2010/64/EU z dne 20. oktobra 2010, Direktiva 2012/13/EU z dne 22. maja 2012, Direktiva 2013/48/EU z dne 22. oktobra 2013.

(6)

UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

(7)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(8)

UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(9)

UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(10)

UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(11)

UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(12)

UL L 335, 17.12.2011, str. 1.

(13)

UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(14)

UL L 59, 2.3.2013, str. 5.

(15)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0594.

(16)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0062.

(17)

UL C 51E, 22.2.2013, str. 101.

(18)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0387.

(19)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173.

(20)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0105.

(21)

UL C 124E, 25.5.2006, str. 405.

(22)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0070.

(23)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0322.

(24)

Sprejeta besedila P7_TA(2014)0230.

(25)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0031.

(26)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0350.

(27)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0058.

(28)

UL C 353E, 3.12.2013, str. 1.

(29)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0418.

(30)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0203.

(31)

Akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, § 7.2 in 7.3.


OBRAZLOŽITEV

Poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v EU v letih 2013 in 2014 se umešča v institucionalni kontekst, ki je zelo ugoden in osveščen v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic v Evropski uniji v današnjem času. Pred kratkim se je začelo novo zakonodajno obdobje, nedavno je bila imenovana nova Komisija, ki ima pomembno vlogo pri spoštovanju Listine o temeljnih pravicah, saj je zanje pristojen prvi podpredsednik, ki v svoji vlogi jamči za varstvo temeljnih pravic v Evropski uniji.

Listina o temeljnih pravicah priznava vrsto osebnih, državljanskih, političnih, gospodarskih in socialnih pravic državljanom in prebivalcem EU. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe ima tudi Listina enake pravno zavezujoče učinke kot Pogodbi.

Vsi državljani in prebivalci EU bi morali imeti možnost uveljavljati pravice iz Listine, ne glede na spol, veroizpoved, spolno nagnjenje in barvo kože. Na žalost pa institucionalni dejavniki in nevladne organizacije z zaskrbljenostjo poročajo o številnih kršitvah temeljnih pravic na ozemlju držav članic Evropske unije.

To je nesprejemljivo. Odziv evropskih institucij in držav članic mora biti odločen in neomajen pri preprečevanju in odpravljanju teh kršitev. Preveč je že bilo ukrepov, ki jih je v preteklosti predlagal Parlament, ki niso dali ustreznih rezultatov, in preveč je bilo kršitev temeljnih pravic, ki se jih ni preprečilo in se dogajajo še naprej.

Poročevalka namerava v tem poročilu izhajati iz predlogov in priporočil Parlamenta v prejšnjih poročilih o razmerah na področju temeljnih pravic in predlagati nove rešitve. Poročilo je razdeljeno na dva dela: v prvem se obravnavajo institucionalna vprašanja, v drugem pa se analizirajo razmere na področju posameznih temeljnih pravic.

Poročevalka je v svoje delo vključila glavne institucionalne akterje, med drugim Agencijo EU za temeljne pravice, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, varuhe človekovih pravic držav članic in glavne akterje civilne družbe, ki so v informativnem vprašalniku odgovorili na vprašanja o razmerah na področju temeljnih pravic v njihovih državah in na njihovih referenčnih področjih.

V prvem delu poročila poročevalka predlaga vzpostavitev dejanske notranje strategije v zvezi s temeljnimi pravicami v Evropski uniji, ki naj temelji na izvajanju člena 2 PEU in ki naj vključuje vse organe Unije, ki delujejo na področju spoštovanja temeljnih pravic. V zunanjih odnosih je treba zagotoviti skladnost s strateškim okvirom o človekovih pravicah in demokraciji in preseči tako imenovano københavnsko dilemo, kar pomeni natančno preveriti spoštovanje temeljnih pravic in načel pravne države ne le pred pristopom k EU, ampak tudi v državah, ki so že njene članice. Da bi bila strategija zares učinkovita, je treba vzpostaviti mehanizem, ki bo imel resnično odvračilno vlogo in s pomočjo katerega bo mogoče dejansko preprečiti in izkoreniniti kršitve temeljnih pravic v državah članicah.

V drugem delu poročila poročevalka natančno obravnava vrsto kršitev, za katere misli, da jim je treba nameniti posebno pozornost zaradi sedanjih političnih razmer, kot je svoboda izražanja, potreba po uravnoteženem odnosu med spoštovanjem temeljnih pravic in zagotavljanjem kolektivne varnosti, vpliv varčevalnih ukrepov in korupcije na temeljne pravice ter razmere v zaporih. Poleg tega se je dotaknila področij, za katera ima EU vse pristojnosti, kot sta boj proti diskriminaciji in varstvo pravic migrantov in beguncev.


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (13.5.2015)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014)

(2014/2254(INI))

Pripravljavec mnenja: Ramón Jáuregui Atondo

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      poudarja, da je treba še naprej spodbujati in krepiti varstvo in celovit razvoj temeljnih pravic v skladu s Pogodbama in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah ter zlasti zagotoviti, da bodo Evropska unija, njene institucije in vse države članice spoštovale in promovirale vrednote Evropske unije iz člena 2 in vseh drugih ustreznih členov Pogodbe EU; poudarja, da bi morale evropske institucije prevzeti vodilno vlogo v teh prizadevanjih, in poudarja, da bi morale biti države članice zgled pri učinkovitem izpolnjevanju obveznosti;

2.      poudarja, da pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin veliko pripomore k varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin državljanov EU in držav članic; je seznanjen z mnenjem 2/13 Sodišča Evropske unije, da osnutek sporazuma o pristopu Evropske unije k tej konvenciji ni združljiv s pravom EU; poziva Komisijo in Svet, naj čim prej obravnavata pomisleke, ki jih je izrazilo Sodišče, da bo mogoče v celoti izpolniti obveznost iz člena 6(2) Pogodbe EU o pristopu k Evropski konvenciji o človekovih pravicah ter čim prej obnoviti pogajanja na način, ki varstvu pravic v Evropski uniji dodaja vrednost;

3.      opozarja, da bi bilo treba podrobno preučiti vse zakonodajne predloge, skupaj z mednarodnimi sporazumi, in vse politike EU na splošno, ter poskrbeti, da bodo skladni z Listino o temeljnih pravicah; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da se bo vsa zakonodaja EU, vključno s programi gospodarskega in finančnega prilagajanja, ki že vplivajo na življenjske razmere številnih ljudi, nenehno izvajala v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Evropsko socialno listino (člen 151 PDEU), zlasti glede varstva ekonomskih in socialnih pravic;

