Postopek : 2015/2132(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0298/2015

Predložena besedila :

A8-0298/2015

Razprave :

PV 27/10/2015 - 10
CRE 27/10/2015 - 10

Glasovanja :

PV 28/10/2015 - 7.2
CRE 28/10/2015 - 7.2
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0376

POROČILO     
PDF 1005kWORD 457k
15.10.2015
PE 567.773v02-00 A8-0298/2015(Del 1)

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(11706/2015 – C8-0274/2015 – 2015/2132(BUD))

Del 1: predlog resolucije

Odbor za proračun

Poročevalca: José Manuel Fernandes (Oddelek III – Komisija)

Gérard Deprez (drugi oddelki)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016 (11706/2015 – C8-0274/2015 – 2015/2132(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah za pripravo proračuna, Oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016(6),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je Komisija sprejela 24. junija 2015 (COM(2015)0300),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2015 in ga 17. septembra 2015 posredoval Parlamentu (11706/2015 – C8-0274/2015),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2016(7),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu z dne 23. septembra 2015 o obvladovanju begunske krize: takojšnji operativni, proračunski in pravni ukrepi v okviru evropske agende o migracijah (COM(2105)0490),

–  ob upoštevanju dopolnilnih pisem št. 1/2016 (COM(2015)0317) in 2/2016 (COM(2015)0513) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016,

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0298/2015),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da obravnava proračuna za leto 2016 v Parlamentu v celoti odraža politične prednostne naloge, ki so bile z veliko večino sprejete v zgoraj omenjenih resolucijah z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah in z dne 8. julija 2015 o pooblastilu za trialog; želi spomniti, da so te prednostne naloge notranja in zunanja solidarnost, zlasti učinkovito reševanje migracijske in begunske krize, pa tudi spodbujanje konkurenčnosti z ustvarjanjem dostojnih in kakovostnih delovnih mest ter razvojem podjetij in podjetništva v celotni Uniji;

2.  poudarja, da se Unija sedaj sooča s številnimi resnimi izrednimi razmerami, zlasti z migracijsko in begunsko krizo brez primere; je prepričan, da je treba v proračunu Unije predvideti potrebna finančna sredstva, da bi odgovorili na politične izzive ter Uniji omogočili nujno in prednostno obravnavanje te krize in učinkovito odzivanje nanjo; se zaveda, da migracijske in begunske krize ni mogoče rešiti samo z denarjem in da je potreben celovit pristop, ki bo obravnaval tako notranjo kot zunanjo razsežnost; meni, da so v izjemnih časih potrebni izjemni ukrepi in odločna politična zavezanost, da bi zagotovili nova sredstva v ta namen;

3.  poudarja, da je Parlament že od začetka posebno pozornost v proračunu za leto 2016 namenjal migracijam in beguncem; želi spomniti na svoje prejšnje izjave, da je upravljanje migracijskih tokov na razpotju med notranjo in zunanjo solidarnostjo in da bi bilo treba v okviru integriranega pristopa uporabiti tudi zunanje instrumente financiranja, da bi obravnavali temeljne vzroke težav, s katerimi se Unija sooča; spominja na skupne pogodbe in sporazume, kot sta schengenski pravni red in dublinska uredba, ter na predlog Komisije o zavezujočem kriznem mehanizmu za premestitev (COM(2015)0450);

4.  zato sklene takoj predložiti celovit sveženj dopolnitev za povečanje predloga proračuna za 1.161 milijonov EUR, tako v razdelku 3 (Varnost in državljanstvo) kot v razdelku 4 (Evropa v svetu), da bi omogočil prvi odziv na migracijsko krizo; poudarja, da v zvezi z notranjo razsežnostjo te krize dopolnitve Parlamenta že v celoti vključujejo in usklajujejo oba svežnja o premestitvi prosilcev za azil, ob tem pa predlagajo dodatno povečanje za Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter agencije Unije na tem področju; v zvezi z zunanjo razsežnostjo izpostavlja številne dodatne okrepitve, namenjene specifičnim programom v razdelku 4, kot so evropski instrument sosedstva, instrument za financiranje razvojnega sodelovanja, humanitarna pomoč in instrument za predpristopno pomoč;

