Postopek : 2015/0125(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0245/2015

Predložena besedila :

A8-0245/2015

Razprave :

PV 08/09/2015 - 10
CRE 08/09/2015 - 10

Glasovanja :

PV 09/09/2015 - 8.10
CRE 09/09/2015 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0306

POROČILO     *
PDF 843kWORD 442k
28.7.2015
PE 560.901v03-00 A8-0245/2015

o predlogu sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije

(COM(2015)0286 – C8‑0156/2015 – 2015/0125(NLE))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Ska Keller

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije

(COM(2015)0286 – C8‑0156/2015 – 2015/0125(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2015)0286),

–       ob upoštevanju člena 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0156/2015),

–       ob upoštevanju pisma Odbora za proračun,

–       ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0245/2015),

1.      odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.      odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

3.      poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.      poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5.      poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.      naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1

Predlog sklepa

Navedba sklicevanja 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti Poglavja I ter členov 18 in 19,

Predlog spremembe  2

Predlog sklepa

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a) Solidarnostni ukrepi iz tega sklepa so v skladu s členom 78(3) in členom 80 Pogodbe zavezujoči.

Predlog spremembe  3

Predlog sklepa

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a) Začasni ukrepi za nujno premestitev so le del celostnega pristopa k migracijam, opisanega v sporočilu Komisije z dne 13. maja 2015 z naslovom Evropska agenda o migracijah in v samoiniciativnem poročilu Evropskega parlamenta v pripravi. Evropski parlament poudarja, da so vse razsežnosti celovitega pristopa pomembne in bi jih bilo treba nadgrajevati vzporedno. Evropski svet se je na seji 25. in 26. junija zlasti ob upoštevanju sedanjih izrednih razmer ter zaveze k okrepitvi solidarnosti in odgovornosti dogovoril o začasni in izjemni premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice v naslednjih dveh letih. Države članice naj bi se dogovorile o zavezujočih kvotah za razdelitev teh oseb.

 

Predlog spremembe  4

Predlog sklepa

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2015 ponovno potrdil, da mora Unija pri svojem odzivu na nedavne pretresljive dogodke v Sredozemlju izhajati iz solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter se pri tem osredotočiti zlasti na potrebe držav članic, ki sprejmejo v absolutnem smislu ali sorazmerno gledano največji delež beguncev in prosilcev za mednarodno pomoč.

(5) Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2015 ponovno potrdil, da mora Unija pri svojem odzivu na nedavne pretresljive dogodke v Sredozemlju izhajati iz solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter se pri tem osredotočiti zlasti na potrebe držav članic, ki na podlagi meril za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a, sprejmejo v absolutnem smislu ali sorazmerno gledano največji delež beguncev in prosilcev za mednarodno pomoč. Pozval je k zavezujočim kvotam za razdelitev prosilcev za azil med vse države članice.

 

 

______________

 

1a Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

Predlog spremembe  5

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Zlasti v Italijo in Grčijo je prispelo doslej največje število migrantov, vključno s prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kar je močno obremenilo njuna migracijska in azilna sistema. Te razmere so še zaostrili nedavni tragični dogodki na Sredozemlju.

(7) Zlasti v Italijo in Grčijo je prispelo doslej največje število migrantov, vključno s prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kar je močno obremenilo njuna migracijska in azilna sistema. Te razmere so še zaostrili nedavni tragični dogodki na Sredozemlju. Vse to kaže na negativen učinek Uredbe (EU) št. 604/2013 za prvo državo vstopa v Unijo, kar pa na žalost še ni privedlo do začasne prekinitve uporabe te uredbe ali vsaj do črtanja navedbe prve države vstopa v Unijo. Tudi druge države članice se soočajo z velikim povečanjem števila prosilcev za azil, ki jih sprejmejo.

Predlog spremembe  6

Predlog sklepa

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) Glede na napovedi strokovnjakov kaže, da se bo migracijski pritisk na zunanje morske in kopenske meje Unije kratko- in dolgoročno povečal.

Predlog spremembe  7

Predlog sklepa

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Po podatkih Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah (Frontex) za leto 2014 sta bili migracijski poti na osrednjem in vzhodnem Sredozemlju glavni območji nezakonitih prehodov meje z Unijo. Samo v Italijo je leta 2014 nezakonito vstopilo več kot 170 000 migrantov, kar je 277-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Trend enakomernega naraščanja je bilo opaziti tudi v Grčiji, v katero je nezakonito vstopilo več kot 50 000 migrantov, kar je 153-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Statistični podatki za prve mesece leta 2015 jasno potrjujejo nadaljevanje tega trenda v Italiji. Tudi v Grčiji se je število nezakonitih prehodov meje v prvih mesecih leta 2015 močno povečalo, in sicer je to število ustrezalo več kot polovici vseh nezakonitih prehodov meje v letu 2014 (skoraj 28 000 nezakonitih prehodov v prvih štirih mesecih leta 2015 v primerjavi s skupaj skoraj 55 000 tovrstnimi prehodi v letu 2014). Velik del migrantov z neurejenim statusom, odkritih v teh dveh regijah, predstavljajo državljani držav, katerih prošnje za mednarodno zaščito v Uniji se po podatkih Eurostata pogosto ugodno rešijo (leta 2014 so Sirci in Eritrejci, katerih prošnje se na ravni Unije ugodno rešijo v več kot 75 % primerov, predstavljali več kot 40 % tovrstnih migrantov v Italiji in več kot 50 % v Grčiji). Glede na podatke Eurostata se je leta 2013 v Grčiji nahajalo 8 220 Sircev z neurejenim statusom, leta 2014 pa njihovo število znašalo že 30 505.

(8) Po podatkih Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah (Frontex) za leto 2014 sta bili migracijski poti na osrednjem in vzhodnem Sredozemlju glavni območji nezakonitih prehodov meje z Unijo. Samo v Italijo je leta 2014 nezakonito vstopilo več kot 170 000 migrantov, kar je 277-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013 in vključuje več kot 26 100 otrok, med katerimi je 13 000 mladoletnikov brez spremstva, kar je 7,6 % vseh migrantov. Trend enakomernega naraščanja je bilo opaziti tudi v Grčiji, v katero je nezakonito vstopilo več kot 50 000 migrantov, kar je 153-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013. Statistični podatki za prve mesece leta 2015 jasno potrjujejo nadaljevanje tega trenda v Italiji. V Italiji so od januarja do junija 2015 zabeležili 5-odstotno povečanje nezakonitih prehodov meje v primerjavi z istim obdobjem lani. Tudi v Grčiji se je število nezakonitih prehodov meje v prvih mesecih leta 2015 močno povečalo, in sicer se je v primerjavi z istim obdobjem v preteklem letu število povečalo za šestkrat, v primerjavi s celim preteklim letom pa se je povečalo za skoraj 140 % (po podatkih agencije Frontex je bilo od januarja do junija leta 2015 76 293 tovrstnih prehodov v primerjavi s skupaj skoraj 55 000 tovrstnimi prehodi v letu 2014). Velik del migrantov z neurejenim statusom, odkritih v teh dveh regijah, predstavljajo državljani držav, katerih prošnje za mednarodno zaščito v Uniji se po podatkih Eurostata pogosto ugodno rešijo (leta 2014 so Sirci in Eritrejci, katerih prošnje se na ravni Unije ugodno rešijo v več kot 75 % primerov, predstavljali več kot 40 % tovrstnih migrantov v Italiji in več kot 50 % v Grčiji; od januarja do junija 2015 je bilo med prispelimi v Italijo 30 % Sircev in Eritrejcev, med prispelimi v Grčijo pa skoraj 60 %). Glede na podatke Eurostata se je leta 2013 v Grčiji nahajalo 8 220 Sircev z neurejenim statusom, leta 2014 pa njihovo število znašalo že 30 505.

