Postopek : 2014/2241(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0258/2015

Predložena besedila :

A8-0258/2015

Razprave :

PV 29/10/2015 - 5
CRE 29/10/2015 - 5

Glasovanja :

PV 29/10/2015 - 10.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0391

POROČILO     
PDF 719kWORD 278k
22.9.2015
PE 557.222v02-00 A8-0258/2015

o novih izzivih in strategijah za spodbujanje turizma v Evropi

(2014/2241(INI))

Odbor za promet in turizem

Poročevalka: Isabella De Monte

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o novih izzivih in strategijah za spodbujanje turizma v Evropi

(2014/2241(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o Evropi, prvi svetovni turistični destinaciji – nov okvir evropske turistične politike(1),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska strategija za večjo rast in delovna mesta v obalnem in pomorskem turizmu (COM(2014)0086),

–       ob upoštevanju zelene knjige Evropske komisije z naslovom Varnost turističnih nastanitvenih storitev (COM(2014)0464),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU (COM(2015)0215),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(2),

–       ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 6. maja 2003 o dostopnosti kulturne infrastrukture in kulturnih dejavnosti za invalide(3),

–       ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenega člena 195,

–       ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8–0258/2015),

A.     ker morajo ukrepi, sprejeti na ravni EU na podlagi člena 195 PDEU, dopolnjevati ukrepe držav članic na področju turizma, pri čemer je izključena morebitna harmonizacija zakonov;

B.     ker je turizem ključno področje potencialne rasti evropskega gospodarstva, ki ustvarja več kot 10 % BDP Evropske unije, če upoštevamo sektorje, ki so povezani s turizmom; ker je turizem tudi gonilo obsežnega zaposlovanja, saj neposredno zaposluje 13 milijonov delavcev, kar je torej najmanj 12 % delovnih mest v EU;

C.     ker je Evropa kot turistična destinacija na prvem mestu v svetu s tržnim deležem 52 %; ker statistični podatki kažejo, da se prebivalci EU na večino svojih potovanj še vedno najraje odpravijo znotraj EU, in ker naj bi Evropsko unijo po napovedih vsako leto do leta 2025 obiskalo 140 milijonov več mednarodnih turistov;

D.     ker turizem predstavlja eno večjih socialno-ekonomskih dejavnosti v EU, ki močno vpliva na gospodarsko rast, zaposlovanje in socialni razvoj, in ker bi lahko zato pripomogel k odpravljanju zdajšnje gospodarske in zaposlitvene krize;

E.     ker je obalni in pomorski turizem največja pomorska dejavnost v Evropi in predstavlja več kot tretjino pomorskega gospodarstva, ki neposredno vpliva na številne druge sektorje gospodarstva EU in zaposluje 3,2 milijona oseb, večinoma v starosti od 16 do 35 let; ker prav tako velja opozoriti, da je ta sektor vzvod rasti in ustvarjanja delovnih mest, zlasti v atlantski in sredozemski regiji;

F.     ker prednostne naloge politik s področja turizma prispevajo najmanj k trem prednostnim nalogam Junckerjeve Komisije, in sicer k trajnostni rasti in delovnim mestom, povezanemu enotnemu digitalnemu trgu ter bolj povezanemu in pravičnejšemu notranjemu trgu;

G.     ker ukrepi, ki jih je napovedala Komisija v sporočilu z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija, spodbujajo ambiciozni cilj ohraniti prevladujoči položaj Evrope kot turistične destinacije v svetu;

H.     ker v proračunu EU ni posebne vrstice, namenjene turizmu, in ker se ukrepi na tem področju izvajajo v okviru različnih skladov, pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

I.      ker se turizem v Evropi sooča s številnimi novimi izzivi, med drugim z digitalizacijo distribucijskih kanalov in novim sektorjem ekonomije delitve, naraščajočo konkurenco iz nastajajočih, cenejših destinacij tretjih trgov, s spreminjajočim se vedenjem potrošnikov, prehodom na gospodarstvo doživetij, povpraševanjem po kakovostnih storitvah za stranke, potrebo po tem, da se privabi in obdrži usposobljeno osebje, demografskimi spremembami in sezonsko naravo turizma;

J.      ker se lahko oblikovalci politik na področju turizma spopadejo z izzivi, kot so demografske spremembe in sezonska narava turizma, tako da razvijejo produkte in storitve, ki bodo zadostili posebnim potrebam vse večjega števila starejših, ki lahko potujejo zunaj sezone;

K.     ker se MSP v turističnem sektorju srečujejo z velikimi težavami zaradi precejšnjega regulativnega bremena;

L.     ker je promoviranje Evrope s promocijo njenih turističnih destinacij in strategijo blagovne znamke pomembno za okrepitev njene podobe in prepoznavnosti ter konkurenčnosti z vrsto trajnostnih in visokokakovostnih turističnih destinacij ter omogoča, da se evropske destinacije razlikujejo od drugih mednarodnih destinacij, in pomaga privabiti mednarodne turiste, zlasti s tretjih trgov v razvoju;

M.    ker konflikti blizu meja EU, na primer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, pa tudi teroristične grožnje negativno vplivajo na turistični sektor in je treba zato na nacionalni in evropski ravni ukrepati proti temu;

N.     ker trajnosten, dostopen in odgovoren turizem, ki je v sozvočju z naravo in pokrajino in mestnimi destinacijami ter temelji na učinkoviti rabi virov, trajnostni mobilnosti in varstvu podnebja, pomaga ohranjati lokalno okolje, zlasti v gorskih in obalnih regijah ter na otokih, in prinaša trajne rezultate za regionalno rast, izpolnjuje vse večje zahteve potnikov po kakovosti in pripomore h konkurenčnosti podjetij;

O.     ker ima evropski kulturni turizem pomembno vlogo za promocijo bogate kulturne raznolikosti Evrope, krepitev evropske identitete ter spodbujanje medkulturne izmenjave in multikulturnega razumevanja;

P.     ker imajo regije osrednjo vlogo v pripravi in izvajanju politik na regionalni ravni, ki so povezane s turizmom;

Q.     ker ekonomija delitve pomeni premik k novim poslovnim modelom, ki ga je povzročila hitro spreminjajoča se nova tehnologija, in ker so mnogi udeleženci v ekonomiji delitve del ekonomije potovalnih storitev;

R.     ker ekonomija delitve zelo verjetno pozitivno vpliva na gospodarsko rast in blaginjo, čeprav so informacije o tem razpršene in je zato težko priti do trdnih zaključkov;

S.     ker bi morala biti ponudba storitev visokega standarda in varstvo pravic potrošnikov glavna prednostna naloga vseh, ki opravljajo s turizmom povezane storitve, tudi v sektorju, ki vključuje delitev in uporabo najnovejših internetnih tehnologij;

T.     ker potovanja in turizem predstavljajo enega od sektorjev, na katerega je digitalizacija najmočneje vplivala, in ker se s tem odpirajo številne priložnosti za potovalne agencije ne le v Evropi, temveč tudi v svetu;

Akcijski okvir Komisije

1.      poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju ukrepov, določenih v navedenem sporočilu iz leta 2010, ter o porabi proračunskih sredstev iz strukturnih skladov in v okviru ustreznih programov EU, zlasti okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost in programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) ter posameznih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, in sicer v obliki dejanskega pregleda, vključno z oceno učinkovitosti ukrepov za spodbujanje turizma in utrditev konkurenčnosti turističnega sektorja EU;

2.      pričakuje, da bo Komisija poskrbela, da bo tudi v prihodnje mogoče sredstva iz raznih promocijskih skladov dodeliti za vzpostavitev ugodnih razmer za podjetja v turističnem sektorju EU;

3.      odločno spodbuja Komisijo, naj preuči možnost o posebnem poglavju v naslednjem večletnem finančnem okviru, ki bo namenjeno izključno turizmu, saj bi bilo treba turizem v okviru proračuna in ukrepov bolj obravnavati kot posamezno gospodarsko dejavnost, ne pa ga financirati s sredstvi iz drugih področij politike;

4.      opozarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi (ESIF) še vedno največji vir zunanjega financiranja za dejavnosti, ki naj bi spodbujale turistični sektor v nekaterih državah članicah; zato poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost tega, kako lokalne uprave koristijo sredstva strukturnih skladov;

5.      poziva Komisijo, države članice, regije in organe, pristojne za turizem, ter podjetja, zlasti MSP, naj čim bolj izkoristijo tudi nove možnosti financiranja iz Evropskega sklada za strateške naložbe, zlasti prek nacionalnih in regionalnih investicijskih bank, da bodo ukrepi EU v podporo turizmu bistveno boljši;

6.      podpira Komisijo, naj spodbuja razvoj turističnih pilotnih scenarijev v okviru programa Obzorje 2020;

7.      poziva Komisijo, naj vodnik o finančni podpori prevede v 24 uradnih jezikov EU, da se olajša dostop do informacij o možnostih financiranja, zlasti za MSP, saj so težave pri dostopu do financiranja ena od ovir, s katero se sooča ta sektor;

8.      poziva Komisijo, naj imenuje neodvisne strokovnjake za oceno učinka drugih politik EU na področju turizma ter analizo realne in potencialne grožnje za turizem zaradi konfliktov v sosednjih državah in regijah EU ter naj o tem poroča Parlamentu skupaj s predlogi za ukrepe za povečanje pozitivnega in zmanjšanje negativnega učinka na turizem;

9.      pričakuje, da bo Komisija na podlagi nove uredbe o turistični statistiki predložila pregled posodobljenih podatkov;

10.    ugotavlja, da si je treba še bolj prizadevati za razvoj celostnega pristopa k turizmu in zagotoviti, da se bodo pri oblikovanju in izvajanju drugih politik EU (npr. prometne politike, politike za razvoj podeželja) upoštevali interesi in potrebe tega sektorja;

11.    poziva Komisijo, naj predloži novo strategijo za turizem EU, ki bo nadomestila ali posodobila sporočilo iz leta 2010;

12.    pričakuje, da bo Komisija predložila podrobne izvedbene ukrepe v zvezi z novim sklopom skupnih ukrepov v okviru naslednjega evropskega turističnega foruma;

13.    toplo priporoča, naj Komisija področju turizma prerazporedi dovolj človeških virov, saj je to področje bistven dejavnik gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v Evropi; kritizira dejstvo, da temu področju ni dodeljeno dovolj vidno mesto na novem spletišču generalnega direktorata Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja; poleg tega priporoča, naj bo to spletišče večjezično;

14.    poudarja pomen usklajevanja med službami in oddelki Komisije;

15.    poziva Komisijo, naj preuči zmanjšanje nesorazmernega regulativnega bremena, ki negativno vpliva na konkurenčnost MSP v turističnem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj obstoječe regulativno breme zmanjšajo, ne pa še povečujejo;

16.    opozarja Komisijo, da je turizem eden ključnih sektorjev evropskega gospodarstva, zato je treba bistveno izboljšati usklajevanje med državami članicami, regionalnimi in lokalnimi organi ter finančnimi institucijami ter vzpostaviti sinergijo med javnim in zasebnim turističnim sektorjem; poziva Komisijo, naj skuša poiskati mehanizem za učinkovito usklajevanje in sodelovanje v tem sektorju;

17.    meni, da bi morala EU v okviru sodelovanja in dobrega sosedstva pripraviti ukrepe sodelovanja za razvoj turizma v tretjih državah, da bi omogočila uravnotežen razvoj njihovega gospodarstva, kar bi prispevalo tudi k zmanjšanju napetosti na področju medsosedskih odnosov ter povečalo privlačnost regije in dotok turistov;

18.    meni, da bi razglasitev evropskega leta turizma pomagala promovirati raznolikost evropskega turizma in povečati prepoznavnost različnih deležnikov v turističnem sektorju; poziva Komisijo, naj razmisli o tej pobudi;

19.    poziva Komisijo, naj predloži analizo prednosti in slabosti ustanovitve Evropske agencije za turizem;

Promocija znamke/skupna promocija Evrope kot turistične destinacije

20.    odločno spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko komisijo za turizem (ETC), ki združuje nacionalne turistične organizacije, kot del skupnega evropskega pristopa tudi v prihodnje promovira Evropo kot najbolj priljubljeno turistično destinacijo na svetu in naj to promocijo še okrepi; zlasti poziva k izvajanju dolgoročne strategije „destinacija Evropa 2020“, ki sta jo februarja 2014 začeli Komisija in Evropska komisija za turizem in ki vključuje vrsto ukrepov za trženje, promocijo blagovne znamke in promocije Evrope kot turistične destinacije;