4.      meni, da kršitve pravic, zlorabe ali neenakosti v državah članicah ogrožajo demokracijo in pravno državo, pa tudi zmanjšujejo zaupanje državljanov v institucije Evropske unije; poudarja vlogo Parlamenta kot edine neposredno izvoljene institucije pri pregledovanju zakonodajnih predlogov in politike, da se zagotovi skladnost z Listino; poziva zakonodajalca EU, naj promovira vrednote Evropske unije, kot določa člen 3 PEU, zlasti vključenost in enakost, kot to določajo členi 8, 9 in 10 PDEU;

5.      opozarja, da je treba sedaj, še bolj kot kdajkoli prej, zagotoviti usklajenosti med notranjimi in zunanjimi vidiki, skupaj z mednarodnimi sporazumi, pri varstvu in promoviranju človekovih pravic v Evropski uniji, in poudarja, da morajo biti zakonodaja in oblikovanje politike na področju varnosti in pravosodja ter zunanja razsežnost politik Unije v skladu z Listino o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, saj morajo biti varnostne in pravosodne politike namenjene zagotavljanju in varovanju svobode in temeljnih pravic;

6.      poudarja, da je pomembno zagotoviti, da se v vseh državah članicah učinkovito in usklajeno varuje načelo pravne države in preprečujejo kršitve temeljnih pravic, ter priznava, da ima pravna država osrednjo vlogo pri preprečevanju kršitev temeljnih pravic; opozarja, da so temeljne pravice sestavni del vrednot Evropske unije in da člen 7 Pogodbe EU vsebuje mehanizem za odzivanje v primeru, da država članica huje in vztrajno krši temeljne pravice ali obstaja očitno tveganje, da bi država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2 PEU, ter poudarja, da bi se moral člen 7 enotno uporabljati za vse države članice, da se zagotovi enaka obravnava;

7.      zato pozdravlja okvirne določbe, ki jih je 11. marca 2014 Komisija sprejela o novem okviru EU za krepitev načela pravne države, ter sklep Sveta za splošne zadeve z dne 16. decembra 2014 o vzpostavitvi trajnega dialoga o položaju pravne države v Evropski uniji med državami članicami in Svetom, saj bi bilo treba oba mehanizma uporabiti pred začetkom postopkov iz člena 7 PEU, ter poziva Komisijo in Svet, naj redno obveščata Parlament;

8.      vendar hkrati opozarja na velike ovire za njegovo izvajanje, zlasti da je za uradno ugotovitev o obstoju hudih in vztrajnih kršitev temeljnih vrednot Unije v državi članici v skladu s členom 7(2) PEU potrebno soglasje v Svetu;

9.      poziva institucije EU in države članice, naj uvedejo dodaten mehanizem za učinkovito spremljanje spoštovanja temeljnih pravic in načela pravne države v državah članicah; je prepričan, da bi bilo treba ne glede na obstoječe mehanizme, ki jih je že mogoče uporabiti v primeru hudih in vztrajnih kršitev, s predlagano alternativo:

(a)    razširiti mandat Agencije EU za temeljne pravice na spremljanje temeljnih pravic in pravne države v vseh državah članicah v okviru uporabe prava Evropske unije in zunaj njega, da bi bilo mogoče javno razkriti informacije, da je država članica kršila temeljne pravice;

(b)    Komisiji omogočiti, da pri kršitvah člena 2 PEU na podlagi ugotovitev v poročilih Agencije za temeljne pravice sproži postopke za ugotavljanje kršitev, s čimer bi učinkovito zagotovili visoko raven varstva temeljnih pravic v državah članicah;

10.    poudarja pomen sodelovanja med institucijami EU in nacionalnimi parlamenti, pa tudi med temi organi in Svetom Evrope ter drugimi organizacijami; poudarja, da je varstvo pravic manjšin osnovno načelo demokracije in obžaluje vse oblike diskriminacije manjšin ter ranljivih oseb in skupnosti, kot določa člen 2 PEU, in je seznanjen s sklepom Sveta, da bo spremljal položaj človekovih pravic v Evropski uniji;

11.    opozarja na bistveni pomen pravočasnega in pravilnega prenosa in izvajanja prava EU, zlasti kadar vpliva na temeljne pravice ali jih razvija;

12.    poudarja, da je treba v Evropski uniji okrepiti institucionalno preglednost, demokratično odgovornost in odprtost, ter poziva pristojne institucije EU in vse države članice, naj:

–       si bolj prizadevajo za takojšnji pregled Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, s čimer bi zagotovili največjo možno preglednost in preprostejše postopke za dostop javnosti do informacij in dokumentov; pri tem poziva Komisijo, naj ponovno začne zakonodajno pobudo za akt o dostopnosti v obliki horizontalnega instrumenta, s katerim bi lahko okrepili varstvo invalidov in zagotovili kohezijo med vsemi politikami EU v tem pogledu,

–       predlagajo pregled uredbe o evropski državljanski pobudi (Uredba (EU) št. 211/2011) v tem parlamentarnem zakonodajnem obdobju, da bi izboljšali njeno delovanje, dodali spremembe, s katerimi bi odpravili upravne, organizacijske in finančne ovire, zaradi katerih ne morejo vsi evropski državljani prek evropske državljanske pobude ustrezno uveljavljati demokratičnega vpliva, kot to določajo Pogodbe; poziva Komisijo, naj v svoj predlog vključi potrebne določbe, na podlagi katerih nekaterim skupinam državljanov, kot so slepi ali tisti, ki živijo v tujini, ne bi bilo več onemogočeno uveljavljanje pravice do podpore državljanskih pobud, saj tako izključevanje omejuje enakost med državljani in njihovo vključenost;

–       pregledajo Direktivo št. 93/109/ES o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, in tako državljanom EU s prebivališčem v državi, ki ni njihova matična država, omogočijo udeležbo na evropskih volitvah v državi prebivališča; poziva države članice, naj vsem svojim državljanom, tudi tistim, ki ne živijo v EU, omogočijo, da oddajo svoj glas na evropskih volitvah, zlasti s pomočjo pravočasno izvedene informacijske kampanje;

–       pretehtajo dejstvo, da vse večji delež prebivalstva ostaja brez vsake volilne pravice na nacionalnih volitvah, saj ne morejo glasovati v matični državi niti v državi prebivališča.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Fabio Massimo Castaldo, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Richard Corbett, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Ramón Jáuregui Atondo, Jo Leinen, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Paulo Rangel, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Tapardel, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Sylvie Goulard, David McAllister, Cristian Dan Preda, Viviane Reding


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (6.5.2015)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014)

(2014/2254(INI))