 

Predlog spremembe  8

Predlog sklepa

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Po podatkih agencije Frontex je bila leta 2014 pomembna migracijska pot v Unijo tudi zahodna balkanska pot s 43 357 nezakonitimi prehodi meje. Vendar pa večina migrantov, ki vstopijo po tej poti, niso migranti, ki bi prima facie potrebovali mednarodno zaščito, pri čemer 51 % teh migrantov predstavljajo kosovski Albanci.

(10) Po podatkih agencije Frontex je bila leta 2014 pomembna migracijska pot v Unijo tudi zahodna balkanska pot s 43 357 nezakonitimi prehodi meje. Leta 2015 se je število nezakonitih prehodov meje drastično povečalo. Od januarja do junija 2015 je 67 444 migrantov in beguncev uporabilo pot prek meje med Turčijo ter Grčijo in Bolgarijo ter prek kopenske madžarske meje. To pomeni, da se je število prehodov povečalo za 962 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. To pot vse bolj uporabljajo tisti, ki bežijo pred vojno in preganjanjem. Po tej poti je od januarja do junija 2015 v Unijo vstopilo 17 955 beguncev iz Afganistana, 13 225 beguncev iz Sirije, 3 021 beguncev iz Iraka in 196 beguncev iz Eritreje.

Predlog spremembe  9

Predlog sklepa

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) Vse sodelujoče države članice bi morale hitro in celovito prenesti skupni evropski azilni sistem ter ga učinkovito izvajati, saj bi tako zagotovile skupne standarde Unije, vključno s pogoji za sprejem prosilcev za azil in spoštovanjem temeljnih pravic, kot je določeno v veljavni zakonodaji Unije.

Predlog spremembe  10

Predlog sklepa

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Če bi se katera koli druga država članica zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav znašla v podobnih izrednih razmerah kot Italija in Grčija, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v skladu s členom 78(3) Pogodbe v korist zadevne države članice. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.

(15) Če bi se glede na sedanjo nestabilnost in konflikte v neposrednem sosedstvu Unije in glede na spreminjajoče se migracijske tokove katera koli druga država članica zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav znašla v podobnih izrednih razmerah kot Italija in Grčija, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v skladu s členom 78(3) Pogodbe v korist zadevne države članice. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.

Predlog spremembe  11

Predlog sklepa

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Ukrepi iz tega sklepa pomenijo začasno odstopanje od merila iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1 ter postopkovnih korakov, vključno z roki iz členov 21, 22 in 29 navedene uredbe.

(17) Ukrepi iz tega sklepa pomenijo začasno odstopanje od merila iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 in postopkovnih korakov, vključno z roki iz členov 21, 22 in 29 navedene uredbe. Ukrepi premestitve držav članic ne bi smeli ovirati pri celovitem izvajanju Uredbe (EU) št. 604/2013 in tudi ne pri proaktivni in učinkoviti uporabi vseh meril, kot so ponovna združitev družine, posebna zaščita mladoletnikov brez spremstva in diskrecijska klavzula iz humanitarnih razlogov.

____________________

____________________

1 Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

 

Predlog spremembe  12

Predlog sklepa

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Izbrati je bilo treba merila za določitev, kateri prosilci in koliko naj se jih premesti iz Italije in Grčije. Zasnovan je jasen in obvladljiv sistem, ki temelji na določitvi praga povprečne stopnje na ravni Unije ugodno rešenih prošenj za mednarodno zašito v postopkih na prvi stopnji, kakor jo je izračunal Eurostat na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov o vseh prvostopenjskih odločitvah, ki so bile na ravni Unije sprejete v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito. Po eni strani bi bilo treba s tem pragom v čim večji možni meri zagotoviti, da lahko vsi prosilci, ki bodo najverjetneje potrebovali mednarodno zaščito, neomejeno in hitro uveljavijo svoje pravice do zaščite v državi članici, v katero bodo premeščeni. Po drugi strani bi se v največji možni meri preprečilo, da bi bili prosilci, katerih prošnje bodo verjetno zavrnjene, premeščeni v drugo državo članico in bi se s tem neupravičeno podaljšalo njihovo bivanje v Uniji. Glede na podatke Eurostata o odločitvah, ki so bile leta 2014 sprejete v postopkih na prvi stopnji, bi bilo v treba v tem sklepu uporabiti prag 75 %, ki ustreza ravni odločitev, ki so bile navedenega leta sprejete v zvezi s prošnjami Sircev in Eritrejcev.

(18) Izbrati je bilo treba merila za določitev, kateri prosilci in koliko naj se jih premesti iz Italije in Grčije. Zasnovan je jasen in obvladljiv sistem, ki temelji na določitvi praga povprečne stopnje na ravni Unije ugodno rešenih prošenj za mednarodno zašito v postopkih na prvi stopnji, kakor jo je izračunal Eurostat na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov o vseh prvostopenjskih odločitvah, ki so bile na ravni Unije sprejete v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito. Po eni strani bi bilo treba s tem pragom v čim večji možni meri zagotoviti, da lahko vsi prosilci, ki bodo najverjetneje potrebovali mednarodno zaščito, neomejeno in hitro uveljavijo svoje pravice do zaščite v državi članici, v katero bodo premeščeni. Po drugi strani bi se v največji možni meri preprečilo, da bi bili prosilci, katerih prošnje bodo verjetno zavrnjene, premeščeni v drugo državo članico in bi se s tem neupravičeno podaljšalo njihovo bivanje v Uniji. Glede na podatke Eurostata o odločitvah, ki so bile leta 2014 sprejete v postopkih na prvi stopnji, bi bilo v treba v tem sklepu uporabiti prag 75 %, ki ustreza ravni odločitev, ki so bile navedenega leta sprejete v zvezi s prošnjami Sircev in Eritrejcev. Da bi upoštevali spreminjanje migracijskih tokov, bi bilo treba vsako četrtletje oceniti ciljno skupino upravičencev za premestitev.