21.    poziva zlasti k oblikovanju blagovne znamke „destinacija Evropa“, ki bi dopolnjevala in okrepila promocijske dejavnosti turističnih organizacij, ki delujejo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni in čezmejno, ter evropske turistične industrije za boljšo prepoznavnost in konkurenčnost evropskih nacionalnih, regionalnih in lokalnih turističnih destinacij, zlasti na oddaljenih trgih; poudarja, da je za blagovno znamko „destinacija Evropa“ potreben vključujoč pristop, s katerim se ustvarjajo prednosti za uveljavljene in manj poznane evropske destinacije, obenem pa se ohranja svojska raznolikost različnih evropskih regij, ki se navsezadnje preživljajo prav s svojo teritorialno blagovno znamko, in da je treba v celoti upoštevati pristojnosti držav članic v skladu s členom 195 PDEU;

22.    se zaveda, da je treba v skladu s potrebami in posebnimi zahtevami, ki so jih izrazile države članice, jasno opredeliti skupne cilje in analizirati potencial in dodano vrednost blagovne znake „destinacija Evropa“; meni, da se je zato treba poglobljeno posvetovati z industrijo, turističnimi organizacijami ter regionalnimi in lokalnimi organi; priporoča pripravo priročnika o uporabi te blagovne znamke, v katerem bi morale biti opisane dogovorjene oblike promocije;

23.    priporoča, da bi preučili, kako lahko zasebni sektor sodeluje v tržni strategiji za blagovno znamko „destinacija Evropa“ in kako lahko finančno prispeva k razvoju te strategije in doseganju njenih ciljev; poudarja pomen javno-zasebnih partnerstev, zato predlaga pripravo programa posebnega javno-zasebnega partnerstva za turizem (SPOT); poziva države članice, naj v ta proces vključijo lokalne in regionalne organe ter naj za doseganje teh ciljev konstruktivno sodelujejo z industrijo;

24.    poziva k okrepitvi blagovne znamke „destinacija Evropa“ kot počitniška regija, ki je na vsem svetu najbolj prijazna do družin, otrok in nasploh vseh generacij;

25.    meni, da mora biti ena ključnih sestavin te blagovne znamke varnost turistov; zato poziva organe držav članice, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo izvedejo strategije (vključno z informacijskimi kampanjami za turiste), katerih cilj naj bo turistom, ki obiščejo evropske turistične destinacije, zagotoviti čim varnejšo izkušnjo;

26.    poudarja, da je treba povečati politično ozaveščenost o tem, da je promocija Evrope v tretjih državah oblika trženja, katere cilj je povečati število tujih turistov, kar manj poznanim destinacijam in državam v gospodarskih težavah, pa tudi celotni EU, prinaša ekonomske koristi; meni, da stroga politika za pridobitev vizumov predstavlja oviro za receptivni turizem iz tretjih držav; pozdravlja ukrepe, ki jih je leta 2014 predlagala Komisija za izdajo novih turističnih vizumov in lažjo mobilnost turistov po schengenskem območju; v ta namen spodbuja Svet, naj hitro sklene dogovor s Parlamentom, da bo lahko EU imela koristi od večjega pritoka turistov iz določenih tretjih držav, kjer je velik potencialni interes za obisk Evrope;

27.    opozarja, da bi morala EU začeti vlagati, da bo pripravljena izkoristiti potencial tretjih držav z velikim številom prebivalcev in gospodarstev v vzponu, zlasti držav BRIK, kjer narašča število turistov, ki potujejo v tujino; poudarja, da potrebujemo pobude za spodbujanje turizma in večjo prožnosti in doslednost glede pridobitve turističnih vizumov in prečkanja meja; poudarja, da je zavzemanje za večje število turističnih platform za pridobivanje vizumov s previdnim pristopom k poenostavitvi vizumskega zakonika pomemben korak za povečanje števila turistov iz držav zunaj Evrope in za večjo prepoznavnost evropskih turistični destinacij; poudarja potencial popotniških vizumov za skupine turistov, ki so že bili v določeni državi, in pomen izvajanja več sporazumov za odpravo vizumov, da bi optimalno izkoristili število mednarodnih turistov; meni, da je ob upoštevanju pravice in obveznosti držav članic, da nadzorujejo vstop prek svojih meja, priporočljivo, da evropske institucije in države članice v okviru skupne vizumske politike razvijejo dolgoročno strategijo za bolj usklajene in poenostavljene postopke za pridobitev vizumov;

Vseevropski in nadnacionalni turistični proizvodi

28.    meni, da bi morali javni in zasebni deležniki okrepiti svoja prizadevanja za razvoj novih nadnacionalnih evropskih turističnih proizvodov, in sicer ob popolnem upoštevanju vloge makroregionalnih strategij pri tem razvoju; ugotavlja, da makroregije, kot je jadransko-jonska, ponujajo posebno naravno, kulturno in zgodovinsko podlago za razvoj takšnih proizvodov; poziva javne in zasebne deležnike baltske, donavske, jadransko-jonske in alpske makroregionalne strategije EU, naj vsak na svojem območju izdelajo skupno strategijo za razvoj turizma;

29.    spodbuja mednarodno sodelovanje pri pripravi nadnacionalnih tematskih itinerarjev (na ravni večjega števila evropskih držav), da bi še podkrepili doživljajske elemente, ki so motivacija za obisk določenih destinacij (opredeljenih na državni ravni), povečali mobilnost turistov med letnim dopustom, dosegli večjo povprečno potrošnjo in razširili platformo za promocijo (zlasti kar zadeva obiskovalce z oddaljenih trgov);

30.    poudarja, da se je s pojavom destinacij zunaj Evrope povečala mednarodna konkurenca; meni, da je zato nadvse pomembno okrepiti sodelovanje med evropskimi destinacijami prek turističnih grozdov in mrež na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni ter na ravni morskih bazenov;

31.    priznava pomen nadnacionalnih turističnih proizvodov za spodbujanje teritorialne kohezije; zato je prepričan, da bi bilo treba pobude, ki se izvajajo v okvirih institucionaliziranega sodelovanja, podpreti z ustreznimi spodbudami;

32.    poziva države članice, naj promovirajo nove turistične poti z oživitvijo opustelih območij, ulic, železnic, zapuščenih stez in zastarelih poti;

33.    poziva Komisijo in države članice Evropske komisije za turizem, naj podprejo njena sedanja pooblastila za pomoč pri razvoju in promociji ciljno usmerjenih nadnacionalnih in vseevropskih turističnih proizvodov in storitev, skupaj z obalnim in pomorskim turizmom, s pomočjo naprednega portala visiteurope.com; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo mogoče do tega portala dostopati tudi na vseh splošno razširjenih mobilnih in prenosnih napravah prek posebej programirane aplikacije;

34.    poleg tega poziva Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje s Svetom Evrope, Evropsko komisijo za turizem in Svetovno turistično organizacijo Združenih narodov ter drugimi mednarodnimi partnerji, da okrepi prizadevanja za razvoj novih nadnacionalnih in vseevropskih turističnih proizvodov;

35.    poudarja, da mora uspešna tržna strategija za promocijo evropskih turističnih proizvodov ustrezati potrebam različnih turističnih segmentov in trgov v tretjih državah, saj je treba upoštevati, da potrošniki danes bolj kot turistično destinacijo iščejo turistično doživetje;

36.    poudarja, da morajo potovalne agencije in organizatorji potovanj promovirati evropsko številko 112 za klic v sili na ustreznih spletnih mestih in elektronskih vozovnicah ter na naših glavnih turističnih destinacijah;

37.    pozdravlja pobudo socialnega turizma Calypso, ki starejšim, mladim, ljudem z nižjimi dohodki in invalidom omogoča, da gredo na počitnice zunaj glavne sezone; poudarja, da bi lahko s to pobudo rešili problem sezonske narave, zlasti na manj poznanih destinacijah;

38.    vseeno meni, da se je treba za rešitev tega problema v Evropi bolj osredotočiti na razvoj ciljno usmerjenih turističnih proizvodov, ki turistom omogočajo posebno turistično izkušnjo in ustrezajo njihovim posebnim potrebam; zato poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira države članice in turistično industrijo, da ustvarijo bolj raznolike in ciljno usmerjene produkte s posebno tematiko, kot so podeželska, kulturna in industrijska dediščina, zgodovina, vera, zdravje, termalne in wellness dejavnosti, šport, vino in hrana, glasba in umetnost, in sicer kot oblika alternativnega turizma, ki danemu območju z diverzifikacijo gospodarstva in zaposlitvijo, ki je manj vezana na sezono, prinaša dodano vrednost; zato spodbuja države članice k primerni uporabi sredstev EU in poziva Komisijo, naj v skladu s tem razširi cilje za ukrepanje v okviru programa COSME; meni, da imajo športni, glasbeni in umetniški festivali velik potencial za mobilizacijo turistov iz Evrope in tujine;

39.    poudarja, da imata raznolikost in večkulturnost Evrope velik potencial za razvoj tematskega turizma ter omogočata usklajeno spodbujanje alternativnega in trajnostnega turizma in kulturnih izmenjav; spodbuja pobude za medsebojno povezovanje turističnih znamenitosti, da bi oblikovali tematske turistične proizvode in poti na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pri čemer je treba izkoristiti dopolnjevanje in posebne značilnosti različnih evropskih turističnih znamenitosti, da bi turistom ponudili najboljšo možno izkušnjo;

40.    poudarja, da je treba promovirati in izpostavljati bogato evropsko kulturno dediščino, in sicer z uporabo Unescovega seznama svetovne dediščine kot edinstvenega prodajnega predloga, pa tudi z vključitvijo manj poznanih ali težje dostopnih krajev, zlasti ob upoštevanju dejstva, da kulturni turizem predstavlja približno 40 % evropskega turizma in torej bistveno prispeva gospodarski rasti, zaposlovanju, socialnim inovacijam ter lokalnemu in regionalnemu razvoju ter razvoju mest in podeželja, obenem pa zmanjšuje učinek sezonske narave turizma; v tem kontekstu poudarja ključno vlogo sponzoriranja pri vzdrževanju evropske dediščine in pomoči državam članicam pri prevzemanju tega stroškovnega bremena;

41.    meni, da bi lahko promocija kulturnih dogodkov na različnih ravneh prispevala k privlačnosti turističnih destinacij, in zato predlaga, da se preuči možnost o pripravi vseevropskega koledarja dogodkov, ki bi ga objavili na portalu VisitEurope.com, da bi izboljšali storitve obveščanja turistov;

42.    poziva nacionalne turistične organizacije, naj pobudam in nagradam, ki poudarjajo evropsko dediščino, namenijo ustrezno vidnost na spletu in naj spodbujajo promocijske pobude in dejavnosti (kot so znak evropske dediščine in evropske kulturne poti);

43.    ponovno poudarja pomen zaščite in ohranjanja kulturne dediščine pred morebitnimi škodljivimi učinki strukturnih sprememb, ki jih povzroča turizem, in tveganji za kulturno dediščino, ki jih prinaša množični turizem, zlasti med glavno sezono; namenja prednost kakovosti opravljenega dela pred stroški; v zvezi s tem poudarja, kako lahko pokroviteljstvo pripomore k ohranjanju evropske dediščine ter pomaga izravnavati zmanjšanje sredstev iz javnega proračuna v ta namen;

44.    poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za zaščito ogroženih spomenikov in znamenitosti v Evropi, da bi ohranili in promovirali kulturno dediščino in tako spodbujali kulturni turizem;

45.    poudarja, kako pomemben je evropski kulturni turizem za osebno rast in osebna spoznanja, zlasti med mladimi, promoviranje bogate nacionalne in lokalne kulturne raznolikosti in dediščine Evrope, prispevanje k medkulturnemu učenju, zagotavljanje priložnosti za mreženje, krepitev evropske identitete ter izražanje evropskih vrednot;

46.    poudarja potencial, ki ga ima kulturni turizem za zmanjšanje revščine; v zvezi s tem poziva k spodbujanju ustvarjalnih panog in podeželskega turizma v državah članicah, da bi promovirali izredno kulturno bogastvo Evrope ter se borili proti revščini in brezposelnosti;

47.    poudarja, da bi morali v okviru podpiranja kulturnih prireditev poenostaviti skupni nakup vozovnic in vstopnic;

48.    poudarja, da je številčnost evropskih jezikov – uradnih, dodatnih uradnih, manjšinskih in manj znanih – temelj kulturne dediščine Evrope in ključnega pomena za trajnosten in odgovoren turizem;

49.    ugotavlja, da pomembni zgodovinski dogodki in znamenitosti, na primer tisti v okviru mreže Sites of Conscience, ponujajo priložnost za obravnavo sodobnih izzivov prek občutljive razlage in izobraževalnih programov; spodbuja uporabo kulturne dediščine in turizma, da bi spodbujali medkulturni dialog in zbližali narode Evrope;