Pripravljavka mnenja: Daniela Aiuto

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da so temeljne vrednote EU človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

B.     ker je enakost spolov temeljna pravica in skupno načelo Evropske unije in ker je še vedno zdaleč nismo dosegli; ker člena 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določata prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi spola in ker je nasilje nad ženskami brutalen pokazatelj neenakosti spolov ter je ena od najbolj razširjenih oblik kršitve temeljnih pravic v Evropi;

C.     ker člen 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje vse oblike nečloveškega ali ponižujočega ravnanja;

D.     ker spolno in reproduktivno zdravje in pravice izhajajo iz temeljnih človekovih pravic in so bistven del človekovega dostojanstva(1); ker odrečen splav, ki bi lahko rešil življenje, pomeni hudo kršitev človekovih pravic;

E.     ker je – kljub določenemu napredku na nekaterih področjih v zadnjih letih – vsaka druga ženska že doživela eno ali več oblik spolnega nadlegovanja, vsaka tretja ženska v EU, starejša od 15 let, pa je že doživela telesno in/ali spolno nasilje(2); ker je bilo približno 500 000 žensk v EU žrtev pohabljanja spolnih organov(3) in ker je nasilje nad ženskami in dekleti velika ovira za enakost spolov in pomeni kršitev temeljnih pravic ter je še vedno ena od najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic v EU;

F.     ker po ugotovitvah ankete, ki so jo na Agenciji Evropske unije za temeljne pravice izvedli leta 2014, večina žensk, ki so postale žrtve nasilja, tega ne prijavi policiji;

G.     ker nasilje nad ženskami ni izrecno vključeno v evropsko pravo kot oblika diskriminacije na podlagi spola in obstaja le v treh nacionalnih pravnih sistemih (španskem, švedskem in nemškem) in ker nasilje nad ženskami posledično ne velja za pomembno vprašanje enakosti spolov; ker države članice pri opredeljevanju nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola uporabljajo ad hoc pristop, pri čemer se opredelitve v posameznih nacionalnih zakonodajah močno razlikujejo, zaradi česar podatkov ni mogoče primerjati;

H.     ker ustrezno kaznovanje storilcev kaznivih dejanj sicer odvrača od kršitev temeljnih človekovih pravic, poglavitni cilj pa mora tudi prihodnje biti preprečevanje kaznivih dejanj (z izobraževalnimi in kulturnimi ukrepi), ne pa ukrepanje po dogodku;

I.      ker je nasilje nad ženskami najbolj razširjena oblika kršitve temeljnih pravic v Evropski uniji in drugje po svetu in ker zadeva vse ravni družbe, ne glede na starost, stopnjo izobrazbe, dohodek, socialni položaj ter državo izvora ali prebivališča, in je velika ovira za enakost spolov;

J.      ker nasilje nad ženskami in dekleti zajema fizične zlorabe in psihično nasilje, posilstvo, zlorabe mladoletnic, zlorabe v zvezi z verskimi ali drugimi prepričanji, spolno nadlegovanje in zalezovanje, nasilje v družini, tudi s pomočjo novih tehnologij in interneta, in sicer v obliki do žensk sovražnega govora, groženj in spletnega sramotenja, in ker to nasilje v nekaterih primerih privede do ubojev žensk in/ali tako imenovanih zločinov iz časti, kar pomeni kršitev temeljnih pravic žensk do dostojanstva, enakega obravnavanja in dostopa do pravnega varstva, kot so jih določili Združeni narodi; ker imajo ženske in dekleta pravico do enakega uživanja in varstva vseh temeljnih svoboščin na političnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, civilnem oz. katerem koli drugem področju(4);

K.     ker je dostop do pravnega varstva človekova pravica, enak dostop do pravnega varstva za moške in ženske pa temelj za dosego enakosti spolov; ker se ženske pri dostopanju do sodnega varstva pogosto soočajo tako z družbenimi in gospodarskimi ovirami, kot so gospodarska odvisnost, pomanjkanje finančnih virov ali pravne pomoči, in kulturni stereotipi, ki vodijo v strah in sramovanje, kot tudi s postopkovnimi ovirami, kot so dolgotrajni kazenski postopki, diskriminatorne prakse in nizek delež obsodb; ker so ženske in dekleta invalidke, ženske in dekleta s podeželja, pripadnice manjšin, migrantke, begunke ali pripadnice skupnosti LGBTI pri dostopanju do pravnega varstva lahko izpostavljene večjim institucionalnim predsodkom kot druge ženske;

L.     ker sta trgovina z ženskami in otroki in njihovo spolno izkoriščanje jasni kršitvi človekovih pravic in človekovega dostojanstva ter temeljnih pravnih in demokratičnih načel; ker to ženskam dandanes zaradi večje gospodarske negotovosti ter večjega tveganja brezposelnosti in revščine pogosteje grozi;

M.    ker so težave pri iskanju ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem ter podcenjevanje spretnosti žensk in dela na trgu dela, ki je tradicionalno spolno segregiran, nekateri od kompleksnih vzrokov za trajno razliko med plačami in pokojninami moških in žensk;

N.     ker diskriminacija na podlagi spola vpliva na sodelovanje žensk na trgu dela, zlasti starejših žensk, samohranilk, invalidk, migrantk in pripadnic etničnih in kulturnih manjšin;

O.     ker so z množičnim dostopom do interneta možnosti za fizično zlorabo žensk in izvajanje psihičnega nasilja nad njimi še večje, vključno s spletnim navezovanjem stikov z namenom spolne zlorabe;

P.     ker diskriminacija na podlagi spola še vedno obstaja, s hudimi posledicami za poklicno, družinsko in zasebno življenje, in ker do nje pogosto prihaja na področju izobraževanja, usposabljanja in storitev; ker so ženske pogosto žrtve večplastne diskriminacije, ki ni povezana s spolom, med drugim zaradi svojega etničnega porekla, prepričanja, družbenega sloja, spolne usmerjenosti, veroizpovedi in invalidnosti;

Q.     ker so bili zaradi gospodarske krize in varčevalnih politik, ki so jih uvedle številne države članice, zmanjšana razpoložljiva sredstva in obseg javnih storitev za pomoč žrtvam nasilja nad ženskami, kar je imelo negativne posledice – spodkopavajo se temeljne pravice in ženske so izpostavljene povečanemu tveganju revščine, izključitve, diskriminacije in nasilja;

1.      poziva Komisijo, naj spolno in reproduktivno zdravje in pravice kot temeljne človekove pravice vključi v svojo naslednjo zdravstveno strategijo EU, da bi zagotovila usklajenost notranje in zunanje politike EU na področju temeljnih pravic, k čemur je 10. marca 2015 pozval Parlament(5);