Predlog spremembe  13

Predlog sklepa

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) Namen začasnih ukrepov je ublažiti občuten pritisk na azilna sistema Italije in Grčije, zlasti s premestitvijo pomembnega števila prosilcev, ki bodo na njuni ozemlji prispeli po dnevu začetka uporabe tega sklepa in bodo nedvomno potrebovali mednarodno zaščito. Glede na skupno število državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo, ter ob upoštevanju števila tistih, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba iz Italije in Grčije premestiti skupaj 40 000 prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. To število ustreza približno 40 % skupnega števila državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo ter nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Ukrep premestitve, ki se predlaga v tem sklepu, torej pomeni pravično delitev bremena med Italijo in Grčijo na eni strani ter drugimi državami članicami na drugi. Ob upoštevanju ustreznih skupnih podatkov za leto 2014 in prvo četrtletje leta 2015 za Italijo in Grčijo bi bilo treba iz Italije premestiti 60 % tovrstnih prosilcev, iz Grčije pa 40 %.

(19) Namen začasnih nujnih ukrepov je vzpostaviti pošten in pravičen mehanizem premestitve in ublažiti občuten pritisk na azilna sistema Italije in Grčije, zlasti s premestitvijo pomembnega števila prosilcev, ki bodo na njuni ozemlji prispeli po dnevu začetka uporabe tega sklepa in bodo nedvomno potrebovali mednarodno zaščito. Glede na skupno število državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo, ter ob upoštevanju števila tistih, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba iz Italije in Grčije premestiti skupaj 40 000 prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. To število ustreza približno 40 % skupnega števila državljanov tretjih držav, ki so leta 2014 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo ter nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Ukrep premestitve, ki se predlaga v tem sklepu, torej pomeni pravično delitev odgovornosti med Italijo in Grčijo na eni strani ter drugimi državami članicami na drugi. Ob upoštevanju ustreznih skupnih podatkov za leto 2014 in prvo četrtletje leta 2015 za Italijo in Grčijo bi bilo treba iz Italije premestiti 60 % tovrstnih prosilcev, iz Grčije pa 40 %. Komisija bi morala v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti tega sklepa na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov oceniti, kolikšen delež oseb je treba premestiti iz Italije in Grčije, in ta delež prilagoditi spreminjajočim se tokovom beguncev. Mehanizem nujnih premestitev ni rešitev za dolgoročne izzive zaradi pritiska na azilne sisteme na zunanjih mejah Unije, temveč je bolj preizkusni primer za prihodnji zakonodajni predlog o stalni shemi nujnih premestitev na podlagi člena 78(2) PDEU in je zato zaenkrat omejen na 40 000 prosilcev. Vseeno bi bilo treba preučiti možnost, da bi se število mest za premestitve po potrebi dodatno povečalo, saj bi se tako prilagodili hitro spreminjajočim se tokovom beguncev in trendom v času uporabe tega sklepa. Vsak predlog o stalnem mehanizmu nujnih premestitev mora temeljiti na občutnejšem prispevku k solidarnosti in delitvi odgovornosti med državami članicami, vključno s precejšnjim povečanjem števila razpoložljivih mest za premestitve zaradi prilagoditve hitro spreminjajočim se migracijskim tokovom in trendom. Mehanizem bi moral biti osnovan na jasno opredeljenih merilih, vključno z upoštevanjem nenadnega pritoka državljanov tretjih držav in izjemnega pritiska na azilne sisteme, da se bo lahko sprožil na podlagi preglednih in objektivnih kazalnikov.

 

Predlog spremembe  14

Predlog sklepa

Uvodna izjava 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(20a) Komisija bi morala pri pripravi stalnega mehanizma za premestitve v skladu s členom 78(2) Pogodbe ozemlje države članice vključiti kot merilo za določanje ključa za porazdelitev migrantov.

Predlog spremembe  15

Predlog sklepa

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1, finančno podpira ukrepe za delitev bremena, o katerih se dogovorijo države članice, in je odprt za nove pobude na tem področju. V členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 je določena možnost, da države članice izvedejo ukrepe v zvezi s premestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito v okviru svojih nacionalnih programov, člen 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 pa določa možnost plačila pavšalnega zneska 6 000 EUR za premestitev vsakega upravičenca do mednarodne zaščite v drugo državo članico.

(21) Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1, finančno podpira ukrepe za pravično delitev odgovornosti, o katerih se dogovorijo države članice, in je odprt za nove pobude na tem področju. V členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 je določena možnost, da države članice izvedejo ukrepe v zvezi s premestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito v okviru svojih nacionalnih programov, člen 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 pa določa možnost plačila pavšalnega zneska 6 000 EUR za premestitev vsakega upravičenca do mednarodne zaščite v drugo državo članico.

______________

___________________

Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).

Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).

Predlog spremembe  16

Predlog sklepa

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a) Komisija bi morala nadzorovati porabo zneska v višini 6000 EUR za premestitev posameznega prosilca.

Predlog spremembe  17

Predlog sklepa

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Pri odločanju, katere prosilce, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba premestiti iz Italije in Grčije, bi bilo treba dati prednost ranljivim prosilcem v smislu člena 22 Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta10. Pri tem bi se morale prednostno upoštevati posebne potrebe prosilcev, vključno s potrebami, povezanimi z zdravjem. Korist otroka bi morala biti vedno najpomembnejše vodilo.

(25) Pri odločanju, katere prosilce, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba premestiti iz Italije in Grčije, bi bilo treba dati prednost ranljivim prosilcem v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta10 (pri tem pa še posebno pozornost nameniti mladoletnikom brez spremstva). Zaradi upoštevanja posebnega položaja ranljivih oseb morajo države članice v skladu z Direktivo 2013/33/EU in Direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta10 posamično oceniti ranljivost posameznikov glede na njihove posebne potrebe glede sprejema in postopkovne potrebe. Države članice morajo torej dejavno ukrepati in oceniti posamezne potrebe prosilcev za azil ter se ne smejo zanašati zgolj na njihovo samoopredelitev, da bodo učinkovito zagotavljale njihove pravice na podlagi prava Unije. Pri tem bi se morale prednostno upoštevati posebne potrebe prosilcev, vključno s potrebami, povezanimi z zdravjem. Korist otroka bi morala biti vedno najpomembnejše vodilo v vseh postopkih, uvedenih na podlagi tega sklepa, poleg tega pa nikoli ne bi smela biti ogrožena glavna načela, ki jih je določilo Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 6. junija 2013 v zadevi C-648/111b.

______________

___________________

Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).

Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).

1a Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

1b Sodba Sodišča Evropske unije z dne 6. junija 2013, The Queen, na zahtevo MA, BT, DA proti Secretary of State for the Home Department, C-648/11, ECLI:EU:C:2013:367.

Predlog spremembe  18

Predlog sklepa

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Poleg tega bi bilo treba pri določanju države članice, ki bo država premestitve, upoštevati zlasti posebne kvalifikacije zadevnih prosilcev, kot je znanje jezikov, da bi se olajšala njihova vključitev v državi članice premestitve. Kar zadeva najbolj ranljive prosilce, bi bilo treba upoštevati zmogljivosti države članice premestitve, da tovrstnim prosilcem zagotovi ustrezno pomoč.