50.    poudarja potencial športnega turizma, ki bi lahko v prihodnosti postal eden od najbolj dinamičnih sektorjev v razvijajoči se evropski potovalni industriji, ter poziva k uvedbi posebnih politik za spodbujanje in podpiranje njegovega razvoja; želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo imajo športne dejavnosti glede privlačnosti evropskih regij za turiste; poudarja priložnosti, ki jih ponujajo potovanja športnikov in gledalcev pred in med športnimi dogodki, s katerimi bi turiste lahko privabili tudi na najbolj oddaljena območja; poudarja, da se potencial športnega turizma še ne izkorišča dovolj;

Kakovost

51.    je prepričan, da mora evropski turizem narediti preskok z modela količinske rasti na model kvalitativne rasti, ki vodi k stalnemu in trajnostnemu razvoju, in da dejansko obstaja potreba po izgradnji turistične industrije, ki bo omogočala ustvarjanje več ustrezno plačanih delovnih mest za kvalificiran kader; meni, da gospodarska diverzifikacija turizma na podeželskih in obalnih območjih prinaša priložnosti za nove in trajnostne zaposlitve;

52.    ugotavlja razlike v standardih kakovosti za turistične storitve in meni, da so ti standardi pomembno sredstvo za zagotavljanje konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte in povečane preglednosti za potrošnika in torej omogočajo krepitev zaupanja vseh strani; poziva vse deležnike, naj še naprej razpravljajo o tem, kako lahko EU spodbudi standarde kakovosti turističnih storitev;

53.    poziva Komisijo, naj uvede evropsko znamko turistične kakovosti in tako nagradi velika prizadevanja turističnih delavcev na področju podpiranja kakovosti turističnih storitev, ki temeljijo na največjem spoštovanju kulturne in naravne dediščine, izboljševanja kakovosti delovnih mest v turizmu, povečevanja dostopnosti za vse ter spodbujanja kulturnih tradicij lokalnih skupnosti;

54.    poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje med državami članicami, da bi izboljšali kakovost proizvoda z zaščito blagovne znamke „made in“ („izdelano v“);

55.    poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo s turističnimi zvezami in med seboj ter opredelijo skupni evropski sistem za klasifikacijo turistične infrastrukture (hoteli, restavracije itn.); meni, da bi bilo treba še dodatno spodbujati pobudo združenja Hotelstars Union za postopno uskladitev sistemov za klasifikacijo nastanitev v Evropi ter s tem omogočiti boljšo primerjavo nastanitvene ponudbe v Evropi in tako prispevati k skupnim merilom kakovosti storitev;

56.    meni, da je vzdrževanje varnostnih standardov v turističnih storitvah v EU nujen sestavni del dobre kakovosti; zato pozdravlja zeleno knjigo Komisije o varnosti turističnih nastanitvenih storitev; je seznanjen s predlogi številnih skupin potrošnikov, organizacij za požarno varnost in organizacij iz turističnega sektorja, ki podpirajo ukrepe na ravni EU na področju varnosti v turizmu; zato poziva Komisijo, naj predloži predloge za minimalne standarde za varnost turizma v EU, zlasti na področju požarne varnosti in zaščite pred ogljikovim monoksidom v počitniških nastanitvenih zmogljivostih; poudarja, da je potrebno sistematično zbiranje podatkov o varnosti nastanitev;

57.    poudarja, da je visoka kakovost turističnih storitev zajamčena, če jih spremljajo ustrezno usposabljanje in dostojne delovne razmere, in da nespoštovanje ter zahtevanje manj znanj in spretnosti ter socialnih pridobitev na tem področju povzroča ravno nasprotni učinek;

58.    meni, da je vlaganje v usposabljanje in izobraževanje ključen element za zagotavljanje kakovostnih storitev v sektorju, ki zaposluje večinoma mlade, običajno v starosti od 16 do 35 let; odločno spodbuja Komisijo, naj sodeluje z zasebnimi subjekti in drugimi javnimi organi pri oblikovanju programov usposabljanja in pripravništva zunaj glavne sezone, da bo ta sektor postal privlačnejši in manj sezonski; meni, da bi moral biti poudarek tega usposabljanja na pridobitvi višjih kvalifikacij in razvoju mehkih veščin, s čimer bi se izboljšali obeti za zaposlitev v tem sektorju; zato poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja turističnega sektorja za nadgradnjo znanj in kompetenc delodajalcev in delojemalcev, da bi znali predvideti prihodnje trende in potrebna znanja; meni, da bi bilo treba izboljšati zbiranje statističnih podatkov o zaposlenosti v turističnem sektorju;

59.    v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre turistično panogo z odpravo pomanjkanja znanj in spretnosti ter okrepitvijo pomena poklicnega izobraževanja in usposabljanja za trg; predlaga, naj Komisija izda vodnik o najboljši praksi in razpoložljivih možnosti za usposabljanje v EU in naj ga razširja, da bo omogočila večjo mero strokovnosti in večjo prostovoljno mobilnost strokovnjakov v EU;

60.    poudarja pomen izboljšanja vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij v turističnem sektorju med državami članicami, da bodo lahko delavci našli najboljše poklicne možnosti in da se s tem spodbudi njihova mobilnost;

61.    pozdravlja orodja mobilnosti ter projekte sodelovanja, kot so zavezništva znanja in zavezništva sektorskih spretnosti v okviru programov Erasmus+ in Erasmus za mlade podjetnike, saj ta turističnim delavcem, ki so vključeni v izobraževanje in usposabljanje, na vseh stopnjah na učinkovit način omogočajo, da si izmenjujejo primere najboljše prakse, izboljšujejo svoje znanje jezikov in pridobivajo praktično znanje na področju kulturnega turizma; je pa zaskrbljen zaradi pomanjkanja zanimanja mladih za poklice v nekaterih sektorjih turizma; poudarja prednosti dualnega izobraževalnega sistema v turizmu in pomen kombiniranja učenja s praktičnimi delovnimi izkušnjami, kar izboljšuje teoretično znanje in praktične spretnosti; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj za spodbujanje poklicnega usposabljanja v celoti izkoristijo priložnosti v okviru Evropskega socialnega sklada in drugih skladov EU ter nacionalnih in regionalnih skladov;

62.    poziva države članice, naj vlagajo v visokokakovostno usposabljanje za turistične vodiče in spodbujajo večjezični pristop za boljšo promocijo zanimivih lokacij za tuje turiste; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo evropske standarde kakovosti za turistične vodiče, tako da zagotovijo skladnost z minimalnimi zahtevami za usposabljanje;

63.    poziva Komisijo, naj izvede študijo o učinku davkov in dajatev za turistične proizvode in storitve na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni na konkurenčnost Evrope kot destinacije; poziva države članice, naj priznajo pomen znižanja stopenj DDV za potovalne in turistične storitve, ki pomagajo razvijati lokalna gospodarstva ter vzdržujejo rast in delovna mesta, Evropi pa pomagajo, da ostaja konkurenčna na svetovnem trgu;

Izkoriščanje potenciala obalnega in morskega turizma

64.    priznava pomen evropske strategije za delovna mesta obalnem in morskem turizmu (v skladu s strategijo za modro rast in strategijo Evropa 2020) za obalna območja in otoke, saj ta določa vrsto skupnih odzivov na izzive, s katerimi se ta območja soočajo;

65.    odločno spodbuja Komisijo, naj kot prilogo k 14 ukrepom iz navedene strategije za obalni in morski turizem predloži akcijski načrt s konkretnimi cilji in časovnim načrtom ter o napredku v zvezi s temi ukrepi poroča Parlamentu;

66.    poziva Komisijo, naj za spodbujanje vseevropskega dialoga in za lažjo izmenjavo najboljših praks in izvajanje dolgoročne strategij organizira letni seminar s sodelovanjem obalnih in pomorskih držav članic ter posameznih regij;

67.    opozarja na pomen povezanosti in dostopnosti ter ugotavlja, da se ti v najbolj oddaljenih regijah in na otokih v glavni sezoni in zunaj nje razlikujeta, kar je v veliki meri odvisno od pomorskega in letalskega prometa; prav tako poudarja pomen priprave regionalnih načrtov, ki spodbujajo mobilnost znotraj destinacij; poziva Komisijo, naj ukrep 12 navedene strategije za obalni in morski turizem upošteva tudi učinkovitost državne pomoči v obalnih in pomorskih regijah;

68.    odločno spodbuja Komisijo, naj skupaj z državami članicami in deležniki v sektorju navtičnega in pomorskega turizma oceni, ali je treba oblikovati pametne in inovativne strategije kot rešitev za odpravo sezonske narave turizma, ki bi bile prilagojene tako glavni sezoni kot obdobju zunaj nje, in sicer ob upoštevanju različnih ciljnih skupin; poziva deležnike, naj skušajo ustvariti doživljaje, proizvode in storitve, ki bodo povezani z lokalnimi proizvodi, zlasti v povezavi s pomorsko dediščino in kulturo, vodnimi športi, rekreacijskim jadranjem, opazovanjem morskega življenja in narave, dejavnostmi, vezanimi na sonce in plažo, obrtnim ribolovom, hrano in zdravjem;

69.    poudarja pomen turističnih križarjenj za rast turističnega sektorja v Evropi; zato poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oceni potrebne vire ter obstoječo pristaniško in navtično infrastrukturo ter standardizira ločevanje odpadkov in recikliranje, da se za ta območja pripravijo inovativni ukrepi načrtovanja z razvojem koncepta Smart Port City (pametno pristaniško mesto);

70.    poudarja, da so skupno načrtovanje in skupni ukrepi prav tako potrebni za sprejetje turizma med lokalnim prebivalstvom kot za njegov trajnostni razvoj;

Trajnosten, odgovoren in socialen turizem

71.    poziva Komisijo, naj v sodelovanju s strateškimi partnerji, kot je Evropska komisija za turizem, in drugimi deležniki še naprej spodbuja trajnosten, odgovoren in okolju prijazen turizem ter razvije posebne nove proizvode in promovira obstoječe, ter priporoča, naj razvije vseevropsko povsem dostopno spletno platformo, ki bo v eni podatkovni zbirki, dostopni prek portala Visiteurope.com, združevala razpoložljive podatke o certificiranih proizvodih, novih oblikah turizma, destinacijah in poteh ter o posebnih storitvah, kot so prevozna sredstva in turistični vodiči;

72.    meni, da je treba v okviru programa COSME rezervirati sredstva za (so)financiranje projektov trajnostnega turizma;

73.    poziva Komisijo, naj dokonča evropsko listino za trajnostni in odgovorni turizem ter še naprej finančno podpira pomembne pobude in omrežja, kakršna sta projekt EDEN (Evropske destinacije odličnosti) in projekt evropskih kulturnih poti;

74.    spodbuja nacionalne turistične organizacije, naj na podlagi standardov, ki jih je predlagala Komisija, na nacionalni ravni vzpostavijo poseben edinstven portal za trajnostni in odgovorni turizem, ki bo strankam omogočal ozaveščeno izbiro med ciljnimi nacionalnimi in nadnacionalnimi proizvodi in destinacijami;

75.    poudarja pomen zagotavljanja razvoja trajnostnega, odgovornega in dostopnega turizma, kjer je koncept „pametnih destinacij“ v osredju razvoja destinacije in združuje vidike trajnosti, izkustvenega turizma in ustrezne uporabe naravnih virov, skupaj z novimi tehnologijami ter vidiki fizične dostopnosti in dostopnosti prek IKT; je prepričan, da informacijske mreže za projekte mehkega turizma ponujajo dobre možnosti za podpiranje MSP, lokalnega trajnostnega razvoja, trajnostnih delovnih mest in stabilnega gospodarstva;

76.    poziva Komisijo, naj izvede študijo o certifikatih o trajnosti za storitve mehkega turizma, vključno z analizo prostovoljnih instrumentov, v kateri naj se navede, kateri instrumenti so bili uspešni;

77.    poziva k spodbujanju in nadaljnjemu razvoju otrokom in družinam naklonjene ponudbe v turističnem sektorju, na primer z oblikovanjem evropskega znaka za družinam prijazni turizem;

78.    poudarja pomen spodbujanja programov, ki bodo omogočili prenovo zastarelih hotelskih zmogljivosti v skladu z merili okoljsko trajnostnega turizma;

79.    priznava pomembno vlogo evropskega turizma pri oživljanju podeželskih in mestnih območij, da bi dosegli trajnosten lokalni in regionalni razvoj;

80.    poziva k razvoju trajnostnih turističnih storitev v regijah, ki imajo sicer velik kulturni in turistični potencial, vendar je bila njihova podoba okrnjena zaradi večje osredotočenosti na druge sektorje, vključno z industrijskim, in njihov razvoj;

81.    poudarja, kako pomembno se je zavedati, da turizem ne bi smel negativno vplivati na vsakodnevno življenje prebivalcev; meni namreč, da moralo biti lokalno prebivalstvo pozitivno vključeno v fenomen turizma in bi moralo imeti možnost pri tem sodelovati;