2.      poziva Komisijo in države članice, naj priznajo pravico do dostopa do varnih in sodobnih kontracepcijskih sredstev in spolne vzgoje v šolah;

3.      poziva države članice, naj zagotovijo izvajanje nacionalnih strategij v zvezi s spoštovanjem in zaščito spolnega in reproduktivnega zdravja žensk ter njihovih pravic na tem področju; vztraja na vlogi Unije pri ozaveščanju in spodbujanju najboljše prakse v zvezi s tem vprašanjem, saj je zdravje temeljna človekova pravica, nujna za izvajanje drugih človekovih pravic;

4.      poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe, ki bi jih države članice lahko sprejele za boj proti večplastni diskriminaciji;

5.      poziva Komisijo, naj spodbuja strategijo in akcijski načrt za boj proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola in homofobije, tako da izboljša preprečevanje ter zaščiti žrtve in jim nudi pomoč, pri čemer naj posebno pozornost nameni najranljivejšim skupinam, kot so otroci, starejši, invalidi, begunci, prosilci za azil in žrtve diskriminacije; poziva Komisijo, naj predstavi konkretno in ambiciozno strategijo za enakost spolov za obdobje po letu 2015;

6.      poziva države članice, naj vzpostavijo mreže centrov, kjer bodo ženskam, ki so žrtve trgovine z ljudmi in prostitucije, nudili podporo in zatočišče ter zagotavljali psihološko, medicinsko, socialno in pravno pomoč in jih spodbujali pri iskanju stabilne zaposlitve z ustreznimi pravicami;

7.      odločno obsoja vsakršno psihično in fizično nasilje nad ženskami, vključno s spolnim nasiljem; poziva Unijo in države članice, naj žrtvam zagotovijo pomoč in jih zaščitijo;

8.      poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter Direktivo 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti;

9.      meni, da je nasilje nad ženskami, kot so uboji iz časti, poroke deklet, trgovina z ženskami, pohabljanje ženskih spolnih organov in nasilje v družini, huda kršitev človekovih pravic in da ga nikoli ne bi smeli opravičevati z vero, kulturo in tradicijo;

10.    poudarja, da je treba za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami in nekaznovanju spremeniti odnos do žensk in deklet v družbi, kjer so ženske prepogosto predstavljene v podrejenih vlogah in se nasilje nad njimi prepogosto dopušča ali pa se zmanjšuje njegova teža;

11.    poziva države članice, naj ženskam, ki so bile žrtve nasilja, zagotovijo lažji dostop do pravnega varstva ter naj hkrati spodbujajo izmenjavo zgledov najboljše prakse;

12.    poudarja, da je treba odpraviti ovire na podlagi spola pri dostopanju do pravnega varstva v državah članicah, tako z družbenega in gospodarskega kot s postopkovnega vidika, ter poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za njihovo odpravo; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo zbiranje podatkov o ovirah pri dostopanju do pravnega varstva, ki bodo razčlenjeni po spolu;

13.    poziva Komisijo in države članice, naj ratificirajo Carigrajsko konvencijo, ki je močan instrument za celostno obravnavo nasilja nad ženskami in dekleti, vključno s posilstvom v zakonu, nasiljem v družini in pohabljanjem ženskih spolnih organov;

14.    je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da se ženski spolni organi še vedno pohabljajo, kar je huda oblika nasilja nad ženskami in dekleti ter nesprejemljiva kršitev njihove pravice do telesne celovitosti; poziva EU in države članice, naj bodo karseda pozorne ter naj se proti tej praksi borijo na nacionalni ravni in jo čim prej končajo; poziva zlasti države članice, naj sprejmejo trden in odvračilen pristop, tako da usposobijo ljudi, ki delajo z migranti, ter s sistematičnim in učinkovitim pregonom in kaznovanjem tistih, ki pohabljajo spolne organe, za katere mora veljati ničelna toleranca; vztraja, da bi to moralo potekati vzporedno s kampanjami obveščanja in ozaveščanja, osredotočenimi na zadevne skupine; pozdravlja dejstvo, da se žrtve pohabljanja spolnih organov v evropski azilni zakonodaji štejejo za ranljive osebe in tovrstno pohabljanje uvršča med merila, ki jih je treba pri dodelitvi azila upoštevati;

15.    poziva institucije EU in države članice, naj preučijo učinek, ki ga imajo varčevalni ukrepi, predlagani ali izvedeni, na temeljne pravice glede na spol, ob upoštevanju nesorazmernega učinka varčevalnih ukrepov na ženske; poziva institucije EU, naj v primerih, ko so varčevalni ukrepi negativno vplivali na ekonomske, socialne in kulturne pravice žensk, nemudoma sprejmejo popravne ukrepe;

16     opozarja, da je še vedno preveč žensk žrtev spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in to na vseh področjih trga dela; poziva države članice, naj izvajajo kampanje ozaveščanja, tako za zasebni kot za javni sektor; države članice poziva tudi, naj se borijo proti nekaznovanju na tem področju;

17.    je zelo zaskrbljen zaradi prenizke zastopanosti žensk v postopkih odločanja, podjetjih in njihovih upravnih odborih, znanosti ter politiki, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni (velika podjetja, nacionalne in evropske volitve), zlasti pa na lokalni ravni; poziva k temu, da se ženske pri njihovem poklicnem razvoju in njihovih prizadevanjih za zasedbo vodilnih položajev podpre; poziva institucije EU, naj več pozornosti namenijo ugotovitvi, da je na ravni EU v upravnih odborih največjih podjetij, ki kotirajo na borzi, zgolj 17,8 % žensk;

18.    pozdravlja, da poročilo o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah vsebuje odstavek o direktivi o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji podjetij, ki kotirajo na borzi, kot načinu spodbujanja temeljnih pravic za dosego resnične enakosti spolov v upravnih odborih;

19.    poziva Komisijo, naj ozavešča o tem, da je treba za končanje vseh oblik diskriminacije žensk spodbujati kulturo spoštovanja in strpnosti;

20.    poudarja, da je več kot polovica vseh podiplomskih študentov žensk; meni, da bi bilo treba – vse dokler ženske in moški na vodilnih položajih ne bodo enako zastopani – sprejemati ukrepe pozitivne diskriminacije; poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje imenovanja žensk na visoke položaje;

21.    poudarja, da je razlika med plačami moških in žensk nesprejemljiva diskriminacija in v nasprotju s Pogodbama EU (člen 157 PDEU); obžaluje, da ženske v EU za enako delo v povprečju še vedno prejmejo 16 % manj kot moški; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo načelo enakega plačila za enako delo veljalo na vseh področjih trga dela;