(26) Poleg tega bi bilo treba pri določanju države članice, ki bo država premestitve, upoštevati zlasti izbiro in posebne kvalifikacije zadevnih prosilcev, kot so znanje jezikov, družinske vezi, širše od opredelitve družinskih članov v Uredbi (EU) št. 604/2013, socialne odnose, kulturne vezi, predhodno bivanje v državi članici, predhodni študij in predhodne delovne izkušnje v podjetju ali organizaciji določene države članice, da bi se olajšala njihova vključitev v državi članici premestitve, pa tudi posebne kvalifikacije, ki bi lahko bile pomembne za vključitev prosilcev na trg dela v državi članici premestitve. Zato bi morale države članice pospešiti učinkovito priznavanje diplom, kvalifikacij in spretnosti prosilcev. Polega tega lahko države članice prosilce obvestijo o priložnostih na trgu dela. Kar zadeva najbolj ranljive prosilce, bi bilo treba upoštevati zmogljivosti države članice premestitve, da tovrstnim prosilcem zagotovi ustrezno pomoč. Četudi prosilci nimajo pravice izbirati države članice svoje premestitve, bi bilo treba v čim večji meri upoštevati njihove potrebe, izbiro in posebne kvalifikacije.

Predlog spremembe  19

Predlog sklepa

Uvodna izjava 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26a) Na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru pilotnega projekta o premestitvah z Malte (EUREMA), bi bilo treba v čim večji možni meri upoštevati pričakovanja in izbiro. Na začetku bi morali imeti prosilci možnost izraziti svojo izbiro. Med državami članicami naj bi izbrali pet držav in jih razvrstili po prednostnem vrstnem redu ter svojo izbiro utemeljili z dejavniki, kot so družinske in socialne vezi ter kulturne vezi, denimo znanje jezika, predhodno bivanje, predhodni študij in predhodne delovne izkušnje. To bi bilo treba opraviti med začetno obravnavo. Nato bi bilo treba o izbiri prosilcev obvestiti ustrezne države članice, ki bi morale nato imeti možnost, da navedejo svojo izbiro glede prosilcev, ki so izbrali te države. Države članice bi morale svojo izbiro utemeljiti z vidiki, kot so družinske, socialne in kulturne vezi. Uradniki za zvezo, ki jih imenujejo države članice, bi lahko postopek olajšali tako, da bi opravili razgovore z ustreznimi prosilci. Prosilci bi morali imeti tudi možnost, da se posvetujejo z drugimi akterji, kot so nevladne organizacije, visoki komisar Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije. Nazadnje bi morali Italija in Grčija ob podpori Evropskega azilnega podpornega urada sprejeti odločitev o premestitvi posameznih prosilcev v določene države članice in pri tem v čim večji meri upoštevati njihovo izbiro. Z visokim komisarjem Združenih narodov za begunce bi se bilo treba posvetovati o najboljši praksi, ki so jo razvili za preselitev, vključno z upoštevanjem izbire in posebnih kvalifikacij.

Predlog spremembe  20

Predlog sklepa

Uvodna izjava 26 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(26b) V celotnem postopku premestitve bi bilo treba v celoti upoštevati načelo nediskriminacije iz člena 10 Pogodbe. Diskriminacija na podlagi spola, starosti, etnične pripadnosti, invalidnosti in vere pomeni očitno kršitev Pogodbe.

Predlog spremembe  21

Predlog sklepa

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Pravni in postopkovni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 604/2013 se še naprej uporabljajo v zvezi s prosilci, za katere se uporablja ta sklep. Poleg tega bi morali biti prosilci obveščeni o postopku premestitve iz tega sklepa in seznanjeni z odločitvijo o premestitvi. Ker prosilec v skladu s pravom EU nima pravice izbrati države članice, ki bo odgovorna za obravnavo njegove prošnje, bi se lahko na pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev o premestitvi, ki je določena v Uredbi (EU) št. 604/2013, skliceval samo, kadar uveljavlja svoje temeljne pravice.

(28) Pravni in postopkovni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 604/2013 se še naprej uporabljajo v zvezi s prosilci, za katere se uporablja ta sklep. Poleg tega bi morali biti prosilci obveščeni o postopku premestitve iz tega sklepa in seznanjeni z odločitvijo o premestitvi. Prosilec bi moral imeti pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev o premestitvi, ki je določena v Uredbi (EU) št. 604/2013 in členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe  22

Predlog sklepa

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje sekundarnega gibanja premeščenih oseb iz države članice premestitve v druge države članice. Zlasti bi bilo treba prosilce seznaniti s posledicami nadaljnjega premikanja znotraj EU in dejstvom, da se jim pravice iz naslova mednarodne zaščite, ki jim jo prizna država članica premestitve, načeloma priznajo samo v tej državi članici.

(30) Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje sekundarnega gibanja premeščenih oseb iz države članice premestitve v druge države članice. Čim boljše upoštevanje izbire prosilcev, tudi družinskih vezi, ki presegajo določbe o družini v Uredbi (EU) št. 604/2013, ter socialnih in kulturnih vezi, je preprost ukrep, da prosilci razvijejo občutek pripadnosti do države članice premestitve. Prosilcem bi bilo treba v jeziku, ki ga razumejo ali se upravičeno domneva, da ga razumejo, zagotoviti vse potrebne informacije o namembni državi in, v primeru, da njihove izbire ni bilo mogoče upoštevati v celoti, razlogih za to. Da bi poleg tega preprečili sekundarne premike prosilcev, bi jih bilo treba seznaniti s posledicami nadaljnjega premikanja znotraj EU, kot je določeno v členu 4 Uredbe (EU) št. 604/2013, in dejstvom, da se jim pravice iz naslova mednarodne zaščite, ki jim jo prizna država članica premestitve, načeloma priznajo samo v tej državi članici.

Predlog spremembe  23

Predlog sklepa

Uvodna izjava 30 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(30a) Soglasje prosilcev ali upravičencev do mednarodne zaščite za premestitev je uveljavljeno načelo v sekundarni zakonodaji Unije, zapisano v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 ter po analogiji v členu 5 Uredbe (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta1a in členu 17(2) Uredbe (EU) št. 604/2013, poleg tega so na podlagi člena 78(3) PDEU odstopanja od prava Unije možna le pod zelo omejenimi pogoji. Zagotoviti je treba učinkovito izvajanje mehanizma nujnih premestitev, pri čemer je za preprečitev sekundarnih premikov zlasti pomembno soglasje, zato bi ga bilo treba načeloma pridobiti pred premestitvijo. Če oseba ne da soglasja, se načeloma ne bi smela premestiti, temveč bi bilo treba to možnost ponuditi drugi osebi.

 

 

_________

 

1a Uredba (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o ustanovitvi Evropskega azilnega podpornega urada (UL L 132, 29.5.2010, str. 11).