82.    poudarja, da so naravna in kulturna dediščina ter varstvo biotske raznovrstnosti dragocen kapital za turistični sektor, zato podpira države članice, regionalne oblasti in turistična podjetja pri spodbujanju ekološkega turizma, pa tudi spoštovanju okoljske zakonodaje EU pri določanju in izvajanju infrastrukturnih projektov; poziva države članice, naj pobude na področju naravne dediščine vključijo v svoje strategije razvoja nacionalnega in regionalnega turizma;

83.    poudarja pomen trajnostnega in odgovornega turizma za zaščito in promocijo regionalne naravne in kulturne dediščine; zato je prepričan, da bi bilo treba podpreti in z ustreznimi ukrepi promovirati regionalne turistične proizvode in kratke postanke;

84.    poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo mreže zelenih poti, ki bodo vključevale podeželska in gozdnata območja ter manjše naravne lokacije, tako da v obstoječa infrastrukturna prometna omrežja vključijo nove ekološko trajnostne rešitve;

85.    poudarja, da lahko trajnostni ribolovni turizem pomembno prispeva h gospodarstvu podeželskih območij v Evropi; poudarja, da se ta oblika turizma lahko ohrani samo, če bo ravnanje z ogroženimi ribjimi vrstami v celinskih vodah Evrope bolj trajnostno;

86.    se zaveda, da je kmečki turizem ena najosnovnejših oblik alternativnega turizma v EU, ter poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami podpre ukrepe, katerih namen je zagotoviti spodbude za nadaljnji razvoj infrastrukture in dostopnosti tega sektorja;

87.    poziva Komisijo, naj okrepi promocijo lokalnih območij in posebnosti s spodbujanjem promocijskih predstavitev ter naj zagotovi zaščito lokalnih proizvodov, na primer s kmetijskimi in nekmetijskihmi geografskimi označbami;

88.    meni, da so občutljiva območja, kot so otoki, obalna in gorska območja ter najbolj oddaljene regije, pogosto zelo odvisna od turističnih dejavnosti in prve žrtve podnebnih sprememb; zato je prepričan, da bi moralo biti varstvo podnebja prednostna naloga in bi ga bilo treba močneje vključiti v evropske, nacionalne in regionalne turistične in prometne politike, vključno z osredotočanjem na energetsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, trajnostni promet in ravnanje z odpadki; poziva Komisijo, naj oceni, kako podnebne spremembe vpliva jo na turizem v teh občutljivih regijah, in sicer v gospodarskem, okoljskem in socialnem smislu, ter kakšen bo njihov vpliv v prihodnje;

89.    poudarja, da je treba spodbujati turistični potencial oddaljenih podeželskih, otoških, obalnih in gorskih območij; spodbuja razvoj trajnostnega pomorskega in morskega turizma v EU ter poziva države članice, naj razvijejo trajnostno infrastrukturo in izboljšajo čezmejno povezljivost kot sredstvo za povečanje svoje privlačnosti in dostopnosti;

90.    poudarja dejstvo, da imajo otoki svoje težave, zlasti z vidika povezav med manjšimi otoki in celino, ter poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za spodbujanje naložb na teh območjih;

91.    meni, da je uvedba prostovoljnih „okoljskih preverjanj“ za izboljšanje kakovosti okolja v turistični panogi koristen prispevek te panoge, ter priporoča, da se odlikujejo podjetja, ki se posebej zavzemajo za to;

92.    poziva pristojne organe in gospodarske subjekte na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, naj si bolj prizadevajo za spodbujanje omrežij, ki niso namenjena cestnemu prometu, kot so evropske jahalne steze, pešpoti, romarske poti in kolesarske poti, v kombinaciji z vsemi čezmejnimi storitvami v železniškem prometu, vključno s hitrimi in nočnimi vlaki; opozarja, da bi bilo treba vedno raziskovati tudi interoperabilnost prometa z drugimi načini prevoza; priporoča odpravo povišanja cen vozovnic na mejnih odsekih, saj je to ena od ovir, zaradi katere uporaba železnic med turisti ni bolj razširjena;

93.    se zaveda, da je trajnostni urbani turizem hitro rastoča dejavnost ter da bi morali biti politika mobilnosti in prometna politika v turističnih mestnih središčih učinkoviti, trajnostni in bi morali privesti do razmer, v katerih pridobijo vsi, obiskovalci in obiskani;

94.    podpira razvoj celostnih multimodalnih oblik prevoza za turiste z uvedbo vozovnic, ki omogočajo uporabo različnih prevoznih sredstev glede na različne potrebe; poudarja, da bi bil napredek v storitvah izdajanja integriranih vozovnic močna spodbuda za čezmejni turizem;

95.    poudarja, da so električna vozila čedalje bolj privlačna rešitev za novo prožno mobilnost tako za podeželski kot za mestni turizem in da bi bilo treba okrepiti ponudbo te oblike mobilnosti v počitniških krajih;

96.    poudarja, da je pomembno kolesarjem olajšati uporabo javnega prevoza;

97.    odločno spodbuja Komisijo, naj oceni možnost, da bi sistem kazalnikov za evropski turizem (ETIS) postal orodje EU v pomoč turističnim destinacijam pri nadzoru, upravljanju, ocenjevanju in nadgradnji uspešnosti z vidika trajnosti;

98.    poziva države članice, naj pozitivne izkušnje trajnostnega upravljanja turizma v okviru mednarodnega sodelovanja v tujini posredujejo dalje;

99.    meni, da sta popolna dostopnost in cenovna dostopnost turizma sestavni del trajnosti tega sektorja; potrjuje, da načelo „turizem za vse“ ljudem, zlasti tistim s posebnimi potrebami (kot so invalidi ali ljudje z omejeno mobilnostjo, mladi, starejši, družine z nižjimi dohodki in družine z otroki), omogoča, da kot državljani uveljavljajo svoje pravice, ter bi se zato bilo treba pri vseh nacionalnih, regionalnih, lokalnih ali evropskih ukrepih v zvezi s turizmom opirati na to načelo; poziva države članice, naj se pri razvijanju turističnih konceptov za starejše in osebe s posebnimi oblikami invalidnosti posebej osredotočijo na uporabo novih tehnologij;

100.  priporoča, da države članice razvijejo enoten in pregleden vseevropski sistem prepoznavanja za dostopne možnosti ter vzpostavijo ustrezne internetne platforme; poziva Komisijo, naj predloži predloge v zvezi s tem;

101.  priporoča, da države članice kot merilo ustreznosti za turizem v okviru programov za gospodarski razvoj uvedejo zagotovitev dostopnosti;

102.  poudarja, da zaupanje potrošnikov v podjetja, ki ponujajo storitve v turističnem sektorju, zajema tudi podjetja, ki potrošnikom zagotavljajo enostavne, učinkovite in hitre alternativne načine za reševanje potrošniških sporov, pa tudi podjetja, ki varujejo osebne in finančne podatke potrošnikov;

103.  meni, da morajo letalski prevozniki, če naj bo evropski turizem dostopen, odpraviti izkrivljeno in pogosto prakso namenjanja več prostora poslovnemu razredu kot ekonomskemu;

104.  poudarja prispevek civilne družbe k promociji novih oblik turizma, in sicer prek družbenih omrežij, prostovoljnih organizacij, kulturnih in športnih zvez, civilnih iniciativ ter organizacij, ki zastopajo mlade, ženske in izseljenske skupnosti;

105.  poziva k večjemu priznavanju pomembne vloge, ki jo ima sektor prostovoljstva pri razvoju in podpiranju turizma s prostovoljstvom na področju kulture;

106.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo pozorne na potencial socialne ekonomije za razvoj trajnostnega in odgovornega turizma ter ga podprejo;

107.  meni, da ima turizem pomembno socialno vrednost za mlade, zaposlene in upokojence, ter poziva države članice, naj izkoristijo sredstva EU za razvoj zdravstvenega in rekreacijskega turizma;

108.  poudarja, da nenehna kriza zaradi priseljevanja v Evropo še posebej vpliva na obalna območja, kjer turizem zagotavlja pomemben del dohodka tamkajšnjih prebivalcev; poziva Komisijo, naj pripravi osnutek poročila o učinku, ki ga ima nenadzorovani pritok priseljencev v EU na turistični sektor;

Ekonomija delitve

109.  pozdravlja priložnosti, ki jih prinaša ekonomija delitve za zagonska in inovativna podjetja v turističnem sektorju; priznava, da te storitve dopolnjujejo drugo turistično ponudbo, kar zadeva njihovo lokacijo in osebe, katerim so namenjene;

110.  opozarja, da je ekonomija delitve ali sodelovalna potrošnja nov družbeno-ekonomski model, ki se je pojavil s tehnološko revolucijo in internetom, ki povezuje ljudi prek spletnih platform, kjer je mogoče varno in pregledno poslovati z blagom in storitvami;

111.  poudarja, da sedanja zakonodaja sloni ni primerna za ekonomijo delitve in so zato začele lokalne in nacionalne vlade preučevati te spletne platforme in si prizadevajo urediti njihov učinek, pogosto z uporabo nesorazmernih ukrepov, ki se v Uniji razlikujejo; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preuči, katere pobude bi bilo najbolje sprejeti na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; priporoča razmislek o vzpostavitvi ustreznega regulativnega okvira kot del krovne strategije EU za enotni digitalni trg;

112.  poudarja, da je treba najprej analizirati odziv na rastočo ekonomijo delitve, preden se sprejmejo regulativni ukrepi; vseeno meni, da mora biti vsak ukrep, ki ga sprejmejo javni organi, sorazmeren in prožen, da bo mogoče vzpostaviti regulativni okvir, ki bo zagotavljal enake pogoje za podjetja, zlasti pa pozitivno poslovno okolje v podporo MSP in inovacijam v tem sektorju; poleg tega meni, da bi morali za varstvo potrošnikov predpisi o varnosti in zaščiti ter zdravstveni predpisi, ki se uporabljajo za tradicionalni turistični sektor, veljati tudi za turistične storitve, ki se v ekonomiji delitve zagotavljajo v komercialne namene;

113.  poudarja, da je treba pravilno opredeliti dejavnosti ponudnikov, da bo mogoče jasno razločevati med neformalno, priložnostno in stalno delitvijo ter poklicnimi storitvami, za katere bi se morale uporabljati ustrezne ureditve;

114.  poleg tega poudarja, da morajo biti platforme v celoti dostopne ter da morajo biti potrošniki, ki take strani uporabljajo, korektno obveščeni in se ne smejo zavajati, zagotoviti pa je treba tudi varstvo njihovih podatkov; poudarja pomen učinkovitega in preglednega sistema ocen in poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da ponudniki storitev ne kaznujejo potrošnikov zaradi negativnih ocen, ki jih slednji objavijo;

115.  poudarja, da morajo tehnološka podjetja, ki delujejo kot posredniki, ponudnike obvestiti o njihovih obveznostih, zlasti v zvezi z varstvom pravic potrošnikov, ter da morajo na zanesljiv in dostopen način zagotoviti informacije o vseh provizijah in skritih stroških, vezanih na poslovanje, in o tem, kako naj v celoti spoštujejo lokalne zakone, zlasti s področja davčne zakonodaje in spoštovanja pravil v zvezi z varstvom potrošnikov in pogoji dela tistih, ki opravljajo turistične storitve;

116.  poziva Komisijo, naj oceni ekonomski in socialni učinek ekonomije delitve in njen pomen za turistično industrijo, potrošnike, tehnološka podjetja in javne organe, ter naj Parlamentu poroča o izidih svojih dosedanjih pobud, vključno z delom delovne skupine, vzpostavljene v okviru GD za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja;

Digitalizacija

117.  poziva Komisijo, naj skupaj z industrijo in turističnimi združenji opredeli pameten načrt pobud s poudarkom na širši usmerjenost inovacij (procesi, IKT in raziskave) ter na potrebnih znanjih, da bi tako potovalne agencije in turistična podjetja spodbudili, da sprejmejo digitalna orodja in jih učinkoviteje uporabljajo; meni, da bi lahko Komisija svoja prizadevanja osredotočila na širjenje najboljše prakse v povezavi s tem;

118.  pozdravlja digitalno platformo Komisije za turizem in njena cilja (i) krepitve inovacijskih zmogljivosti in digitalizacije MSP, povezanih s turizmom, za aktiviranje turističnega sektorja ter (ii) priprave predlogov za prilagajanje in oblikovanje trajnostnih, konkurenčnih in k potrošniku usmerjenih politik, namenjenih nadaljnjemu razvoju turističnega sektorja; spodbuja uporabo inovativnih tehnologij, izmenjavo dobre prakse in poglabljanje sodelovanja na regionalni ravni, da bi evropski turistični sektor postal privlačnejši in bolj konkurenčen; meni, da bi spodbujanje e-učenja in pogostejša uporaba digitalnih tehnologij še okrepila napredek k temu cilju;