22.    poziva Komisijo, naj na podlagi podatkov, razčlenjenih po spolu, spremlja razmere na področju temeljnih pravic v EU;

23.    poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo nacionalni inštituti za enakost spolov samostojni in finančno neodvisni, da bodo lahko zaposlili dovolj ljudi in svoje delo opravljali verodostojno; poudarja pomen sodelovanja držav članic z Evropskim parlamentom pri prizadevanjih na področju enakosti spolov pri izvajanju akcijskih načrtov in ciljno naravnanih priporočil v zvezi z dosego enakosti spolov in bojem proti nasilju nad ženskami ter dosego večje vključenosti žensk v družbo, ne glede na to, v kateri državi članici se ženske nahajajo;

24.    poziva Komisijo, naj zagotovi več finančnih sredstev za projekte in partnerstva med državami članicami in nevladnimi organizacijami s priznanimi izkušnjami na področju pomoči ženskam, ki so žrtve trgovine z ljudmi in prostitucije;

25.    poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju svojih fiskalnih politik ter storitev na področju socialne varnosti in javnih storitev upoštevajo demografski razvoj in spremembe v velikosti in sestavi gospodinjstev; ugotavlja, da v večini držav članic število enočlanskih gospodinjstev narašča, da pa so v okviru večine politik neposredno ali posredno diskriminirana in postavljena v manj ugoden položaj; meni, da ljudi ne bi smeli nagrajevati ali kaznovati zaradi določene velikosti in sestave gospodinjstva, katerega člani so, zato poziva k temu, da so politike, kar zadeva velikost oz. sestavo gospodinjstva, nevtralne;

26.    poziva države članice in institucije EU, naj v skladu s skupnimi prizadevanji za boj proti nasilju in diskriminaciji na podlagi spola sodelujejo z Evropskim inštitutom za enakost spolov in Agencijo za temeljne pravice;

27.    poziva države članice, naj okrepijo svoj odziv na provokatorje v družbenih medijih (t.i. trole), ki ženske na spletu nesorazmerno nadlegujejo;

28.    poziva Komisijo in države članice, naj priznajo in spodbujajo vlogo, ki jo imata formalno in neformalno izobraževanje pri doseganju enakosti spolov prek opolnomočenja žensk in ljudi, ki se opredeljujejo kot člani skupnosti LGBTI, s čimer se ščitijo njihove temeljne pravice;

29.    poziva države članice, naj pregledajo svojo nacionalno zakonodajo ter razveljavijo določbe, ki diskriminirajo ženske, kot je bilo nedavno v primeru pravil, ki urejajo nacionalni pokojninski sistem ene od držav članic in s katerimi je bila „običajna upokojitvena starost“ določena glede na spol osebe in, v primeru prosilk, glede na število otrok, ki so jih vzgojile(6);

30.    poziva EU in države članice, naj priznajo neodtujljivi pravici žensk in deklet do telesne celovitosti in samostojnega odločanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.5.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Angelika Niebler, Maria Noichl, Marijana Petir, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Ángela Vallina, Beatrix von Storch, Anna Záborská, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa Estaràs Ferragut, Constance Le Grip, Georg Mayer, Branislav Škripek, Monika Vana, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi

(1)

Akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, § 7.2 in 7.3.

(2)

Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA): Violence against women: an EU-wide survey. Main results (Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava. Glavni rezultati, ni na voljo v slovenščini, op. prev. (2014)) http://fra.europa.eu/sites/default/files/fra-2014-vaw-survey-main-results_en.pdf.

(3)

Po podatkih, ki jih je Evropska komisija navedla v svoji študiji iz januarja 2015 z naslovom European Commission actions to combat violence against women (Ukrepi Evropske komisije za boj proti nasilju nad ženskami, ni na voljo v slovenščini, op. prev.).

(4)

Člena 1 in 3 Deklaracije Združenih narodov o odpravi nasilja nad ženskami z dne 20. decembra 1993 (A/RES/48/104).

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.

(6)

Sodba Sodišča Evropske unije z dne 11. aprila 2013, Blanka Soukupová proti Ministerstvo zemědělství (ministrstvo za kmetijstvo) z dne 11. aprila 2013, EU:C:2013:223.


MNENJE Odbora za peticije (5.5.2015)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014)

(2014/2254(INI))

Pripravljavka mnenja: Soledad Cabezón Ruiz

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–       ob upoštevanju drugega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (Nediskriminacija in državljanstvo Unije) in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju pravice do peticije, določene v členu 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in členov 215 do 218 Poslovnika,

–       ob upoštevanju člena 53 Poslovnika,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razpravah Odbora za peticije,

–       ob upoštevanju poročila Komisije z dne 8. maja 2013 z naslovom Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2013 – Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost (COM(2013)0269),

–       ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije z dne 18. decembra 2014 o osnutku sporazuma o pristopu Evropske unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) (Mnenje 2/13) in ugotovljenih težav pri skladnosti s pravom EU;

A.     ker so pravice, povezane z državljanstvom Unije, vključene v Pogodbe in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah; ker je z Lizbonsko pogodbo okrepljena izvršljivost temeljnih pravic pri izvajanju prava EU na nacionalni ravni držav članic; ker so se ob začetku veljavnosti Listine skupaj z Lizbonsko pogodbo porodila velika pričakovanja med državljani EU, da se je v Evropi začela nova doba okrepljenih pravic; ker člen 51 Listine določa, da države članice in institucije, organi in agencije EU spoštujejo pravice, upoštevajo načela in spodbujajo njihovo uporabo v skladu s svojimi pristojnostmi; ker po mnenju Komisije ta člen omejuje opravljanje njene vloge kot varuhinje Pogodb; ker bo Evropska unija s pristopom k EKČP okrepila svojo zavezanost varstvu temeljnih pravic;

B.     ker je spodbujanje načel demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanja človekovega dostojanstva na mednarodni ravni lahko iskreno le, če se ta načela v celoti in dosledno spoštujejo in izvajajo v državah članicah Evropske unije; ker je po raziskavah Eurobarometra zaupanje v pravosodje v nekaterih državah članicah izjemno nizko;