Predlog spremembe  24

Predlog sklepa

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta sklep določa začasne ukrepe na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, da bi se jima omogočilo obvladovanje izrednih razmer, ki so posledica nenadnega prihoda državljanov tretjih držav na njuni ozemlji.

Ta sklep določa zavezujoče začasne nujne ukrepe na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, da bi se jima omogočilo obvladovanje izrednih razmer, ki so posledica nenadnega prihoda državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva na njuni ozemlji.

Predlog spremembe  25

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) „prosilec“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, v zvezi s katero še ni bila sprejeta dokončna odločitev;

(b) „prosilec“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, v zvezi s katero še ni bila sprejeta dokončna odločitev, kot je navedeno v členu 2(i) Direktive 2011/95/EU;

Predlog spremembe  26

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) družinski člani“ pomenijo družinske člane v smislu člena 2(g) Uredbe (EU) No 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

(d) bližnji sorodniki“ pomenijo zakonca, otroke, starše, osebe, ki uresničujejo starševske pravice, stare starše in vnuke;

 

(Horizontalni predlog spremembe. Če bo sprejet, bo veljal za celotno besedilo.)

Obrazložitev

Opredelitev bližnjih sorodnikov je širša kot opredelitev družinskih članov v skladu s členom 2 Uredbe 604/2013 in je zato primernejša.

Predlog spremembe  27

Predlog sklepa

Člen 2 – odstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) „izbira“ pomeni izbiro, ki jo je prosilec izrazil glede neke države članice, ali izbiro, ki jo je država članica izrazila glede posameznega prosilca, podprto z dejavniki, kot so družinske vezi poleg opredelitve družinskih članov v točki (d), socialne vezi, kot so vezi etničnih in kulturnih skupnosti, in kulturne vezi z izbrano državo članico, kot so znanje jezika, predhodno bivanje v državi članici ali predhodni študij ali delovno razmerje v podjetju ali organizaciji te države članice.

Obrazložitev

Prosilci nimajo pravice izbirati najljubše države članice, te pa tudi nimajo pravice izbirati najljubših prosilcev. Vendar bi bilo treba njihovo izbiro v čim večji meri upoštevati.

Predlog spremembe  28

Predlog sklepa

Člen 3 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Glede na spreminjajočo se naravo migracijskih tokov bi bilo treba vsako četrtletje oceniti ciljno skupino upravičencev do premestitve.

Predlog spremembe  29

Predlog sklepa

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

-1. Za ublažitev precejšnjega pritiska na azilna sistema Italije in Grčije in tudi kot preizkusni primer za prihodnji zakonodajni predlog o stalni shemi nujnih premestitev na podlagi člena 78(2) PDEU se iz Italije in Grčije sprva premesti skupno 40 000 prosilcev. Nato se preuči možnost povečanja tega števila zaradi prilagoditve hitro spreminjajočim se tokovom beguncev in trendom v času uporabe tega sklepa.

1. 24 000 prosilcev se premesti iz Italije na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi I.

1. Sprva se 24 000 prosilcev premesti iz Italije na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi I.

2. 16 000 prosilcev se premesti iz Grčije na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi II.

2. Sprva se 16 000 prosilcev premesti iz Grčije na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi II.

 

2a. Komisija v [šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti tega sklepa] na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov oceni posamezen delež oseb, ki jih je treba premestiti iz Italije in Grčije, in ju prilagodi spreminjajočim se tokovom beguncev.

Predlog spremembe  30

Predlog sklepa

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 4a

 

Soglasje

 

Načeloma je treba od prosilca pridobiti soglasje za premestitev.

Predlog spremembe  31

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Italija in Grčija v obdobju uporabe tega sklepa s podporo Evropskega azilnega podpornega urada in po potrebi uradnikov za zvezo držav članic iz odstavka 8 v rednih časovnih presledkih določita posamezne prosilce, ki bodo premeščeni v druge države članice, ter kontaktnim točkam teh držav članic in Evropskemu azilnemu podpornemu uradu sporočita število prosilcev, ki jih je mogoče premestiti. Prednost pri tem imajo ranljivi prosilci v smislu člena 22 Direktive 2013/33/EU.

2. Italija in Grčija v obdobju uporabe tega sklepa s podporo Evropskega azilnega podpornega urada in ustreznih drugih agencij v rednih časovnih presledkih določita posamezne prosilce, ki bodo premeščeni v druge države članice, ter kontaktnim točkam teh držav članic in Evropskemu azilnemu podpornemu uradu sporočita število prosilcev, ki jih je mogoče premestiti. Prednost pri tem imajo ranljivi prosilci v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mladoletnikom brez spremstva.

Obrazložitev

Vloga uradnikov za zvezo je določena v členu 3b novo. Namesto da posamezne države članice pošiljajo uradnike za zvezo za določitev prosilcev za premestitev, bi morale zagotoviti nacionalne strokovnjake za EASO, ki bi Italiji in Grčiji usklajeno pomagali pri ukrepih premestitve (gl. člen 7).

Predlog spremembe  32

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Države članice čim prej po prejetju informacij iz odstavka 2 sporočijo število prosilcev, ki se lahko takoj premestijo na njihovo ozemlje, in morebitne druge relevantne informacije, pri čemer upoštevajo ciljni števili, ki sta zanje določeni v Prilogi I in Prilogi II.

3. Države članice čim prej po prejetju informacij iz odstavka 2 zagotovijo informacije o razpoložljivih zmožnostih za sprejem migrantov in sporočijo število prosilcev, ki se lahko takoj premestijo na njihovo ozemlje, in morebitne druge relevantne informacije, pri čemer upoštevajo ciljni števili, ki sta zanje določeni v Prilogi I in Prilogi II.

Predlog spremembe  33

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Italija in Grčija ob podpori Evropskega azilnega podpornega urada prosilcem zagotovita informacije o državi članici, ki je vključena v nujno premestitev, in sicer v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se upravičeno domneva, da ga razumejo. Prosilci imajo tudi dostop do informacij, ki jih zagotavljajo drugi akterji, kot so nevladne organizacije, Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije. Med začetno obravnavo se prosilce prosi, naj države članice razvrstijo po prednostnem vrstnem redu in utemeljijo svojo izbiro .

Predlog spremembe  34

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Prosilci, za katere se v skladu z obveznostmi iz člena 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 zahteva odvzem prstnih odtisov, so lahko premeščeni le, če so bili njihovi prstni odtisi odvzeti.

5. Prosilci, za katere se v skladu z obveznostmi iz člena 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 zahteva odvzem in posredovanje prstnih odtisov, so lahko premeščeni le, če so bili njihovi prstni odtisi odvzeti ob popolnem spoštovanju njihovih temeljnih pravic.

Predlog spremembe  35

Predlog sklepa

Člen 5 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Države članice lahko za izvajanje vseh vidikov postopka premestitve iz tega člena v Italijo in Grčijo napotijo uradnike za zvezo.