119.  se zaveda, da se MSP (večinoma mikropodjetja) ter zagonska podjetja v turističnem sektorju soočajo s precejšnjimi težavami pri promoviranju svojih storitev v tujini in prilagajanju na hitro spreminjajoče se tržne razmere; ugotavlja, da jim lahko nova orodja informacijske tehnologije, kot je turistični poslovni portal, ki ga je razvila Komisija, poleg spletnih seminarjev pomagajo izkoristiti digitalne možnosti; poudarja, da bi razpoložljivost tega portala v vseh jezikih držav članic še bolj podkrepila teritorialne koristi teh ukrepov; podpira sprejetje podobnih pobud na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

120.  poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja sodelovanje med javnimi in zasebnimi deležniki v turizmu za omogočanje raziskav in sprejetje digitalnih rešitev v evropskih podjetjih; zlasti poudarja, da je potrebno boljše usklajevanje med turističnimi uradi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, organizatorji potovanj, gostinskim sektorjem in digitalnimi podjetji;

121.  poziva Komisijo, naj temu sektorju pomaga pri izgradnji orodij, ki bodo omogočala spremljanje destinacij obiskovalcev, prepoznavanje njihovega profila in sledenje njihovi mobilnosti, da bi tako spoznali njihove interese in razvili ustrezne proizvode ter oblikovali orodja za ponujanje destinacij po naročilu ter spremljanje mrež, da bi spoznali mnenja naših obiskovalcev;

122.  pričakuje, da bo Komisija predložila celovito poročilo, ki bo obsegalo oceno trenutnega stanja v zvezi z digitalizacijo turističnega trga EU, da bi opredelila in ustrezno obravnavala izzive in priložnosti za različne javne in zasebne akterje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; meni, da bi moralo tako poročilo vsebovati ustrezna priporočila, da bi se zagotovila poštena konkurenca in enaki pogoji za vse akterje ter bi se zaščitili potrošniki, tako da se jim zagotovijo preglednost, nevtralnost in dostopnost;

123.  ugotavlja, da vse več uporabnikov turistične storitve rezervira neposredno na spletu in da to lahko predstavlja tveganja za potrošnike, ki se pogosto ne zavedajo svojih pravic in ne poznajo veljavne zakonodaje; zahteva, da Komisija podrobno razišče morebitne zlorabe, ki se lahko pojavijo na tem področju, zlasti kadar gre za kombinirane nakupe pri več ponudnikih storitev (na primer letalske vozovnice in najem vozila), ter naj ob prihodnji reviziji direktive o paketnih potovanjih prilagodi in razvije te nove oblike storitev za rezervacije;

124.  pozdravlja nedavni zaključek tristranskih pogovorov o revidirani direktivi o paketnem potovanju; poziva k njenemu pravočasnemu in učinkovitemu prenosu ter uporabi z namenom preoblikovanja sektorja in zaščite potrošnikov v digitalnem okolju;

125.  poziva Komisijo, naj preusmeri sredstva in programe, da bi bolje podprla digitalizacijo evropskih turističnih podjetij;

126.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imeli ponudniki storitev pravičen in enak dostop do ustreznih podatkov ponudnikov potovanj in prevoza, da bi se omogočila uporaba digitalnih multimodalnih informacijskih storitev in storitev izdajanja vozovnic; ugotavlja pomen inteligentnih prevoznih sistemov (ITS) za zagotavljanje točnih cestno prometnih informacij v realnem času za razvoj celostnih mobilnostnih storitev, ki bi koristile razvoju evropskega turizma;

127.  poziva države članice EU, naj določijo in podprejo vseevropske pobude, ki podpirajo uporabo digitalne infrastrukture in interoperabilnost med različnimi platformami; v zvezi s tem poziv države članice, naj zagotovijo brezplačni brezžični internet na turističnih območjih in naj v skladu s sprejeto odločitvijo do 15. junija 2017 odpravijo stroške gostovanja, pa tudi geografsko blokiranje;

128.  poziva države članice in lokalne oblasti, naj zagotovijo, da bodo vse postaje ter točke prihoda, odhoda in transferja opremljene z informacijskimi pisarnami, v katerih bo usposobljeno osebje, ki bo sposobno zagotoviti informacije o ključnih destinacijah, prevoznih sredstvih in turističnih zmogljivostih, in tudi z digitalnimi informacijskimi sistemi v več jezikih z brezplačnim in neomejenim dostopom do wi-fi omrežij, ki jih lahko enakovredno uporabljajo tudi invalidi;

129.  poudarja, da se morajo popotniki pri spletnih rezervacijah nastanitve ali prevoznih sredstev še vedno soočati z različnimi cenami in pogoji; zato pozdravlja sporočilo Komisije „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“; poziva Komisijo, naj sprejme celovit predlog za odpravo neupravičenega geografskega blokiranja dostopa do blaga, storitev in najboljše razpoložljive cene na podlagi geografske lokacije ali države prebivališča;

130.  poziva države članice, naj bo njihova prednostna naloga spodbujanje hitrih širokopasovnih povezav na oddaljenih in najbolj oddaljenih turističnih območjih, kot so otoki, obalna in gorska območja ter podeželje, da se pospeši rast turističnih podjetij in zmanjša digitalni razkorak v EU;

131.  poziva države članice in udeležene subjekte, naj na vseh področjih turističnega sektorja in še zlasti na področju digitalizacije, razvijejo učinkovita sredstva za odpravo pomanjkanja strokovne delovne sile v tej panogi;

132.  je zaskrbljen, da v Evropi mnoge od gospodarskih koristi spletne distribucije niso izkoriščene; meni, da bi morale evropske vlade narediti več za vključevanje podjetništva, zlasti pa tehnološko-usmerjenih rešitev v Evropi;

133.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe se priznava pomen turizma.

Člen 195 Pogodbe EU omogoča sprejetje evropskih ali mednarodnih ukrepov ob upoštevanju načela subsidiarnosti in pristojnosti držav članic. Pogodba ne dovoljuje usklajevanja nacionalnih zakonodaj na področju turizma, kar se je pokazalo, ko je Komisija poskušala predlagati prvi zakonodajni predlog o načelih kakovosti v turizmu.

Sporočilo Komisije iz leta 2010

Komisija je leta 2010 dala turistični politiki nov zagon z glavno pobudo iz sporočila z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične, v katerem je določila nov, prečiščen okvir politike in akcijski načrt za turizem. Z 21 ukrepi je zastavila zelo smel cilj glede na želeni prispevek k rasti in zaposlovanju v Evropi.

Parlament težko oceni učinkovitost sprejetih ukrepov. Žal so službe Komisije maja 2013 prenehale redno posodabljati izvajanje njenega tekočega načrta. Poročevalka zato poziva Komisijo, naj predloži celovito poročilo o izvajanju ukrepov, vključno z uporabo finančnih sredstev. Poleg tega poziva k oceni učinka, ki ga imajo druge politike EU na področje turizma.

Izzivi za turizem kot ekonomski dejavnik

Čeprav naj bi se po napovedih število turistov v EU v prihodnjih letih povečevalo, pa je treba biti pozoren na delež mednarodnih obiskovalcev, saj je Evropa pod vse večjim pritiskom drugih mednarodnih destinacij, zlasti novonastajajočih, cenejših destinacij.

Poleg tega številni drugi izzivi zahtevajo hitro prilagajanje turistične industrije v Evropi, da bo lahko ohranila svojo raven konkurenčnosti. Turizem, pa tudi celotno gospodarstvo, so prizadele demografske spremembe in naraščajoča brezposelnost mladih. Poleg tega se turistična industrija sooča s spremembami v vedenju potrošnikov in povečanim povpraševanjem po kakovostnih storitvah za stranke, podjetja pa se bodo morala prilagoditi dobi digitalizacije, saj več kot 95 % potnikov načrtuje svoja potovanja v spletu, povečuje pa se tudi število ponudnikov v sektorju ekonomije delitve.

Komisija je januarja 2015 predstavila nov sveženj (osmih) skupnih ukrepov, ki jih namerava podrobneje predstaviti kasneje letos, najverjetneje na septembrskem forumu EU o turizmu.

Vendar pa so zadnje notranje organizacijske spremembe v Komisije še vedno zaskrbljujoče. Komisija je znatno zmanjšala osebje, pristojno za turistično politiko. Takšna odločitev še zdaleč ni skladna s pomembnostjo tega sektorja in ambicijami Komisije, opredeljenimi januarja letos.

Skupna promocija Evrope

Turistična industrija se sooča z vse večjo svetovno konkurenco, saj tuje turiste privabljajo cenejše države. Da bi Evropa ostala konkurenčna, mora izkoristi svoje primerjalne prednosti, zlasti raznolikost podeželja in izredno kulturno bogastvo.

Komisija je v odgovor leta 2010 predlagala pobudo o evropski blagovni znamki, na katero se je Parlament pozitivno odzval v svoji resoluciji, sprejeti 27. septembra 2011.

Poročevalka meni, da bi morala Komisija še naprej najbolj podpirati skupno promocijo Evrope na trgih tretjih držav in/ali nadnacionalno vrednost obstoječih nacionalnih prizadevanj za promocijo turizma. V sodelovanju z Evropsko komisijo za turizem, ki deluje kot glavna partnerica Komisije pri promociji Evrope na oddaljenih trgih, je bila v obdobju 2012–2013 organizirana prva mednarodna komunikacijska kampanja na področju turizma z naslovom Evropa – ko boste pripravljeni, vzpostavljen pa je bil tudi portal o destinacijah visiteurope.com. Komisija potrjuje velik vpliv družbenih medijev.

Poleg tega obstajajo načrti za oblikovanje resnično skupne komunikacijske strategije za opredelitev Evrope kot edinstvene destinacije ter za vzpostavitev enotnega evropskega portala, ki bo povezoval posamezna nacionalna spletišča. Komisija je to pobudo imenovala blagovna znamka „destinacija Evropa“, vendar temu koncept nasprotuje več nacionalnih turističnih organizacij držav članic. Glavni pomisleki so: Kateri dokazi potrjujejo potrebo po blagovni znamki destinacija Evropa? Ali se raznolikost in skupna znamka skladata? Poročevalka meni, da je treba temeljiteje premisliti, preden bi se jo lahko uresničilo. Priročnik o uporabi blagovne znamke mora jasno določiti načine za preprečevanje konkurence med evropskimi destinacijami. Nacionalni in regionalni organi in turistična industrija morajo sodelovati in delovati kot partnerji.

Vseevropski in nadnacionalni turistični proizvodi

Vseevropski in transnacionalni turistični proizvodi so bistvenega pomena za krepitev skupnega evropskega profila. Po mnenju Evropske komisije za turizem in ugotovitvah obsežne tržne raziskave morebitne obiskovalce v Evropi privlači bolj količina izkušenj, ki jih lahko pri nas doživijo, kot pa število držav, ki jih lahko obiščejo. Vseevropske teme, ki tu izstopajo, so kulturne poti, dediščina, gastronomija, nakupovalni turizem, aktivni in pustolovski turizem, izobraževanje, zdravje in dobro počutje, verski turizem itd.

Trajnosten in odgovoren turizem

Pri zagotavljanju storitev na področju turizma mora turistična industrija upoštevati omejitve, povezane s podnebnimi spremembami, pomanjkanjem vodnih virov, pritiske na biotsko raznovrstnost in ogrožanje kulturne dediščine, ki ga povzroča množični turizem. V tej zvezi je treba podpreti pobude, ki spodbujajo odgovorno ravnanje z viri. Čeprav na ravni EU obstajajo številni instrumenti, ki omogočajo dobro okoljsko upravljanje, Komisija meni, da se odzivi turističnih podjetij po Evropi glede pomislekov v zvezi s trajnostjo zelo razlikujejo.

Komisija je leta 2013 uvedla sistem kazalnikov za trajnostno upravljanje turističnih destinacij (ETIS). Spodbujati bi jo bilo treba, naj nadaljuje z delom v tej smeri.

Omrežje in nagrada evropskih destinacij odličnosti (EDEN) sta še en primer pobud, ki jih velja poudariti, saj povečujeta prepoznavnost alternativnih, neznanih turističnih destinacij. Pobuda potrebuje stalno finančno podporo.

Glede Evropske listine za trajnostni in odgovorni turizem se zdi, da se je projekt ustavil v postopku zaključevanja. Poročevalka upa, da bo Komisija projekt dokončala.

Dostopnost

Raziskava Eurobarometra iz leta 2013 o zadovoljstvu železniških potnikov je pokazala, da 15 % Evropejcev ne uporablja vlakov zaradi slabe dostopnosti peronov in pomanjkanja informacij. Izvajanje zakonodaje EU, ki potnikom zagotavlja osnovne pravice pri potovanju z letalom, vlakom, ladjo in avtobusom, je v veliki meri odvisna od dejavne udeležbe vseh strank. Potrošnikom je treba zagotoviti boljše informacije o tem, kako pravila uporabiti v svoje dobro.