C.     ker se skoraj tretjina peticij, ki jih prejme Parlament, nanaša na domnevne kršitve temeljnih pravic iz Listine, zadevajo pa vprašanja državljanstva, štirih temeljnih svoboščin, zaposlovanja, gospodarskih razmer, varstva okolja in potrošnikov, pravosodnih sistemov, glasovalnih pravic in demokratične udeležbe, preglednosti pri odločanju, invalidnosti, otrokovih pravic, dostopa do izobraževanja ali jezikovnih pravic; ker nekatere od teh peticij vsebujejo vprašanja v zvezi z zdravstvenimi zadevami in dostopom do zdravstvenega varstva in storitev, pa tudi vprašanja o pravici do dela kot neposredna posledica gospodarske krize; ker so peticije običajno prvi kazalnik o položaju temeljnih pravic v državah članicah;

D      ker ima Sodišče Evropske unije pomembno vlogo pri varstvu temeljnih pravic v Evropski uniji, zlasti prek splošnih pravnih načel; ker sta sodna praksa Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice na splošno usklajeni; ker bi bilo treba glede na mnenje Sodišča Evropske unije, izdanega 18. decembra 2014, ponovno pretehtati pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

E.     ker je pravica do peticij ustvarila tesno vez med državljani Evropske unije in Evropskim parlamentom; ker je z evropsko državljansko pobudo nastala nova neposredna povezava med državljani in institucijami Unije, kar lahko okrepi razvoj temeljnih in državljanskih pravic; ker med državljanske pravice sodi pravica do peticij kot sredstvo državljanov za uveljavljanje njihovih temeljnih pravic, kot določata člen 44 Listine in člen 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

F.     ker se priznava, da so nacionalni organi (pravosodni organi, organi kazenskega pregona in uprave) osrednji akterji, da se pravice in svoboščine, zapisane v Listini, konkretno izrazijo;

G.     ker bi morala biti Komisija še naprej pozorna na to, ali države članice ne prenesejo zakonodaje EU oziroma to storijo neustrezno; ker državljani EU niso dovolj seznanjeni s svojimi temeljnimi pravicami;

H.     ker ima učinkovitost specializiranih institucij, kot so nacionalne institucije za človekove pravice ali organi za enakost, pomembno mesto, da se državljanom pomaga pri boljšem uveljavljanju njihovih temeljnih pravic v obsegu, v katerem ta država članica izvaja pravo EU;

I.      ker gospodarska kriza in varčevalni ukrepi, ki temeljijo na rezih v javne storitve, ukinitvi delavskih pravic, privatizaciji in omejitvah javne porabe, tudi negativno vplivajo na univerzalen dostop do kakovostnega izobraževanja glede na člen 14 Listine, pravico do pravičnega in dostojnega dela, kot ga priznava člen 31, pravico do zdravstvenega varstva, priznano v členu 35, lastninsko pravico, priznano v členu 17, in pravico do socialne varnosti in socialne pomoči, priznano v členu 34;

J.      ker člena 39 in 40 Listine priznavata pravico voliti in biti voljen na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivališča; ker uveljavljanje pravice do mobilnosti ne bi smelo omejevati te pravice;

K.     ker člen 21 Listine prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; ker lahko Evropska unija v skladu s členom 19(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme zakonodajo za boj proti posebnim oblikam diskriminacije;

L.     ker Listina zagotavlja pravico do dobrega upravljanja v Uniji; ker ravno tako določa pravico dostopa do dokumentov treh glavnih institucij EU; ker evropski varuh človekovih pravic predstavlja zagotovilo, da se te pravice spoštujejo;

M.    ker je stopnja revščine med invalidi za 70 % višja od povprečja, deloma zaradi omejenega dostopa do zaposlitve;

N.     ker člena 37 in 38 Listine zagotavljata, da je pravica do visoke ravni varstva okolja neločljivo povezana z izvajanjem politik Unije;

1.      obžaluje primere diskriminacije manjšin, tudi etničnih in nacionalnih manjšin, ker je človekovo dostojanstvo nedotakljivo; poziva, naj Svet nadaljuje postopek sprejetja direktive proti diskriminaciji, katere namen je izvajati načelo enakopravne obravnave oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; poudarja, da bi bilo treba ustrezno obravnavati posebne potrebe najbolj ranljivih državljanov, na primer manjšin; poziva Svet in Komisijo, naj ravnata učinkovito in odgovorno ter branita vrednote Unije pri državah članicah, ki pri takih vprašanjih svojih obveznosti na podlagi Pogodbe ne spoštujejo v celoti;

2.      obžaluje, da so v številnih državah članicah predlagani zakoni, zaradi katerih je oteženo ali nemogoče ustrezno spoštovanje Listine temeljnih pravic, saj omejujejo svobodo zbiranja, svobodo združevanja, svobodo govora in pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov;

3.      poziva Komisijo, naj nujno zagotovi, da države članice prenesejo in pravilno izvajajo Direktivo 2004/38/ES o prostem gibanju državljanov, saj je veliko peticij o težavah pri tem, tudi težavah žena in otrok; je seznanjen s porastom peticij iz številnih držav članic o sporih zaradi skrbništva nad otroki v čezmejnih primerih v okviru uredbe Bruselj II a, zlasti proti organom nekaterih držav članic, ki so odvzeli skrbništvo staršem, ki so uveljavljali pravico do prostega pretoka v EU;

4.      poudarja, da je morda treba spremeniti Pogodbo, da bi okrepili varstvo temeljnih pravic v Pogodbah EU;

5.      poziva države članice in institucije EU, naj se celovito zavzamejo za varstvo otrokovih pravic v čezmejnih družinskih sporih; poudarja, da je treba v politikah EU spodbujati pravice otrok, da bi zagotovili, da se vedno upošteva najboljši interes otroka;

6.      poudarja, da je treba ustrezno zaščititi interese in pravice otrok državljanov EU, ne le v Uniji, ampak tudi zunaj njenih meja, in zato poziva k okrepljenemu sodelovanju z institucijami, odgovornimi za dobrobit otrok v nordijskih državah, ki niso članice EU; meni, da bi morale vse partnerice EU (tudi članice Evropskega gospodarskega prostora) ratificirati haaško konvencijo iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok;

7.      poziva, naj se bolj poudarja varstvo otrokovih pravic, zlasti pri pomoči otrokom, odvzetim staršem med bivanjem v tujini; meni, da bi morala biti Konvencija ZN o otrokovih pravicah podlaga za reševanje vseh sporov skrbništva nad otroki, ki vključujejo družine, ki ne živijo v svoji državi, saj je v tej konvenciji posebna pozornost namenjena ohranjanju otrokove identitete;

8.      poziva, naj vse države članice ratificirajo Istanbulsko konvencijo, da bo lahko leto 2016 leto boja proti nasilju nad ženskami;