črtano

Obrazložitev

Vloga uradnikov za zvezo je določena v členu 3b novo. Namesto da posamezne države članice pošiljajo uradnike za zvezo za določitev prosilcev za premestitev, bi morale zagotoviti nacionalne strokovnjake za EASO, ki bi Italiji in Grčiji usklajeno pomagali pri ukrepih premestitve (gl. člen 7).

Predlog spremembe  36

Predlog sklepa

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Italija in Grčija po sprejetju odločitve o premestitvi prosilca in pred dejansko premestitvijo zadevno osebo pisno seznanita z odločitvijo o njeni premestitvi. V odločitvi je navedena država članica premestitve.

4. Italija in Grčija po sprejetju odločitve o premestitvi prosilca in pred dejansko premestitvijo ob pomoči Evropskega azilnega podpornega urada in drugih akterjev, kot so uradniki za zvezo, če so na voljo, zadevno osebo na razumljiv način in v jeziku, ki ga razume ali se upravičeno domneva, da ga razume, obvestita o državi premestitve ali, če izbira prosilca ni bila upoštevana, o razlogih za to odločitev. Italija in Grčija zadevno osebo tudi pisno seznanita z odločitvijo o njeni premestitvi. V odločitvi je navedena država članica premestitve.

Obrazložitev

V priročniku visokega komisarja Združenih narodov za begunce o preselitvi je navedeno (gl. 7.10), da morajo imeti begunci čim več informacij o tem, kaj jih čaka po prihodu v državo preselitve. Njihova aktivna udeležba v procesu vključevanja določa njihovo prihodnost. Enake izkušnje so se pokazale pri projektu EUREMA. Eden od glavnih razlogov za neuspeh projekta je bil ta, da migranti niso poznali države članice svoje premestitve.

Predlog spremembe  37

Predlog sklepa

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) začetno obravnavo prošenj;

(b) začetno obravnavo prošenj, vključno z ugotavljanjem ranljivosti in izbire, za namene določanja potencialnih prosilcev za premestitev in pregled prosilcev, vključno z ugotavljanjem natančne identitete, odvzemom prstnih odtisov in registracijo prošenj za mednarodno zaščito;

Predlog spremembe  38

Predlog sklepa

Člen 7 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) izvedbo premestitve prosilcev v državo članico premestitve.

(d) izvedbo premestitve prosilcev v državo članico premestitve. Stroški premestitve v državo članico premestitve ne bi smeli biti dodatna obremenitev za Grčijo in Italijo.

Obrazložitev

Namen sklepa Sveta je zmanjšati ekonomsko obremenitev Grčije in Italije. Torej bi bilo v nasprotju s tem sklepom, če bi od njiju zahtevali kritje dodatnih stroškov.

Predlog spremembe  39

Predlog sklepa

Člen 8 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Če Italija ali Grčija ne izpolni obveznosti iz odstavka 1, se lahko Komisija odloči zamrzniti uporabo tega sklepa v zvezi z zadevno državo članico za obdobje do treh mesecev. Komisija lahko takšno zamrznitev podaljša največ enkrat za dodatno obdobje do treh mesecev.

2. Če Italija ali Grčija ne izpolni obveznosti iz odstavka 1, lahko Komisija, potem ko zadevni državi članici omogoči predstavitev njenega stališča, sklene, da za največ tri mesece zamrzne uporabo tega sklepa v zvezi z zadevno državo članico. Komisija lahko takšno zamrznitev podaljša največ enkrat za dodatno obdobje do treh mesecev.

Predlog spremembe  40

Predlog sklepa

Člen 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če bi v državi članici premestitve zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav nastale izredne razmere, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice v skladu s členom 78(3) Pogodbe. Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.

Če bi v državi članici premestitve zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav nastale izredne razmere, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice v skladu s členom 78(3) Pogodbe. Takšni ukrepi lahko po potrebi tudi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.

Predlog spremembe  41

Predlog sklepa

Člen 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Italija in Grčija vsake tri mesece poročata Svetu in Komisiji o izvajanju tega sklepa, vključno z izvajanjem časovnih načrtov iz člena 8.

Italija in Grčija vsake tri mesece poročata Svetu in Komisiji o izvajanju tega sklepa in ustrezni uporabi sredstev, prejetih na podlagi tega sklepa, vključno z izvajanjem časovnih načrtov iz člena 8.

Predlog spremembe  42

Predlog sklepa

Člen 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 11a

 

Ocena

 

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do julija 2016 predloži vmesno oceno uporabe tega sklepa in po potrebi tudi zaradi napovedanega preverjanja ustreznosti dublinskega sistema predlaga vsa potrebna priporočila za stalni mehanizem premestitev.

 

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do …*.predloži končno poročilo o oceni uporabe tega sklepa.

 

Države članice Komisiji pravočasno posredujejo vse ustrezne informacije za pripravo tega poročila.

 

____________

 

* UL: prosimo, vstavite datum: 30 mesecev po dnevu začetka veljavnosti tega sklepa.

Predlog spremembe  43

Predlog sklepa

Priloga II a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Predlog spremembe

Predlog spremembe

Priloga IIa

Postopek premestitve

Postopek, kot je predviden v predlogu Komisije; dodatni postopkovni koraki, ki jih je vključil Parlament, so podčrtani

 

1 – Začetna obravnava oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito

 

– Opredelitev oseb, za katere je (ali bi morala biti) po dublinski uredbi odgovorna druga država članica

 

→ Premestitve po dublinski uredbi

 

– Opredelitev ranljivih prosilcev

 

– Opredelitev družinskih članov za skupno premestitev

 

– Določitev izbire prosilcev za določene države članice

 

 

2 – Izbor prosilcev za premestitev

 

– Italija/Grčija določita prosilce, ki se premestijo.

 

– Države članice obvestita o potrebnem številu mest ter o izbiri prosilcev.

 

 

3 – Vključitev držav članic

 

– Države članice obvestijo Italijo/Grčijo o številu razpoložljivih mest za premestitev.

 

– Uradniki za zvezo lahko opravijo razgovore s prosilci, ki so izbrali njihovo državo članico.

 

– Države članice navedejo svojo izbiro glede prosilcev.

 

 

4 – Odločitev o premestitvi

 

– Italija/Grčija se odločita, kateri prosilec bo premeščen v katero državo članico, tako da upoštevata izbiro prosilcev in držav članic.

 

 

5 – Informacije in soglasje

 

– Prosilci so izčrpno obveščeni o državi članici svoje premestitve

 

– Načeloma dajo soglasje za premestitev v to državo članico.