Dostopnost je sestavni del odgovornega turizma, s posebnim, a ne izključnim poudarkom na potnikih z omejeno mobilnostjo. Sčasoma bo boljša dostopnost izboljšala udobje za vse potnike. Nove tehnologije prinašajo velik napredek, kot dokazuje npr. novi koncept navigacijskih sistemov za osebe z omejeno mobilnostjo.

Ekonomija delitve

V začetku leta 2015 je bilo na eni svetovni spletni strani navedenih skoraj 500 ekonomskih platform, povezanih s turizmom. Mnogih znana podjetja iz sektorja ekonomije delitve so del ekonomije potovalnih storitev (11 % potnih (in nastanitvenih), 50 % prometnih, 39 % za prosti čas).

Ekonomija delitve je bila deležna kritik, češ da ustvarja neenake ekonomske pogoje za sodobno gospodarstvo. Problematična so vprašanja obdavčitve, izdaje licenc in certificiranja, varnosti, odgovornosti in pravne oblike. Kritični so tako politiki kot regulatorji, in lokalne oblasti so začele urejati učinke .

Da bi lahko uredili to vprašanje, je treba prepoznati različne vrste posledičnih dejavnosti in med njimi razlikovati. Ekonomske dejavnosti opravljajo podjetja in morajo biti v skladu z njihovimi obveznostmi, ki jih imajo kot registrirana podjetja, zato bi moral vsak prihodek šteti za obdavčljivi dohodek. Obstajajo tudi druge dejavnosti, ki temeljijo na načelu delitve brez ustvarjanja dobička iz dejavnosti.

Negativne posledice seveda občutijo tisti, ki jih neposredno zmotijo dejavnosti, za katere menijo, da pomenijo nepravično konkurenco. Vendar pa je pozitivni učinek veliko večji zaradi znatno obogatene izbire, ki jo prinaša potrošnikom.

Poleg tega nekatere socialno-ekonomske koristi, kot sta bolj avtentična narava storitev in stik z lokalnim prebivalstvom, presegajo koristi iz tradicionalne turistične industrije. Pozitivni primeri: pri velikih dogodkih, ko so „tradicionalne“ oblike nastanitve polno zasedene, nastanitvene storitve omogočajo razširitev uradnega števila ležišč.

Ekonomija delitve zelo hitro narašča in je ocenjena na okoli 26 milijard EUR. Čeprav je številka visoka, pa v okviru svetovne ekonomije znaša le 0,035 %. Ker so najpomembnejša podjetja v sektorju ekonomije delitve povezana s turizmom, je primerjava s turistično ekonomijo pomembna in pokaže, da znaša približno 1 % vrednosti ekonomije delitve. Vendar je ekonomski učinek ekonomije delitve težko izmeriti.

Moč digitalizacije

Stopnja ozaveščenosti, dostopnost in uporaba storitev na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij se med različnimi gospodarskimi subjekti bistveno razlikujejo. Glavne ovire za sprejetje digitalizacije, zlasti v malih in srednjih podjetjih, ki se ukvarjajo s turizmom, so, kot kaže, povezane s pomanjkljivim izvajanjem (pomanjkanje finančnih virov, nezadostna usposobljenost osebja, organizacija), omejenim sodelovanjem turistične industrije in slabo interoperabilnostjo sistemov IT. Zato je treba sprejeti bolj ciljno usmerjene ukrepe. Pozitivni primeri: razvoj novih orodij informacijske tehnologije, kot sta platforma za podporo podjetjem Tourism-IT in portal TourismLink, ki sta posebej namenjena podpori malim turističnim dejavnostim. Malim in srednjim podjetjem so tam voljo potrebne informacije za njihove poslovne procese in lažji dostop do turističnih paketov po vsej Evropi.

Večja razpoložljivosti in lažji dostop do moderne digitalne infrastrukture je postalo pomemben podporni steber pri spodbujanju medsebojnega sodelovanja potrošnikov/potnikov ter potovalnih agencij in turističnih podjetij v Evropi prek številnih elektronskih naprav (računalnikov, pametnih telefonov, tabličnih računalnikov).

V zvezi s tem potekajo številne pobude, vendar je treba narediti še več. Komisija bi morala v povezavi z državami članicami poiskati tiste digitalne pobude, ki imajo večji pozitivni učinek na evropski turistični sektor ter opredeliti politike za podporo njihovemu izvajanju.

S povečanjem števila družb, ki delujejo prek interneta, in pojavom novih povsem digitalnih podjetij, se raven konkurence med podjetji ter vpliv teh akterjev na potnikovo iskanje, načrtovanje in rezervacijo potovanja povečuje. Javni deležniki v EU morajo spremljati razvoj digitalnega potovalnega okolja, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za uveljavljene in nove subjekte, pa tudi neodvisnost in preglednost informacij, posredovanih potrošniku.

Potniki in turisti trenutno nimajo dostopa do digitalnih rešitev, ki bi jim omogočale načrtovanje, rezervacijo in plačilo multimodalnih potovanj od vrat do vrat. Zagotavljanje nemotenih digitalnih multimodalnih informacijskih storitev in storitev izdajanja vozovnic pa bi spodbudilo mobilnost potnikov in turistov v Evropi. Dostop do ustreznih podatkov, ki jih zagotavljajo ponudniki potovanj in prevoza ter spodbujanje politike odprtih podatkov sta pogoja za izvajanje multimodalnih informacijskih storitev in storitev izdajanja vozovnic.

Komisija in države članice bi morale skupaj s turističnimi podjetji ter trgovinsko in turistično industrijo še naprej delovati na treh glavnih področjih ukrepanja: pri oceni vpliva digitalizacije na potovalne agencije in turistična podjetja, opredelitvi politike in pobud za odpravo sedanjih in prihodnjih izzivov digitalnega sveta ter podpori izvajanju trajnostnih ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti podjetij na tem področju.

4.9.2015

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za promet in turizem

o novih izzivih in strategijah za spodbujanje turizma v Evropi

(2014/2241(INI))

Pripravljavka mnenja: Maria Grapini

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      potrjuje, da je sektor turizma pomemben za EU in njen notranji trg, ter poudarja, da bi bil lahko turizem gonilo družbeno-gospodarske rasti ter ustvarjanja delovnih mest, zlasti za mlade, in novih poslovnih priložnosti; glede tega poziva Komisijo, naj sprejme celosten pristop pri oblikovanju politik, ki vplivajo na turistični sektor; priznava pomen turizma za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, zlasti v zvezi z izkoreninjanjem revščine in ustvarjanjem novih delovnih mest;

2.      opozarja na ključno vlogo digitalne revolucije v turističnem sektorju; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi turistični sektorji in podjetja, zlasti pa MSP, kar najbolje izkoristili nove tehnologije, ki jih ponuja internet, da bi razširili svoje elektronsko poslovanje na notranjem trgu ter prešli na digitalizirane proizvode in procese višje vrednosti, obenem pa zagotovili, da bodo imeli državljani in potrošniki pravičen in cenovno sprejemljiv dostop do visokokakovostnih in varnih storitev;

3.      poudarja, da je zelo pomembno razviti nove oblike tematskega turizma, ki lahko deluje na podlagi nadnacionalnega in celo nadregionalnega sodelovanja, zato da se bo evropski turistični proizvod razlikoval od turističnega proizvoda drugih držav in celin; meni, da bo sistematično spodbujanje tematskega turističnega proizvoda omogočilo, da se na novo opredeli celotna evropska turistična ponudba, lahko pa je tudi ključno v boju proti učinkom sezonskosti;

4.      opozarja, da bi morala EU začeti vlagati, da bo pripravljena izkoristiti potencial tretjih držav z velikim številom prebivalcev in gospodarstvi v vzponu, zlasti držav BRIK, kjer narašča število turistov, ki potujejo v tujino; poudarja, da potrebujemo pobude za spodbujanje turizma in večjo prožnosti in doslednost glede pridobitve turističnih vizumov in prečkanja meja; poudarja, da je zavzemanje za večje število turističnih platform za pridobivanje vizumov s previdnim pristopom k poenostavitvi vizumskega zakonika pomemben korak za povečanje števila turistov iz držav zunaj Evrope in za večjo prepoznavnost evropskih turistični destinacij; poudarja potencial popotniških vizumov za skupine ali turiste, ki so že bili v določeni državi, in pomen izvajanja več sporazumov za odpravo vizumov, da bi optimalno izkoristili število mednarodnih turistov; meni, da je ob upoštevanju pravice in obveznosti držav članic, da nadzorujejo vstop prek svojih meja, priporočljivo, da evropske institucije in države članice v okviru skupne vizumske politike razvijejo dolgoročno strategijo za bolj usklajene in poenostavljene postopke za pridobitev vizumov;

5.      opozarja na vlogo Evropske potovalne komisije (ETC) in njenih članov pri promociji Evrope kot turistične destinacije; poziva Komisijo, naj še dodatno sodeluje z ETC in obsežnejšo Svetovno turistično organizacijo za oblikovanje skupnih ukrepov za turizem v Evropi;

6.      pozdravlja digitalno platformo Komisije za turizem in njena cilja krepitve inovacijskih zmogljivosti in digitalizacije MSP, povezanih s turizmom, za aktiviranje turističnega sektorja ter podajanja predlogov za prilagajanje in oblikovanje trajnostnih, konkurenčnih in k potrošniku usmerjenih politik, namenjenih nadaljnjemu razvoju turističnega sektorja; spodbuja uporabo inovativnih tehnologij, izmenjavo dobre prakse in poglabljanje sodelovanja na regionalni ravni, da bi evropski turistični sektor postal bolj atraktiven in konkurenčen; meni, da bi spodbujanje e-učenja in večja uporaba digitalnih tehnologij še okrepila napredek k temu cilju;

7.      poudarja, da je treba bolj spodbujati koncepte turizma, športnega, pustolovskega, izobraževalnega turizma, agroturizma in ustvarjalnega turizma; poudarja, da je treba posvetiti posebno pozornost agroturizmu kot gonilu trajnostne rasti podeželskih območij, ki bo ustvaril več delovnih mest in priložnosti v oddaljenih regijah;

8.      podpira koncept Komisije za spodbujanje trajnostnega „turizma za vsakogar“;

9.      spominja, da vloga potrošnikov danes presega iskanje za namene nakupa potovanj in drugih s tem povezanih storitev ter pridobivanje različnih informacij o njihovi destinaciji, saj zdaj vključuje tudi področje kritike/izražanja mnenj in oglaševanja; zato je digitalna izkušnja čedalje pomembnejša;

10.    poudarja, da mora Evropa ohraniti svoj položaj turistične destinacije številka ena, ki ga ima v svetu; pozdravlja organizacijo dogodkov in obveščevalnih kampanj, ki promovirajo Evropo kot turistično destinacijo, zlasti na trgih tretjih držav, in poziva vse deležnike, naj skupaj promovirajo Evropo ne le kot turistično destinacijo, ampak tudi kot destinacijo odličnosti z raznolikimi nacionalnimi destinacijami, kulturami in turističnimi storitvami brez medsebojnega izkrivljanja konkurence;

11.    se zaveda, da v turističnem sektorju prevladujejo mala in srednja podjetja ter veliko število mikro podjetij; v zvezi s tem bi bilo treba prizadevanja za uvedbo boljše ureditve, zmanjšanje upravnih bremen in spodbujanje konkurenčnosti evropskih podjetij nadaljevati ne le v samem sektorju, temveč kot del vseh politik, ki jih izvaja EU in vplivajo na turistični sektor;

12.    pozdravlja aplikacijo ECC-Net: Travel, ki jo je razvila mreža Evropskih potrošniških centrov;

13.    poziva Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja evropskega turističnega koledarja, da se uskladijo informacije iz vseh držav članic o evropskih turističnih destinacijah v vseh uradnih jezikih EU, da se izboljšajo informacijske storitve za potrošnike ter da bi jim pomagali poiskati napotke in podrobnosti med drugim o dogodkih, krajih in festivalih;

14.    opozarja, kako pomembno je, da se evropski turizem prilagaja digitalnemu trgu, ter da je treba razviti nova digitalna orodja in vire informacij za potencialne turiste v Evropi; priporoča, da se razvije uporabnikom prijazna in interoperabilna mobilna aplikacija z interaktivnimi turističnimi zemljevidi, vodiči in drugimi pomembnimi informacijami o turističnih destinacijah v EU, ki bi lahko prispevala k promociji Evrope kot turistične destinacije ter povečala količino in kakovost informacij, ki so na voljo potrošnikom; poudarja, da bi bilo treba stroške razvoja in vzdrževanja te aplikacije ohraniti na najnižji možni ravni; se zaveda priložnosti in potenciala, ki ga ponuja digitalizacija storitev in proizvodov v turističnem sektorju; poudarja pomen vzpostavitve popolnoma delujočega notranjega trga za te storitve in proizvode, ki bi moral omogočati vključenost in pravno varnost za vse akterje, predvsem za mala in srednja podjetja ter potrošnike;