9.      poudarja, da vloga Komisije kot varuhinje Pogodb ni omejena na zagotavljanje, da države članice zakonodajo prenesejo, temveč zajema polno in pravilno izvajanje zakonov, zlasti z namenom varstva temeljnih pravic državljanov; obžaluje dejansko omejitev področja uporabe Listine zaradi prekomerno omejevalne razlage člena 51, po kateri Listina ne velja za izvajanje prava EU; meni, da bi bilo treba tak pristop ponovno pregledati in uresničiti pričakovanja državljanov EU o njihovih temeljnih pravicah; opozarja, da pričakovanja državljanov presegajo strogo razlago Listine, zato bi si bilo treba za cilj zastaviti čim bolj učinkovito uresničevanje teh pravic; zato obžaluje, da se Komisija v številnih odgovorih na peticije o morebitni kršitvi temeljnih pravic sklicuje na pomanjkanje pristojnosti; pri tem poziva k uvedbi mehanizma za spremljanje, sistematično vrednotenje in pripravo priporočil, da bi spodbudili splošno uresničevanje temeljnih vrednot v državah članicah;

10.    opozarja, da zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic zajema tudi državljane držav nečlanic EU na ozemlju EU ter da nagle vrnitve, pridržanje za nedoločen čas in centri za pridržanje imigrantov ali odrekanje osnovne zdravstvene oskrbe kršijo načela iz Listine o temeljnih pravicah;

11.    opozarja na pravno vrzel na področju dostopa državljanov do sodnega varstva v primerih, ko države članice niso prenesle zakonodaje EU, ki jih neposredno zadeva, ali pa so to storile z zamudo; poudarja, da je treba uskladiti ukrepe na vseh ravneh, da bi zaščitili in spodbujali temeljne pravice, kar vključuje institucije EU, države članice, regionalne in lokalne organe, nevladne organizacije in civilno družbo;

12.    poudarja, da je za javnost v številnih primerih težko vedeti, na katero institucijo naj se obrne ob kršitvi temeljnih pravic, ter poudarja, da so potrebne jasne in dostopne informacije, da bi preprečili nejasnosti glede področja uporabe in uveljavljanja Listine o temeljnih pravicah ali postopka za zagotovitev sodnega varstva;

13.    opozarja Komisijo na njeno institucionalno dolžnost, da preuči pritožbe državljanov o morebitnih kršitvah temeljnih pravic ne le s strani EU in držav članic pri izvajanju prava EU, ampak tudi v primerih, ko je varstvo temeljnih pravic v državi članici sistemsko odpovedalo;

14.    poziva države članice, naj na podlagi doslednega spoštovanja načela subsidiarnosti sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da se vse državljanom EU, zlasti vsem 122 milijonom Evropejcev, ki jih ogrožata revščina in socialna izključenost, ponovno zagotovijo temeljne pravice univerzalnega dostopa do kakovostne zdravstvene oskrbe, sodstva, socialnih storitev in kakovostnega izobraževanja, hkrati pa naj tudi zagotovijo odpravo vidnih in nevidnih ovir, s katerimi se soočajo invalidi; poudarja, da je za vsako gospodinjstvo cenovno ugoden dostop do energije temeljnega pomena in da je treba izvajati usmerjene ukrepe; poziva države članice, naj priznajo varstvo okolja kot bistveni dejavnik pri zagotavljanju temeljne pravice do zdravja;

15.    poziva države članice in Komisijo, naj odpravijo obstoječe ovire na notranjem trgu, da bo mogoče v celoti uveljavljati pravico do svobodnega pretoka delovne sile;

16.    opozarja, da so prenosljivost pravic socialne varnosti in nadomestila za brezposelnost, pokojninskih pravic in pravice do zdravstvenega varstva, zlasti za invalide, ter priznavanje poklicnih kvalifikacij in akademskih diplom pomembni za uveljavljanje temeljnih pravic in državljanskih svoboščin v celoti, tudi na podlagi doseganja mobilnosti delavcev, ki se je v zadnjih letih zaradi gospodarske krize okrepila; vendar ugotavlja, da se številni državljani še vedno srečujejo s težavami pri uveljavljanju teh pravic; ponavlja, da je medsebojno priznavanje univerzitetnih diplom bistveno, če naj državljani EU uživajo dejansko mobilnost;

17.    poziva države članice, naj sprejmejo potrebne pravne in upravne določbe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo vsi državljani EU z volilno pravico lahko to pravico uveljavili na nacionalnih in regionalnih volitvah, ki jih zadevajo;

18.    poziva države članice in Komisijo, naj pri predlogih zakonodaje poskrbijo za ravnotežje med ukrepi za boj proti terorizmu in varstvom temeljnih pravic, da to ne bo ogroženo;

19.    je posebej zaskrbljen, ker so nekatere države članice nedavno sprejele zakonodajo, ki omejuje priznani temeljni pravici svobode izražanja in združevanja; meni, da taka zakonodaja, ki ogroža državljanske pravice, vodi v trend nazadovanja demokracije;

20.    obžaluje in obsoja zakonodajo, ki je usmerjena proti lezbijkam, gejem, transseksualcem, biseksualcem in interseksualcem, sprejeto v nekaterih državah članicah, ki omejuje pravico do nediskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in svobodo govora za lezbijke, geje, transseksualne in biseksualne osebe, poleg tega pa napada pravico vseh državljanov, da sklenejo zakon in si ustvarijo družino;

21.    poziva, naj Svet nadaljuje postopek za direktivo o porodniškem dopustu, saj bo ta zakonodaja omogočila dejansko in oprijemljivo enakost spolov ter prinesla harmonizacijo na ravni EU;

22.    poziva Komisijo, naj ponovno začne zakonodajno pobudo za akt o dostopnosti v obliki horizontalnega instrumenta, s katerim bi lahko okrepili varstvo invalidov in povečali kohezijo med vsemi politikami EU v tem pogledu,

23.    poziva Komisijo, naj stori korak naprej pri utrjevanju pravice do dobrega upravljanja, tako da evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev Evropske unije spremeni v pravno zavezujočo uredbo;

24.    poziva Komisijo in države članice, naj prek svojih politik zagotovijo ustrezno spoštovanje temeljnih pravic, njihovo zagotavljanje, varstvo in nadaljnji razvoj v Evropski uniji; poziva države članice, naj obnovijo svoja prizadevanja ter pravico do peticij in pravico do pritožbe evropskemu varuhu človekovih pravic priznajo kot sredstvo državljanov za uveljavljanje njihovih pravic.