 

 

6 Prevoz

 

Prevoz prosilcev v državo članico premestitve v enem mesecu

 

PRILOGA: IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Zaradi potrebe po takojšnjem sprejetju ukrepov v korist držav članic, ki so se zaradi nenadnega pritoka državljanov iz tretjih držav znašle v izrednih razmerah, se Evropski parlament strinja s pravno podlago, členom 78(3) PDEU, ki jo je Komisija predlagala za sklep Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije. Vendar Evropski parlament pristaja na člen 78(3) PDEU kot pravno podlago zgolj kot nujni ukrep, ki mu bo sledil pravi zakonodajni predlog, v katerem bodo strukturno obravnavane vse prihodnje izredne razmere. Vztraja, da sta pravilna pravna podlaga člen 78(2) PDEU, na podlagi katerega je treba ukrepe, s katerimi se določa, katera država članica je pristojna za obravnavo vloge za mednarodno zaščito, sprejemati po rednem zakonodajnem postopku, in drugi stavek člena 80 PDEU, katerega določbe uresničujejo načelo solidarnosti, kot je izraženo v prvem stavku člena 80. Evropski parlament tudi poudarja, da sprejetje tega sklepa nikakor ne posega v vrsto pravnih podlag, ki bodo sozakonodajalcu na voljo v prihodnje, zlasti glede člena 78 skupaj s členom 80 PDEU. Evropski parlament poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 predloži zakonodajni predlog o stalnem sistemu premestitev na podlagi člena 78(2) in člena 80, kot je napovedala v svoji Evropski agendi o migracijah. Evropski parlament si pridržuje pravico do priprave zakonodajnega samoiniciativnega poročila, če Komisija ne bo pravočasno predložila takega zakonodajnega predloga.

OBRAZLOŽITEV

V največji nesreči v Sredozemskem morju po drugi svetovni vojni je 18. aprila 2015 na poti v Evropo umrlo 800 ljudi. Preživeli so vojno, zasledovanje in trpinčenje, življenje pa so izgubili na pragu Evrope. V času nastajanja tega poročila Italija išče trupla. Ob smrti takega števila ljudi – 1867 samo v prvih šestih mesecih leta 2015, in težak položaj še mnogih drugih, ki postavljajo na kocko svoje življenje v Sredozemlju, se je drastično pokazalo, da si mora Evropa s skupnimi močmi prizadevati preprečevati nadaljnje nesreče in se učinkovito odzivati na begunsko krizo, tako da izpolni svojo dolžnost zaščititi ljudi v stiski.

Nobena država članica ne more sama učinkovito rešiti begunske krize. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 28. aprila 2015 poudaril, da se mora EU v svojem odzivu na tragedije v Sredozemlju opreti na solidarnost in pravično delitev odgovornosti, zlasti s tistimi državami članicami, v katere se zateče največ beguncev. Pozval je k zavezujočim kvotam za razdelitev prosilcev za azil med vse države članice.

V središču strateškega odziva Evropske komisije na krizo v Sredozemlju, agende o migracijah, je tudi načelo solidarnosti. Agenda temelji na ugotovitvi, da potrebujemo nov, bolj evropski pristop k migraciji. Kot prvi korak za uresničitev načela solidarnosti je Komisija predlagala ukrep nujne premestitve za prerazporeditev 40 000 oseb, ki nujno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice.

Poročevalka se popolnoma strinja, da morajo vse države članice stopiti skupaj, da bi rešili izzive migracije. Predlog o nujni premestitvi je v tem pogledu omejen, vendar pomemben korak. Grčija in Italija sta pod nevzdržnim pritiskom. Če ne bosta prejeli ustrezne podpore, se bo verjetno v širšem obsegu nadaljevalo nezakonito nadaljnje premikanje beguncev in migrantov, kar ogroža temeljne dosežke EU, svobodo gibanja na schengenskem območju. Zato poročevalka v celoti podpira predlog Komisije o zavezujočem ukrepu premestitve, ki vključuje zavezujoč ključ za razporeditev beguncev med države članice na podlagi načela solidarnosti in delitve odgovornosti.

Poleg tega poročevalka predlaga, da se načelo solidarnosti okrepi s povečanjem števila beguncev, ki jih je treba premestiti. Komisija je predlog o premestitvi 40 000 beguncev oprla na število beguncev, ki so prišli v Evropo leta 2014, ne da bi upoštevala, da se je njihovo število od tedaj drastično povečalo. Samo od začetka leta 2015 je v Grčijo prispelo 68 000 beguncev in migrantov, zaradi česar se Grčija sooča z izjemnim, šestkratnim povečanjem števila prihodov v primerjavi z istim obdobjem v zadnjem letu. Večina prišlekov so Sirci. Največ jih pride na grške otoke, kjer pogosto ni sprejemnih objektov za prosilce za azil. Ljudje so prisiljeni spati na cesti ali v zasilnih prebivališčih v izjemno slabih pogojih. Eden od petih sirskih beguncev nima niti normalnega dostopa do stranišča. Grčija tem razmeram ni kos; azilni sistem se je zrušil. Zato se mnogi begunci premikajo naprej čez Balkan in skozi Madžarsko. Tudi v Italiji se trend zelo visokega števila prišlekov nadaljuje. Zaenkrat je v letu 2015 prispelo 67 500 beguncev in migrantov, večinoma iz Eritreje. Zaradi tega dogajanja poročevalka predlaga, da je treba Svet jasno opozoriti na potrebo po večji solidarnosti. Evropa mora hitro rešiti vse večje potrebe in upoštevati, da je delež prihodov v Grčijo vse večji. Zato bi bilo treba število oseb, premeščenih iz Grčije in Italije v drugo državo članico, povečati najmanj na 50 000.

Druga pomembna težava, s katero se poročevalka ukvarja, je večja kakovost premestitve. Pri tem so zelo pomembne izkušnje s pilotnim projektom EU o premestitvi z Malte (EUREMA). Najprej ni bil zavezujoč, zaradi česar ni bilo z Malto solidarnih niti polovica vseh držav članic, ki so prevzele v splošnem zelo malo beguncev. Pri projektu premestitve je bil tudi močno podcenjen pomen izbire in informacij. Mnogi begunci so že imeli družinske, socialne ali kulturne vezi s katero od držav članic. Raje bi bili premeščeni v državo članico, v kateri živijo njihovi sorodniki, kjer že obstaja socialna skupnost ali kjer se govori jezik, ki ga govorijo. Dosledno upoštevanje te izbire je ključ do uspešne premestitve. Pomaga pri upoštevanju dejanskega življenja ljudi, zmanjšuje spodbudo za nezakonito premikanje in povečuje možnosti vključevanja. Begunci se lažje vključujejo, če že govorijo jezik, ki se običajno govori v neki državi članici, ali če se lahko zanesejo na podporo družine ali skupnosti. To jim pomaga razviti občutek pripadnosti tej državi članici in učinkovito preprečuje nedovoljene sekundarne premike. Begunci nimajo pravice izbirati najljubše države članice, te pa tudi nimajo pravice izbirati najljubših prosilcev. Vendar bi bilo treba njihovo izbiro v čim večji meri upoštevati. Za uspešno premestitev so pomembne informacije in soglasje. Za učinkovito izpolnitev pričakovanj bi morali imeti begunci čim več informacij o tem, kaj jih čaka ob prihodu v državo članico premestitve. Da bi že takoj preprečili sekundarne premike, jih ne bi smeli premeščati brez njihovega soglasja.