5.  vendar poudarja, da bi bilo treba te dopolnitve obravnavati skupaj z dopolnilnim pismom Komisije št. 2/2016, ki naj bi poleg drugega svežnja o premestitvi vključevalo dodatne ukrepe, navedene v sporočilu Komisije z dne 23. septembra 2015; obžaluje, da Parlament in Svet nimata več časa, da bi preučila primernost tega dopolnilnega pisma, vendar razume, da je potreben takojšen odgovor in da je časovna stiska velika; poudarja, da Parlament v celoti podpira nove ukrepe in namerava zagovarjati njihovo financiranje s svežimi sredstvi celo na višji ravni od tiste, ki jo je predlagal v svojem stališču o proračunu za leto 2016;

6.  je sklenil sprejeti ukrepe tudi v zvezi s trenutnimi krizami, ki vplivajo na evropske kmete, zlasti v sektorju mleka, in v svoje stališče o proračunu za leto 2016 vključiti nujne podporne ukrepe, ki jih je napovedala Komisija, v višini 500 milijonov EUR; verjame, da bo dopolnilno pismo Komisije št. 2/2016 omogočalo natančno opredelitev proračunskih vrstic, ki bodo v tem okviru okrepljene; pozdravlja odločitev Komisije, da bo neporabljena sredstva iz rezerve za izredne razmere v proračunu 2015 prenesla v proračun 2016, in je seznanjen, da bo ta denar porabljen za nadomestila upravičencem do neposrednih plačil, kot določa Uredba (EU) št. 1306/2013;

7.  priznava, da so potrebna bistveno večja prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti v gospodarstvu Unije s spodbujanjem konkurenčnosti, rasti in delovnih mest; poudarja ključno vlogo mikro-, malih in srednjih podjetij ter socialnih podjetij v zvezi s tem; zato povečuje sredstva programa COSME za 16,5 milijona EUR; prav tako predlaga nove obveznosti v letu 2016 za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih, katere celotna finančna sredstva so bila pomaknjena v začetek obdobja v leti 2014 in 2015; priznava znaten prispevek tega programa k boju proti brezposelnosti in je odločen poskrbeti, da bodo na voljo potrebna sredstva za preprečitev vrzeli v financiranju pri izvajanju te pobude; zato sprejme povečanje za 473,2 milijona EUR za leto 2016, kar ustreza izvirnemu obroku, predvidenemu za to pobudo na letni osnovi;

8.  znova izraža prepričanje, da proračun Unije novih pobud ne bi smel financirati v škodo obstoječih programov in politik Unije ali brez upoštevanja sprejetih političnih zavez; priznava in v celoti potrjuje svojo politično in finančno podporo ustanovitvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in namerava izpolniti zavezo, ki jo je sprejel med pogajanji o tem skladu, in sicer v največji možni meri zmanjšati učinek na program Obzorje 2020 in na instrument za povezovanje Evrope (IPE) v letnem proračunskem postopku; zato predlaga, da se proračunski rezi za ta dva programa v celoti izravnajo – zaradi oblikovanja rezervacij jamstvenega sklada EFSI – v letu 2016 (1.326 milijonov EUR), tako da bosta lahko v celoti izpolnila svoje cilje, ki so bili s sprejetjem pravne podlage dogovorjeni pred zgolj dvema letoma;