25.    na podlagi stotin peticij, prejetih vsako leto, izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkljivosti pri dejanskem izvajanju določb okoljske zakonodaje EU v državah članicah po črki in duhu, na primer direktiv o presoji vplivov na okolje in o strateški okoljski presoji; poziva Komisijo, naj pripravi podrobnejši pregled vsebine takih postopkov, zlasti kadar se peticije nanašajo na posamezne primere;

26.    ponovno poudarja pomen evropske državljanske pobude kot nove pravice državljanov, uvedene z Lizbonsko pogodbo in namenjene krepitvi participativne demokracije v Evropski uniji; ugotavlja pomen evropske državljanske pobude kot močnega orodja, ki daje evropskim državljanom neposredno demokratično pravico, da se vključijo v proces odločanja Evropske unije, poleg njihove pravice do predložitve peticij Evropskemu parlamentu in pravice do pritožbe evropskemu varuhu človekovih pravic;

27.    poziva Komisijo, naj okrepi vlogo evropske državljanske pobude, in sicer naj pri odpravljanju vseh pomanjkljivosti tega instrumenta pri bližajočem se pregledu Uredbe 211/20118 sprejme državljanom prijazen pristop, hkrati pa naj izboljša informacijske kampanje za državljane o uporabi evropske državljanske pobude in njenih možnosti za vplivanje na proces oblikovanja politik Evropske unije;

28.    poziva vse institucije EU in države članice, naj zagotovijo spoštovanje načel demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanja človekovega dostojanstva v državah članicah in na mednarodni ravni;

29.    podpira program pravosodnega usposabljanja na ravni EU za nacionalne sodnike, ki so osrednji akterji pri uveljavljanju pravic državljanov; svari pred možnostjo, da se ne spoštuje pravica do učinkovitega sodnega varstva v primerih, ko so postopki pred nacionalnimi sodišči nesprejemljivo zamudni; meni, da bi bilo treba v vsaki in vseh državah članicah odpraviti socialno-ekonomske ovire, ki vplivajo na dostop do sodnega varstva, na primer prekomerne sodne pristojbine in takse, da bi bilo spoštovano načelo enakosti pred sodiščem in zagotovljen učinkovit dostop do sodnega varstva; je seznanjen s pravno negotovostjo, ki jo ustvarjajo določbe z učinkom za nazaj v novi zakonodaji držav članic ter s primeri nenehnih sprememb na istem regulatornem področju, kar dejansko ovira dostop do sodnega varstva; poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito uresničevanje pravice do dostopa do sodnega varstva ter neodvisen, pravičen, učinkovit in nepristranski pravosodni sistem, ki bo deloval v razumnih časovnih rokih;

30.    poziva Komisijo, naj upošteva poročilo Göncz z dne 17. februarja 2014 o oceni pravosodja na področju kazenskega prava in pravne države, kjer je izraženo obžalovanje zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov o nacionalnih pravosodnih sistemih in se zato poziva države članice, naj v celoti sodelujejo z institucijami Evropske unije in Sveta Evrope ter redno zbirajo in posredujejo nepristranske, zanesljive, objektivne in primerljive podatke o svojih pravosodnih sistemih; poziva k učinkovitemu mehanizmu za redno ocenjevanje, ali države članice ravnajo v skladu s temeljnimi vrednotami Evropske unije, določenimi v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, kar bi bilo podlaga za orodje za zgodnje opozarjanje, in poudarja, da lahko Komisija proti državi članici, ki ne izpolnjuje določene obveznosti iz Pogodb, začne postopek pred Sodiščem Evropske unije;

31.    pozdravlja portal evropskega e-pravosodja, ki ga upravlja Komisija in ki strokovnjakom in javnosti zagotavlja informacije o pravosodnih sistemih, hkrati pa je praktično orodje za izboljšanje dostopa do sodnega varstva s posebnim razdelkom za temeljne pravice, kjer lahko državljani dobijo informacije, kam naj se obrnejo v primeru kršitve svojih temeljnih pravic.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.4.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Heinz K. Becker, Soledad Cabezón Ruiz, Andrea Cozzolino, Pál Csáky, Miriam Dalli, Eleonora Evi, Sylvie Goddyn, Peter Jahr, Rikke Karlsson, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Notis Marias, Edouard Martin, Roberta Metsola, Julia Pitera, Gabriele Preuß, Laurențiu Rebega, Sofia Sakorafa, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michela Giuffrida, Jérôme Lavrilleux, Josep-Maria Terricabras, Ángela Vallina, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Paul Brannen


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.7.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

25

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Heinz K. Becker, Michał Boni, Ignazio Corrao, Rachida Dati, Frank Engel, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Lorenzo Fontana, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Filiz Hjusmenova (Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova)), Sophia in ‘t Veld, Iliana Iotova, Eva Joly, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Louis Michel, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Marina Albiol Guzmán, Carlos Coelho, Pál Csáky, Miriam Dalli, Gérard Deprez, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Marek Jurek, Jeroen Lenaers, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, Angelika Mlinar, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Kati Piri, Barbara Spinelli, Jaromír Štětina, Josep-Maria Terricabras, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Elisavet Vozemberg (Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg))

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Jude Kirton-Darling, Momčil Nekov (Momčil Nekov (Momchil Nekov)), Charles Tannock, Romana Tomc, Mihai Ţurcanu


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

[32]

+

ALDE

Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Louis Michel, Angelika Mlinar, Maite Pagazaurtundúa Ruiz

ECR

 

EFDD

Laura Agea, Daniela Aiuto, Ignazio Corrao, Laura Ferrara

EFN

 

EPP

 

GREENS/EFA

Eva Joly, Ulrike Lunacek, Judith Sargentini, Josep-Maria Terricabras,

GUE/NGL

Marina Albiol Guzmán, Martina Anderson, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

NI

Juan Fernando López Aguilar

S&D

Miriam Dalli, Tanja Fajon, Monika Flašíková Beňová, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Iliana Iotova, Jude Kirton-Darling, Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Andrejs Mamikins, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Péter Niedermüller, Kati Piri, Birgit Sippel

[25]

-

ALDE

 

ECR

Jussi Halla-aho, Marek Jurek, Timothy Kirkhope, Branislav Škripek, Helga Stevens, Charles Tannock

EFDD

 

EFN

Lorenzo Fontana

EPP

Heinz K. Becker, Michal Boni, Carlos Coelho, Pál Csáky, Rachida Dati, Frank Engel, Kinga Gál, Brice Hortefeux, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Monica Macovei, Jaromír Štětina, Csaba Sógor, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Romana Tomc, Mihai Ţurcanu, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg)

GREENS/EFA

 

GUE/NGL

 

S&D

 

[1]

0

NI

VOIGT UDO

Uporabljeni znaki:

+ : za

-  : proti

0  : vzdržani

Pravno obvestilo