15.    meni, da bi morali ponudniki turističnih storitev upoštevati potrebe invalidov in/ali oseb z omejeno mobilnostjo, zlasti kar zadeva dostopnost, da bodo osebe z motoričnimi ali senzoričnimi motnjami ali posamezniki s preobčutljivostjo na živila in starejši lahko v celoti koristili evropsko turistično ponudbo, in sicer s spodbujanjem ukrepov, zasnovanih za prilagajanje že obstoječih objektov in usposabljanje osebja; meni, da bi bilo priporočljivo spodbujati inovativne programe, mehanizme in proizvode na evropski ravni za olajšanje neodvisnega dostopa za osebe z omejeno mobilnostjo; poudarja, kako pomembno je, da postanejo turistične informacije dostopne invalidnim turistom; poziva vse turistične organizacije in ponudnike nastanitev, naj pri prenovi spletnih mest ali drugih virov informacij upoštevajo dostopnost, vključno s spletno dostopnostjo;

16.    poudarja, da morajo države članice vzpostaviti bolj usklajen pristop, da bi olajšale upravno sodelovanje, ki bo bolj regionalne narave, na političnih področjih, povezanih s turizmom, kot so inovacije, promet, kakovost storitev, vizumski režim, okolje, varstvo potrošnikov, komunikacija in mednarodna kartična plačila, ob upoštevanju posebnih izzivov za MSP v turističnem sektorju, ter da bi olajšale zagotavljanje skladnosti z vidika naraščajoče ekonomije delitve in hkrati spoštovale načelo subsidiarnosti; ugotavlja, da različni regulativni okviri držav članic neposredno vplivajo na turistična podjetja in da lahko izkrivljajo trg;

17.    meni, da je treba podpreti povečanje konkurenčnosti tistih območij, kjer turistični potencial ni zadostno izkoriščen, in sicer s primerno promocijo in podporo za lokalna MSP, ki so dejavna v turističnem sektorju;

18.    zahteva, da se izboljša vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij v turističnem sektorju v državah članicah, da lahko tisti, ki že delajo v sektorju, ter tisti, ki to želijo, najdejo najboljše zaposlitvene priložnosti ter da se spodbudi mobilnost delavcev v tem sektorju; meni, da bi s tem prispevali k reševanju težav sezonske narave dela v tem sektorju, kakor tudi dela na črno;

19.    ponovno potrjuje pomen razvoja prometnega omrežja, ki bi učinkoviteje povezalo obrobna turistična območja;

20.    opozarja na pomen ekonomije delitve za spodbujanje turizma in tudi na pomen njenega prispevka k večjemu številu turistov na številčnih destinacijah; poudarja, da tega ne bi smeli obravnavati kot nelojalno konkurenco; poudarja vlogo ekonomije delitve v turističnem sektorju ter poziva k vzpostavitvi primernega regulativnega okvira, ki bo podpiral rast in inovacije ter hkrati ščitil interese potrošnikov; poudarja, da je treba zagotoviti varnost in zaščito uporabnikov ter kakovost ponujenih storitev;

21.    opozarja, da je treba razviti konkurenčno prometno in turistično infrastrukturo;

22.    poudarja pomen trajnostnega in odgovornega evropskega turističnega sektorja, ki spodbuja konkurenčnost podjetij v tem sektorju; poudarja nenehno povečevanje števila potnikov in narekuje razvoj bolj trajnostnih in energetsko učinkovitejših potovanj in nastanitev, da bi se oblikovale okoljsko, socialno in gospodarsko trajnostne destinacije z zavedanjem, da okoljska trajnostnost zajema tudi ohranjanje lokalnih kultur, njihovih tradicij ter ohranjanje in izboljševanje dediščine, spodbujanje najboljše prakse ter prizadevanje za takšen turizem, ki je v zadovoljstvo in korist tistih, ki potujejo, ter lokalne skupnosti na destinaciji; poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje pobude za hotele s skoraj nično porabo energije (Nearly Zero Energy Hotels), da bi postali samozadostni in energetsko učinkoviti;

23.    poudarja, da je treba oblikovati strategijo za večjo prodajo namestitev v srednji/nizki sezoni, ki bo vključevala sektor agroturizma in obravnavala sezonsko naravo turizma; poudarja pomen osredotočenja trženja turističnih proizvodov/storitev na kakovost, s čimer bi gradili na lojalnosti obiskovalcev in umestili naš sektor na zelo konkurenčnem trgu;

24.    poudarja, da je potrebno boljše in dostopnejše financiranje EU za infrastrukturne projekte, zlasti za storitve splošnega gospodarskega pomena, ki se med turistično sezono soočajo z močno povečano porabo, da bi od tega imeli koristi turisti in tudi lokalno prebivalstvo;

25.    spodbuja trajnostno urbanistično načrtovanje, da se ohrani kulturna dediščina evropskih turističnih destinacij;

26.    poudarja pomen izboljšanja vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij v turističnem sektorju med državami članicami, da bodo delavci v tem sektorju lahko našli najboljše poklicne možnosti in da se s tem spodbudi njihova mobilnost;

27.    meni, da morajo ponudniki turističnih storitev zagotoviti, da so informacije, ki jih potrošniki prejmejo o teh storitvah, točne in razumljive ter da niso zavajajoče ali napačne; informacije bi morale biti čitljive in napisane v razumljivi obliki, ponudniki pa ne bi smeli uporabljati praks ali pogodbenih pogojev, ki diskriminirajo potrošnike ali povzročajo nezaupanje v notranji trg EU, zlasti v spletne nakupe; meni, da bi bilo treba razviti komunikacijska omrežja za boljše poslovne priložnosti v regijah in za boljše varstvo potrošnikov;

28.    poudarja, da zaupanje potrošnikov v podjetja, ki ponujajo storitve v turističnem sektorju, zajema tudi podjetja, ki potrošnikom zagotavljajo enostavne, učinkovite in hitre alternativne načine za reševanje potrošniških sporov, pa tudi podjetja, ki varujejo osebne in finančne podatke potrošnikov;

29.    pozdravlja nedavni zaključek tristranskih pogovorov o revidirani direktivi o paketnem potovanju; poziva k njenemu pravočasnemu in učinkovitemu prenosu ter uporabi z namenom preoblikovanja sektorja in zaščite potrošnikov v digitalnem okolju;

30.    poudarja, da morajo potovalne agencije in organizatorji potovanj promovirati evropsko številko 112 za klic v sili na ustreznih spletnih mestih in elektronskih vozovnicah ter na naših glavnih turističnih destinacijah;

31.    meni, da bi bilo priporočljivo preučiti, kako bi lahko podprli MSP in samostojne podjetnike v turističnem sektorju z mehanizmi financiranja, da bi tako okrepili njihovo likvidnost z razumnimi stroški, zagotovili spodbude za naložbe v razvoj njihove infrastrukture in storitve, ki jih potrebujejo, ter zmanjšali birokratske ovire, povezane z njihovim razvojem;

32.    meni, da bi bilo treba še dodatno spodbujati pobudo sektorja evropskih hotelov za postopno uskladitev sistemov za klasifikacijo nastanitev v Evropi ter s tem omogočiti boljšo primerjavo nastanitvene ponudbe v Evropi in tako prispevati k skupnim merilom kakovosti storitev;

33.    poudarja, da se morajo popotniki še vedno soočati z različnimi cenami in pogoji pri spletnih rezervacijah nastanitve ali prevoznih sredstev; zato pozdravlja sporočilo Komisije „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“; poziva Komisijo, naj sprejme celovit predlog za odpravo neupravičenega geografskega blokiranja dostopa do blaga, storitev in najboljše razpoložljive cene na podlagi geografske lokacije ali države prebivališča;

34.    meni, da bi usklajeno spodbujanje integriranih sistemov elektronske prodaje vozovnic za različna prevozna sredstva poenostavilo potovanja in odpravilo ovire za dokončanje notranjega trga;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Margot Parker, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Robert Rochefort, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Igor Šoltes, Catherine Stihler, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Birgit Collin-Langen, Kaja Kallas, Jens Nilsson, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella, Lambert van Nistelrooij

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Novakov (Andrey Novakov)

20.7.2015

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

za Odbor za promet in turizem

o novih izzivih in strategijah za spodbujanje turizma v Evropi

(2014/2241(INI))

Pripravljavec mnenja: Luigi Morgano

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      upošteva, da je turizem ena od največjih gospodarskih panog na svetu, Evropa pa ena od glavnih destinacij kulturnega turizma na svetu; poudarja, da se turizem hitro spreminja in da se turistična panoga ves čas razvija, zato morajo Evropa in države članice nenehno varovati in promovirati tisto, kar je resnično avtohtono, in sicer z opozarjanjem na posebne lastnosti in značilnosti naravne, kulturne in zgodovinske dediščine;

2.      poudarja, kako pomemben je evropski kulturni turizem za osebno rast in osebna spoznanja, promoviranje bogate nacionalne in lokalne kulturne raznolikosti in dediščine Evrope, prispevanje k medkulturnemu učenju, zagotavljanje priložnosti za mreženje, krepitev evropske identitete ter izražanje evropskih vrednot;

3.      poudarja pomen spodbujanja tesnega sodelovanja kulture in turizma; priznava, da evropski kulturni turizem pomembno prispeva k oblikovanju politike, je bistveni del številnih nacionalnih in regionalnih gospodarstev ter je ključno gonilo trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja na lokalni in regionalni ravni in obnavljanja podeželskih in mestnih območjih, zlasti v okviru sedanje gospodarske krize in krize zaposlovanja; opozarja tudi na vlogo evropskega tradicionalnega in industrijskega strokovnega znanja pri krepitvi prepoznavnosti lokalnih območij in delovnih mest;

4.      ponavlja, da bi moral turizem temeljiti na strategijah, ki varujejo in krepijo naravno in kulturno raznolikost ter vzdržujejo in promovirajo lokalno kulturo, ljudske tradicije, dediščino in okolje, in da bi moralo biti varovanje materialne in žive kulturne dediščine med našimi najpomembnejšimi prednostnimi nalogami;

5.      poudarja potencial kulturnega turizma, agroturizma in ekoturizma na podeželskih, otoških in obalnih območjih; v ta namen poudarja tudi pomen zagotavljanja intermodalne povezljivosti, da bodo te oddaljene turistične destinacije bolj privlačne;

6.      poudarja, da raznolikost in večkulturnost Evrope ponujata velik potencial za razvoj tematskega turizma, želi poleg tega poudariti, kako pomembno je povezovati turistične znamenitosti, saj se bodo tako lahko oblikovale tematske turistične poti na evropski, nacionalni in lokalni ravni; meni, da bi lahko s sistematičnim promoviranjem tematskega turizma (enološkega, gastronomskega, podeželskega, verskega, umetniškega, izobraževalnega, raziskovalnega itd.) – po možnosti s čezmejnim ali medregionalnim sodelovanjem – na novo opredelili evropski turizem in pomembno prispevali k boju proti negativnim posledicam masovnega turizma; zato poziva k promoviranju okoljsko trajnostnega kulturnega turizma in k ukrepom za spopadanje s posledicami sezonske pogojenosti;

7.      poudarja, da je bogata paleta evropskih jezikov – uradnih, souradnih, manjšinskih in manj znanih – temelj kulturne dediščine Evrope in da to z vidika turizma na vseh ravneh pomeni dodatne priložnosti;

8.      opozarja na temeljno vlogo formalnega in neformalnega izobraževanja na področju kulture pri ustvarjanju povpraševanja po kakovostnem, trajnostnem in vključujočem kulturnem, verskem, izobraževalnem, športnem, raziskovalnem in gastronomskem turizmu ter agroturizmu in ekološkem turizmu; poudarja, da je treba vlagati v visokokakovostno usposabljanje in tako zagotoviti bolje usposobljeno delovno silo;

9.      poziva k boljšemu izkoriščanju priložnosti, ki jih digitalizacija in inovacije nudijo za razlago kulturne dediščine in za bolj učinkovito in privlačno promocijo evropskega kulturnega turizma, da bi kar največ ljudi seznanili z evropsko kulturno in turistično dediščino, pri čemer pa bi bilo treba ohraniti tradicionalne oblike promocije kulture; poudarja, da bi lahko z oblikovanjem v celoti delujočega enotnega digitalnega trga in hkratno razširitvijo in okrepitvijo digitalnih platform za kulturne vire in arhive ter proaktivno uporabo družbenih medijev posodobili in razvili turistično panogo ter tako bolje promovirali in podprli vse turistične storitve in njihove ponudnike;