9.  poudarja, da je treba spoštovati skupno izjavo o načrtu plačil za obdobje 2015–2016, o kateri so se Parlament, Svet in Komisija dogovorili v skladu s skupno zavezo o zmanjšanju zaostankov pri neporavnanih zahtevkih za izplačilo za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 na približno 2 milijardi EUR do konca leta 2016; v zvezi s tem izraža kritiko na račun rezov, ki jih predlaga Svet, saj so v popolnem navzkrižju s tem načrtom; poleg tega poudarja, da se je treba izogniti kopičenju tako velikih zaostankov v prihodnje, in Komisijo, naj v ta namen pripravi konkretne predloge; zato meni, da bi bilo treba nepredvidene potrebe po izplačilih pokriti z dodatnimi proračunskimi sredstvi, vnaprejšnje plačilo v višini 1 milijarde EUR v letu 2016 za Grčijo pa financirati v okviru zgornje meje za plačila večletnega finančnega okvira; poudarja svoje dolgotrajno stališče, da se plačila, ki izhajajo iz obveznosti, uporabljenih v okviru instrumenta prilagodljivosti, upoštevajo nad to zgornjo mejo;

10.  odpravlja vse reze v predlogu proračuna, ki jih je predlagal Svet (563,6 milijona EUR v obveznostih in 1.421,8 milijona v plačilih); ne razume utemeljitve predlaganih rezov, na primer tistih za Obzorje 2020 in IPE, dva programa, ki sta bila že na udaru zaradi prerazporeditve v sklad EFSI, ter za razvojno in sosedsko politiko, zlasti ob upoštevanju nedavnih dogodkov; je zaskrbljen, ker Svet s tako obsežnimi rezi v predlogu proračuna očitno zanemarja nesporno dodano vrednost proračuna Unije; v vsakem primeru nasprotuje izraženi nameri Sveta, da se bo osredotočil na proračunske vrstice z nizko stopnjo izvrševanja ali sposobnostjo črpanja, saj to ni utemeljeno z dejanskimi zneski izvrševanja, prav tako pa niso upoštevani različni vzorci izvrševanja nekaterih programov;

11.  zato meni, da bo treba za ustrezno financiranje teh nujnih potreb in ob upoštevanju zelo majhne razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2016 uporabiti vsa razpoložljiva sredstva iz uredbe o večletnem finančnem okviru v smislu prilagodljivosti, vključno z uporabo instrumenta prilagodljivosti v celoti; pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos prihodnjim izzivom in se bo nanje učinkovito odzvala; v zvezi s tem poudarja, da je treba skupno razliko do zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2015 uporabiti takoj, ko bodo izpolnjeni pravni pogoji; pričakuje, da bo s Svetom in Komisijo sklenil vnaprejšnji dogovor o tem vprašanju;

12.  želi spomniti na skupno izjavo treh institucij Unije v sklopu političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru, da bodo letni proračunski postopki ustrezno vključevali elemente, ki bodo upoštevali enakost spolov; poudarja, da bi morala biti enakost spolov kot horizontalno načelo vključena v vse politike Unije, in poziva k celovitemu izvajanju postopka priprave proračuna, ki upošteva enakost spolov; prav tako pozdravlja prve korake k bolj ekološkemu proračunu Unije; poudarja, da je treba ta proces še pospešiti, da bo mogoče doseči dogovorjene cilje na področju porabe, prijazne podnebju in okolju;

13.  določa, da bo skupna raven proračunskih sredstev za leto 2016 znašala 157.427,5 milijona EUR v obveznostih in 146.459,5 milijona EUR v plačilih;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

14.  ugotavlja, da letos na razdelek 1a znova zelo vplivajo rezi Sveta, pri čemer gre za zmanjšanje obveznosti za 140,9 milijona EUR in plačil za 435,4 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna; opozarja, da je približno polovica teh rezov prizadela program Obzorje 2020, kar pomeni nadaljnje zmanjšanje sredstev zanj v letu 2016, potem ko je bil del njegovih sredstev že prerazporejen v sklad EFSI;

15.  poudarja, da je treba zaradi skladnega pristopa številne reze, ki jih je Svet junija 2015 uvedel zaradi nizke sposobnosti črpanja številnih programov razdelka 1a, zdaj obnoviti zaradi velikega pospeška pri izvajanju teh programov septembra 2015; ugotavlja, da gre za splošen trend, ki je skladen z življenjskim ciklom teh programov; zato vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, obnavlja na raven iz predloga proračuna, in sicer tako za obveznosti kot za plačila;