Nujne premestitve so samo prvi, čeprav pomemben korak pri uresničevanju načela solidarnosti in poštene delitve odgovornosti med vsemi državami članicami. Komisija je oblikovala nujne premestitve kot začasno odstopanje od dublinske uredbe, ki je po obsegu in času omejeno. Poleg tega resno omejuje pravice Parlamenta, saj ga izključuje kot sozakonodajalca. Zato poročevalka močno pozdravlja napoved Komisije v agendi o migracijah, da bo do konca leta 2015 predložila zakonodajni predlog o stalnem sistemu premestitve na podlagi soodločanja. Poleg tega predlaga, da bi Parlament prevzel pobudo za vložitev zakonodajnega samoiniciativnega poročila, če Komisija svojega predloga ne bi predložila.

Ohranitev nujnih ukrepov bi bila nesprejemljiva za Parlament kot sozakonodajalca, hkrati pa bi onemogočila reforme, ki so nujno potrebne za premostitev nedelovanja sedanjega dublinskega sistema. Dublinski sistem je povzročil nevzdržno neravnovesje med državami članicami tako pri prihodu beguncev in migrantov kot njihovem končnem cilju. V središču je uporaba prisile, vključno z visokimi stroški na človeški ravni, kot je omejitev gibanja prosilcev za azil, travmatiziranih zaradi vojne in preganjanja, medtem ko je še vedno veliko sekundarnega premikanja. Zato poročevalka poziva Komisijo, naj pri za leto 2016 napovedanem preverjanju ustreznosti dublinskega sistema v celoti upošteva izkušnje z ukrepom premestitve, vključno s priznavanjem izbire. Begunska kriza je za Evropo velik izziv. Evropa bi jo morala reševati tako, da upošteva življenje in izbiro beguncev, namesto da jih obravnava kot številke. Učinkovito rešitev pa lahko najde le, če bodo države članice stopile močno skupaj na podlagi načela solidarnosti.

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRORAČUN

D(2015)34431

Claude Moraes

Predsednik

Odbor LIBE

Zadeva:         Mnenje Odbora za proračun o osnutku sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (COM(2015)0286 – C8-0156/2013)

Spoštovani predsednik

Pišem vam v zvezi z osnutkom sklepa o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (COM(2015)0286 – C8-0156/2015), o katerem se je treba posvetovati s Parlamentom, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pa je glavni odbor za ta dokument.

Predlog vključuje dodatne stroške za proračun EU v skupnem znesku 240.000.000 EUR v obdobju dveh let, zato je Odbor za proračun zaprosil za mnenje v skladu s členom 53 Poslovnika. Zaradi časovnih omejitev, osnutek predloga je bil namreč pripravljen zaradi nastalih izrednih razmer na južnih mejah EU, se je Odbor za proračun odločil preprosto napisati pismo, da bo lahko Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve hitro opravil svoje delo.

Osnutek sklepa je podprt z zneskom 150 milijonov EUR sredstev za prevzem obveznosti, ki ga je Komisija v svojem predlogu proračuna za leto 2016 vključila v postavko Sklad za migracije, azil in vključevanje. Za leto 2016 se ne zahtevajo sredstva za plačila. Ker ti dodatni izdatki za 124 milijonov EUR presegajo zgornjo mejo razdelka 3, Komisija poleg tega predlaga ustrezno uporabo sredstev instrumenta prilagodljivosti (2015/2126(BUD)).

Na podlagi tega in po posvetovanju koordinatorjev Odbor za proračun poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj pri sprejemanju poročila upošteva naslednje:

Odbor za proračun, kot je že poudaril v osnutku poročila o pooblastilu za tristranske pogovore o predlogu proračuna za leto 2006, pozdravlja Evropsko agendo o migracijah, ki jo predlaga Komisija, in ponovno poudarja, da podpira povišanje sredstev EU in razvoj kulture pravične delitve odgovornosti in solidarnosti na področju azila, migracij in upravljanja zunanjih mej. V okviru tega podpira predlog Komisije o uporabi instrumenta prilagodljivosti v proračunu za leto 2016 za financiranje prehodnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije, čeprav bo morda treba končni znesek in obseg uporabe teh sredstev prilagoditi glede na končni izid v proračunskem postopku. Odbor za proračun vseeno poudarja, da je treba strogo nadzorovati, kje ta sredstva končajo, in poskrbeti, da bodo zagotovo prispela tja, kamor so bila namenjena.

Ugotavlja, da predlog vključuje uporabo pavšalnega zneska (6000 EUR na prosilca mednarodne zaščite) v korist države članice, ki premesti prosilce, kar je torej ukrep, ki zajema delitev odgovornosti in finančno solidarnost, na podlagi člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 (pravna podlaga za Sklad za azil, migracije in vključevanje).

Odbor za proračun se sprašuje, ali bodo predlagana sredstva zadostovala za odzivanje na sedanje migracijske trende v Sredozemlju. Opozarja, da se utegnejo poleg sheme premestitev zaradi dodatnih obveznosti okrepiti ustrezni programi v razdelku 3 (Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost) ter ustrezne agencije, in sicer tako v proračunskem smislu kot tudi kadrovsko. Predlaga tudi, naj se preučijo pobude (in ustrezno izvrševanje) iz razdelka 4 na področju sosedstva, razvoja, humanitarne pomoči, stabilnosti, miru itd. in oblikuje zunanja razsežnost agende za migracije. Opozarja, da je mogoče uporabiti rezervo za nujno pomoč v proračunskem letu za posebne potrebe tretjih držav po pomoči, med drugim v razmerah izrednih pritiskov zaradi migracijskih tokov na zunanjih mejah Unije.

Odbor sicer meni, da višina zgornje meje za razdelek 3, ki je daleč najmanjši razdelek večletnega finančnega okvira, v sedanjih geopolitičnih razmerah, ki so zlasti posledica vse večjih pritiskov zaradi migracijskih tokov, morda ni več ustrezna in bi jo bilo treba pri naslednjem pregledu večletnega finančnega okvira popraviti.

Ob tej priložnosti želim nenazadnje poudariti, da bo Odbor za proračun o tej zadevi še naprej tesno sodeloval z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pri tem vprašanju, poleg tega pa odbor z zanimanjem pričakuje predloge sprememb proračuna, ki jih bo odbor LIBE vložil v proračunskem postopku.

S spoštovanjem,

Jean Arthuis

[podpis]

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

16.7.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

13

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Gerard Batten, Heinz K. Becker, Malin Björk, Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Frank Engel, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Lorenzo Fontana, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Iliana Iotova, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Barbara Kudrycka, Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Vicky Maeijer, Roberta Metsola, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Udo Voigt, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anna Maria Corazza Bildt, Gérard Deprez, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Marek Jurek, Ska Keller, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jean Lambert, Jeroen Lenaers, Emilian Pavel, Kazimierz Michał Ujazdowski, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Fredrick Federley, Herbert Reul, Jutta Steinruck, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Tom Vandenkendelaere, Wim van de Camp

Pravno obvestilo