10.    poudarja, da v okviru promocije kulturnega turizma ne bi smeli upoštevati le najbolj priljubljenih turističnih destinacij, temveč tudi manjše in manj znane znamenitosti, ki niso vključene v običajne turistične poti;

11.    meni, da bi boljša uporaba inovativnih izdelkov in storitev v sektorju turizma lahko znatno pomagala turističnim podjetjem, zlasti malim in srednjim, ter povečala njihovo vzdržnost; poudarja, da je treba spodbujati inovacije in tehnološki razvoj v mikro, malih in srednjih podjetjih, ter opozarja na velike priložnosti, ki jih internet in nove komunikacijske tehnologije ponujajo za razvoj tematskih/alternativnih oblik turizma;

12.    ponavlja, da je potrebna dobro usposobljena, obveščena, motivirana in predana delovna sila; poudarja, da je za nadaljnjo promocijo zgodovinske in kulturne dediščine turističnih destinacij bistvenega pomena, da so zaposleni v tej panogi bolje poučeni o zgodovini in kulturi;

13.    opozarja, da je vlaganje v človeški kapital bistvenega pomena za kakovost turističnih storitev ter prvi pogoj za trajnostno in konkurenčno rast; poudarja, da je treba zagotoviti bolje usmerjene politike usposabljanja, da bi zagotovili dobro usposobljeno, v storitve usmerjeno in večjezično osebje;

14.    poudarja pomen izboljšanja dostopnosti območij kulturne dediščine in kulturnega izobraževanja, pri čemer naj se pri konstruiranju, obnovi ali razširjanju turističnih znamenitosti še posebej upoštevajo posebne potrebe invalidov; ugotavlja, da bi bilo treba v tem okviru na evropski ravni spodbujati inovativne projekte, orodja in izdelke, s katerimi bi osebam z omejeno mobilnostjo omogočili samostojni dostop; upošteva, da bi morale biti tehnologije za obveščanje in rezervacijo tem osebam lahko dostopne; poudarja ogromen napredek pri zagotavljanju univerzalnega dostopa do slik, stavb in kulturnih znamenitosti zaradi uvedbe in uporabe novih digitalnih tehnologij; predlaga Komisiji in državam članicam, naj preučijo različne možnosti za uvedbo projektov in skladov, s katerimi bi mlajšemu prebivalstvu in – v okviru demografskih sprememb – starejšim, pa tudi osebam s posebnimi potrebami, družinam z nizkimi dohodki in drugim prikrajšanim državljanom omogočili obisk kulturnih destinacij države članice;

15.    poudarja, da spodbujanje mladih k sodelovanju na področju evropskega kulturnega turizma izjemno pozitivno vpliva na njihovo izobraževanje in osebni razvoj;

16.    poudarja, da je Evropa zaradi umetniških, jezikovnih, verskih, zgodovinskih in geografskih vidikov svoje kulturne dediščine ena od vodilnih turističnih destinacij na svetu in da je kulturni turizem bistvenega pomena za spodbujanje rasti, socialnega razvoja, kohezije in visokokakovostnih delovnih mest; poudarja, da turistični sektor s svojimi približno 1,8 milijona podjetij, večinoma malih in srednjih, ustvari približno 2,9 % BDP EU in zaposluje približno 3,3 % delovne sile v EU in da so številna od teh delovnih mest, ki jih ni mogoče preseliti, neposredno ali posredno povezana s kulturnim turizmom;

17.    poudarja, da je treba promovirati evropsko kulturno in naravno dediščino, vključno z neokrnjeno naravo in pokrajino, da bo obisk turistov še naprej tolikšen kot doslej in da bomo privabili nove turiste; poudarja tudi, da je treba najti pravo ravnovesje med širjenjem turizma in zaščito kulturne dediščine, pri čemer ne smemo pozabiti na obnavljanje, ohranjanje in zaščito arheoloških in zgodovinskih najdišč in spomenikov; zato poziva Komisijo, naj v korist obiskovalcev in prebivalstva gostiteljske skupnosti sprejme evropsko listino za trajnosten in odgovoren turizem, ki bo vključevala načelo družbene odgovornosti;

18.    poudarja pomen odločitve Sveta, da sprejme priporočilo o evropskih načelih kakovosti turizma, da bi ponudnikom turističnih storitev tako pomagal pri promociji kakovosti njihovih storitev in krepitvi zaupanja potrošnikov;

19.    podpira spodbujanje lokalnih in regionalnih pobud, kot so evropske čezmejne kolesarske poti, v kombinaciji s trajnostno prometno strategijo, ki vključuje železniška omrežja, združenje kulturnih centrov ACCR (Association des centres culturels de rencontre), evropska prestolnica kulture in mreža portalov DestiNet, ob upoštevanju primerov najboljše prakse in trajnostnega turizma v Evropi;

20.    podpira razvoj nemotoriziranih poti (tj. pešpoti, jahalnih ali kolesarskih poti), ki lahko pripomorejo k trajnostnemu turizmu in ustvarijo priložnosti za odkrivanje raznolikosti evropskih regij;

21.    poudarja pomen vzdrževanja in ohranjanja evropske kulturne in zgodovinske dediščine, da bi preprečili njen propad, pri čemer bi morali kakovosti opravljenih storitev dati prednost pred njihovo ceno; v zvezi s tem poudarja, kako lahko pokroviteljstvo prispeva k ohranjanju evropske dediščine ter pomaga izravnavati zmanjšanje sredstev iz javnega proračuna v ta namen;

22.    poziva Komisijo, naj uvede evropsko znamko turistične kakovosti in tako nagradi velika prizadevanja turističnih delavcev na področju podpiranja kakovosti turističnih storitev, ki temeljijo na največjem spoštovanju kulturne in naravne dediščine, izboljševanja kakovosti delovnih mest v turizmu, povečevanja dostopnosti za vse ter spodbujanja kulturnih tradicij lokalnih skupnosti;

23.    opozarja, da kulturni turizem v različnih regijah prispeva k diverzifikaciji tradicionalnih gospodarskih dejavnosti in ustvarja delovna mesta ter tako preprečuje odseljevanje prebivalstva ter opuščanje in propadanje mnogih dragocenih kulturnih znamenitosti, pa tudi izumiranje tradicij in običajev;

24.    poudarja, da bi morali biti gostiteljske skupnosti in lokalno prebivalstvo vključeni v oblikovanje različnih politik za opredelitev, promocijo, zaščito, ohranjanje, upravljanje, predstavitev in razlago svojih virov kulturne dediščine, kulturnih praks in sodobnih kulturnih izrazov v okviru turizma;

25.    je prepričan, da bi morali šolski turizem obravnavati kot eno najpomembnejših dejavnosti neformalnega učenja, povezanih z učnim načrtom, in ne kot izključno prostočasno dejavnost, temeljiti pa bi moral na vrednotah odgovornega turizma;

26.    poudarja potencial, ki ga ima kulturni turizem za zmanjšanje revščine; v zvezi s tem poziva k spodbujanju ustvarjalnih panog in podeželskega turizma v državah članicah, da bi promovirali izredno kulturno bogastvo Evrope ter se borili proti revščini in brezposelnosti;

27.    poziva Komisijo, naj okrepi obstoječe evropske ukrepe in programe, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe, pa tudi nacionalne in čezmejne programe v zvezi s kulturnim turizmom in kulturno dediščino, ki so se izkazali za učinkovite, kot so evropska prestolnica kulture, dnevi evropske dediščine, evropske kulturne poti, znak evropske dediščine, program Ustvarjalna Evropa ter digitalna platforma Europeana; poleg tega poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe „evropske kulturne izkaznice“, s katero bi omogočili ugodnosti pri obisku turističnih in kulturnih znamenitosti, kot so muzeji, spomeniki, arheološka najdišča, knjižnice in gledališča, in pri tem sledi zgledu mednarodne študentske izkaznice ISIC, ki jo podpira UNESCO;

28.    priporoča razglasitev evropskega leta kulturne dediščine, po možnosti leta 2018, skupaj z ustrezno podporo kulturnim dogodkom ter umetniškim, filmskim in glasbenim festivalom; poleg tega poudarja, da lahko imata spodbujanje pobud, kot sta evropska prestolnica športa in evropska prestolnica mladih, na ravni EU in oblikovanje evropskega koledarja prireditev, namenjenega izboljšanju storitev obveščanja turistov, pomembno dodano vrednost pri spodbujanju evropskega kulturnega turizma in pri ohranjanju in krepitvi Evrope kot vodilne turistične destinacije na svetu;

29.    spodbuja države članice, naj si skupaj z regionalnimi in lokalnimi organi prizadevajo kar najbolj povečati vrednost turizma in njegov prispevek k delovnim mestom in rasti, turistično panogo pa vključijo v lokalne razvojne strategije;

30.    poudarja potencial športnega turizma, ki bi lahko v prihodnosti postal eden od najbolj dinamičnih sektorjev v razvijajoči se evropski potovalni industriji, ter poziva k uvedbi posebnih politik za spodbujanje in podpiranje njegovega razvoja; želi spomniti na pomembno vlogo, ki jo imajo športne dejavnosti glede privlačnosti evropskih regij za turiste; poudarja priložnosti, ki jih ponujajo potovanja športnikov in gledalcev pred in med športnimi dogodki, s katerimi bi turiste lahko privabili tudi na najbolj oddaljena območja; poudarja, da se potencial športnega turizma še ne izkorišča dovolj;

31.    ugotavlja, da pomembni zgodovinski dogodki in znamenitosti, na primer tisti v okviru mreže Sites of Conscience, ponujajo priložnost za obravnavo sodobnih izzivov prek občutljive razlage in izobraževalnih programov; spodbuja uporabo kulturne dediščine in turizma, da bi spodbujali medkulturni dialog in zbližali narode Evrope;

32.    poudarja prispevek civilne družbe k promociji novih oblik turizma, in sicer prek družabnih omrežij, prostovoljnih organizacij, kulturnih in športnih zvez, civilnih iniciativ ter organizacij, ki zastopajo mlade, ženske in izseljenske skupnosti;

33.    poziva k večjemu priznavanju pomembne vloge, ki jo ima sektor prostovoljstva pri razvoju in podpiranju turizma s prostovoljstvom na področju kulture;

34.    poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za zaščito ogroženih spomenikov in znamenitosti v Evropi, da bi ohranili in promovirali kulturno dediščino in tako spodbujali kulturni turizem;

35.    poudarja, kako pomembno je oblikovati in promovirati trajnostne in vključujoče oblike turizma, ki se prepletajo z družbenimi, kulturnimi in gospodarskimi prvinami turističnih znamenitosti, zagotavljajo razvoj ustvarjalnega in okolju prijaznega podjetništva kot tudi razvoj človeškega kapitala in spretnosti in ki lokalni skupnosti ne prinašajo samo finančnih koristi, temveč jo bogatijo tudi družbeno in kulturno;

36.    poudarja pomen politik, namenjenih financiranju, vzdrževanju, ohranjanju in obnavljanju območij kulturne dediščine;

37.    opozarja na pomen preprečevanja kulturne diskriminacije verskih in etničnih manjšin;

38.    pozdravlja orodja mobilnosti ter projekte sodelovanja, kot so zavezništva znanja in zavezništva sektorskih spretnosti v okviru programov Erasmus+ in Erasmus za mlade podjetnike, saj ta turističnim delavcem, ki so vključeni v izobraževanje in usposabljanje, na vseh stopnjah na učinkovit način omogočajo, da si izmenjujejo primere najboljše prakse, izboljšujejo svoje znanje jezikov in pridobivajo praktično znanje na področju kulturnega turizma; je pa zaskrbljen zaradi pomanjkanja zanimanja mladih za poklice v nekaterih sektorjih turizma; poudarja prednosti dualnega izobraževalnega sistema v turizmu in pomen kombiniranja učenja s praktičnimi delovnimi izkušnjami, kar izboljšuje teoretično znanje in praktične spretnosti; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj za spodbujanje poklicnega usposabljanja v celoti izkoristijo priložnosti v okviru Evropskega socialnega sklada in drugih skladov EU ter nacionalnih in regionalnih skladov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

14.7.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

1

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Silvia Costa, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Rikke Karlsson, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Fernando Maura Barandiarán, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

György Hölvényi, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ernest Maragall, Martina Michels, Marlene Mizzi

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tim Aker

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Georg Mayer, Cláudia Monteiro de Aguiar, Renaud Muselier, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Claudia Tapardel, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Rosa D’Amato, Daniel Dalton, Werner Kuhn, Jozo Radoš, Olga Sehnalová, Ruža Tomašić, Matthijs van Miltenburg

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Diane James, Julia Reda

(1)

UL C 56 E, 26.2.2013, str. 41.

(2)

UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.

(3)

UL C 134, 7.6.2003, str. 7.

Pravno obvestilo