16.  v skladu s svojimi prednostnimi nalogami za leto 2016 – zaposlovanje, podjetja in podjetništvo – in po skrbni oceni njihove dosedanje sposobnosti črpanja poleg popolnega nadomestila sredstev za programa Obzorje 2020 in IPE, ki so bila prerazporejena v sklad EFSI, predlaga še povečanje nad raven iz predloga proračuna za izbrane programe, kot so COSME, Obzorje 2020, EaSI in Erasmus+;

17.  zlasti poudarja, da se je pomik sredstev za program COSME na začetek obdobja, v leti 2014 in 2015, izkazal za zelo koristnega zaradi stalnega povečevanja zahtev malih in srednjih podjetij za podporo pri dostopu do trgov in financiranja v zadnjih letih; zato nasprotuje zmanjšanju za program COSME v predlogu proračuna v primerjavi z letom 2015 in povečuje proračunska sredstva nad raven iz predloga proračuna za ta program; opominja, da je Komisija že opozorila na primanjkljaj v finančnih instrumentih COSME za leta 2015, 2016 in 2017, kar kaže na vrzel med razpoložljivimi obveznostmi in pričakovanim povpraševanjem; v okviru programa COSME poziva k znatni okrepitvi sredstev za program Erasmus za mlade podjetnike, glede na to, da razpoložljivi viri ne zadostujejo za kritje znatnega povpraševanja po udeležbi;

18.  poziva Komisijo, naj analizira finančno breme pristojbin in stroškov zaradi obveznega pridobivanja potrdil in licenciranja; poziva Komisijo, naj ustrezno ovrednoti učinke teh stroškov na konkurenčnost industrije ter malih in srednjih podjetij;

19.  povečuje proračunska sredstva za tri nadzorne agencije (EBA, EIOPA, ESMA) in agencijo ACER nad raven iz predloga proračuna, da se bodo lahko soočile s čedalje številnejšimi nalogami;

20.  potrjuje podporo programu ITER in je predan zagotavljanju ustreznega financiranja zanj; vendar je zaskrbljen zaradi morebitnih nadaljnjih zamud in dodatnih stroškov tega programa, pa tudi zaradi povezanih morebitnih posledic za proračun Unije; zato obžaluje, da ni mogel oceniti ravni proračunskih sredstev za ITER za leto 2016 glede na posodobljen načrt in razpored plačil, ki bo v svetu ITER predstavljen šele novembra 2015; vendar pričakuje, da bo spremenjeni načrt vseboval zadostne dokaze o tem, da so bila priporočila Parlamenta iz resolucije o razrešnici za leto 2013(8) primerno upoštevana ter da bosta zagotovljeni finančna vzdržnost in učinkovitost porabe; namerava opozoriti na to vprašanje med spravnim postopkom za proračun za leto 2016; prav tako vztraja, da mora biti poraba prispevka Fuzije za energijo v program ITER povsem pregledna; poziva k ustreznemu mehanizmu odgovornosti, ki bo omogočil jasen pregled nad zneski, dodeljenimi temu mednarodnemu projektu, ter oceno učinkovitosti njihove porabe;

21.  del sredstev za standardizacijo računovodskega poročanja in revizije prenaša v rezervo ter poziva k izvajanju priporočil iz Maystadtovega poročila, ki se nanašajo na naloge in pristojnosti Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), saj bi tako okrepili vpliv Evropske unije na določanje mednarodnih računovodskih standardov;

22.  zaradi tega sredstva za prevzem obveznosti in plačila v razdelku 1a povečuje nad raven iz predloga proračuna, in sicer za 1.405,5 milijona EUR oziroma 491,5 milijona EUR (vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi), s čimer se zgornja meja za obveznosti preseže za 1.316,9 milijona EUR, ta znesek pa bo po izčrpanju razpoložljive razlike do zgornje meje zagotovljen z vsemi razpoložljivimi sredstvi v smislu prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

23.  nasprotuje predlaganim rezom Sveta v višini 3,1 milijona EUR v obveznostih in, kar je še pomembnejše, 220,1 milijona EUR v plačilih v podrazdelku 1b, vključno z vrsticami za zaključek programov; poziva Svet, naj pojasni, kako so ti rezi skladni s ciljem, da se po eni strani zmanjša zaostanek pri neporavnanih zahtevkih za izplačilo za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 na približno 2 milijardi EUR do konca leta 2016, po drugi strani pa prepreči negativne posledice in nepotrebne zamude pri izvajanju programov v obdobju 2014–2020; opozarja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika EU, katere cilj je zmanjšati razlike med evropskimi regijami s povečevanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da so instrumenti, kot so ESS, ESRR, kohezijski sklad ter pobuda za zaposlovanje mladih bistvenega pomena za zbliževanje, zapolnjevanje razvojne vrzeli ter ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest;

24.  je seznanjen s predhodno oceno Komisije na podlagi najnovejših napovedi držav članic, da bodo pri izvajanju programov na področju kohezijske politike v letu 2016 najverjetneje zamude; je zelo zaskrbljen, ker znatna nezadostna poraba v tretjem letu izvrševanja novega cikla evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju, ko bi morali programi doseči polno hitrost, ne bo le škodljivo vplivala na pravočasno doseganje rezultatov na terenu, temveč bo morda vodila tudi k hudim pritiskom na plačila v prihodnjih letih, kar bi utegnilo povzročiti novo kopičenje neplačanih računov; poziva zadevne države članice, naj hitro odpravijo temeljne vzroke za te zamude pri izvajanju, na primer s pravočasnim imenovanjem organov, pristojnih za programe, ter s poenostavitvijo nacionalnih upravnih postopkov in preprečitvijo njihovega podvajanja; v skladu z načrtom plačil poziva Komisijo, naj pozorneje spremlja gibanje plačil za programsko obdobje 2014–2020 v razdelku 1b, med drugim s podrobnimi in redno posodobljenimi napovedmi, ki se bodo obravnavale na posebnih medinstitucionalnih srečanjih, ter po potrebi pripravi ustrezne predloge;

25.  želi spomniti, da Komisija zaradi pomika sredstev na začetek obdobja v leti 2014 in 2015 ni predlagala sredstev za prevzem obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2016; v skladu z uredbo o Evropskem socialnem skladu(9), ki predvideva možnost takšnega nadaljevanja, pobudi za zaposlovanje mladih namenja 473,2 milijona EUR v obveznostih, kar je znesek, ki ustreza začetnemu letnemu obroku, predvidenemu za ta program; je prepričan, da se financiranje tega pomembnega programa, ki obravnava enega najnujnejših izzivov Unije, v letu 2015 ne bi smelo zaključiti; poudarja, da bi bilo treba uporabiti dodatna sredstva za razširitev tega programa, s čimer bi večjemu številu mladih pomagali pri iskanju dostojne in stalne zaposlitve; poziva države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi pospešile izvajanje te pobude na terenu, kar bo neposredno koristilo mladim Evropejcem; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o ukrepih za boj proti brezposelnosti mladih, ki se financirajo s sredstvi Unije, in o njihovih rezultatih;

26.  ob upoštevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov povečuje sredstva za prevzem obveznosti v razdelku 1b za 482,7 milijona EUR in plačila za 1.164 milijonov EUR v primerjavi s predlogom proračuna, s čimer se zgornja meja za obveznosti preseže za 467,3 milijona EU, ta znesek pa bo financiran z vsemi razpoložljivimi sredstvi prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

27.  ugotavlja, da je Svet proračunska sredstva zmanjšal tudi v razdelku 2, in sicer za 199,9 milijona EUR v obveznostih in za 251,1 milijona EUR v plačilih, vključno z razvojem podeželja, Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo ter programom LIFE; meni, da bi moralo dopolnilno pismo o kmetijstvu ostati podlaga za vsako zanesljiv popravek sredstev EKJS; ustrezno obnovi ravni iz predloga proračuna;

28.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija predstavila celovit sveženj nujnih ukrepov za podporo evropskim kmetom v višini 500 milijonov EUR, in sicer za mlečno industrijo zaradi padajočih cen blaga in večje proizvodnje mleka; poudarja, da je vpliv najizrazitejši na odročnih območjih, kjer je družbeno-gospodarski pomen mlečne industrije nedvomen; ta znesek vključuje v svojo različico proračuna, da bi podprl napovedi Komisije, in pričakuje, da bo v celoti vključen v proračun tudi v spravnem postopku, in sicer z dopolnilnim pismom; poudarja, da bi moral ta sveženj dopolniti niz ukrepov, namenjenih obravnavi izgub in dolgoročnega vpliva ruskega embarga na kmetijske proizvode na evropske kmete, saj je bila Rusija do zdaj druga najpomembnejša uvoznica kmetijskih proizvodov Unije;

29.  poudarja vse številnejše naloge, ki jih ima Unija v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo; zato obnavlja raven sredstev iz proračuna za leto 2015 za znanstveno svetovanje in znanje v ribištvu zaradi pomena zbiranja podatkov pri odločanju ter povečuje proračun Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA), da bi podprl njeno vlogo pri usklajevanju in izvajanju skupne ribiške politike;

30.  zato povečuje sredstva za prevzem obveznosti za 510,6 milijona EUR in sredstva za plačila za 520,7 milijona EUR (vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi), tako da bo razlika do zgornje meje za obveznosti v razdelku 2 znašala 647 milijonov EUR;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

31.  želi spomniti, da je predlog proračuna predvidel okrepitev na področju varnosti in migracij, kar vključuje program za premestitev 40.000 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v višini 150 milijonov EUR, zaradi česar je Komisija presegla zgornjo mejo tega razdelka za 124 milijonov EUR in predlagala uporabo instrumenta prilagodljivosti; pozdravlja dejstvo, da se je Svet strinjal z uporabo instrumenta prilagodljivosti v ta namen; vseeno meni, da je potreben dolgoročni finančni načrt za odzivanje na begunsko krizo in da je treba to vprašanje reševati tudi s popravki večletnega finančnega okvira;

32.  glede na izjemne tokove migrantov in beguncev je sklenil večino povečanja nameniti skladu AMIF; v zvezi s tem odločno podpira drugi sveženj v višini 780 milijonov EUR za premestitev 120.000 oseb; je sklenil potrebna sredstva vključiti v svojo različico proračuna in prvi sveženj za premestitev uskladiti z drugim, tako da je dodal 20 milijonov EUR za transportne stroške (500 EUR na migranta za Italijo in Grčijo); odobri dodatno povečanje v višini 79 milijonov EUR za splošne okrepitve sklada AMIF; poudarja, da je treba zagotoviti tudi zadostno financiranje tega sklada v prihodnjih letih; spominja, da točka 17 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 omogoča povečanje predvidenega zneska za celotno programsko obdobje za več kot 10 %, če nastopijo nove objektivne dolgoročne okoliščine;

33.  ugotavlja, da so takšni ukrepi šele prvi korak k popolnemu spoštovanju načela solidarnosti, na katerem temelji Unija; poziva Komisijo in Svet, naj v celoti uresničita načrte, predlagane 23. septembra 2015, in jasno pokažeta, da sta zavezana spoštovanju človekovih pravic, kot je zapisano v Listini EU o temeljnih pravicah; poudarja, da je ustrezno financiranje operacij vračanja v skladu z omenjeno listino in načelom nevračanja zelo pomembno za učinkovito izvajanje politike vračanja, ki preprečuje in zmanjšuje nedovoljeno migracijo; poudarja, da je treba beguncem nuditi podporo v bližini njihove domovine in poenostaviti azilne postopke v državah članicah;

34.  sklene povečati sredstva za agencije, ki opravljajo naloge v zvezi z migracijo, za skupaj 26 milijonov EUR, pri čemer bo Evropski azilni podporni urad (EASO) prejel največ, in sicer 12 milijonov EUR več kot v predlogu proračuna; opominja, da ima ta agencija osrednjo usklajevalno vlogo pri izvajanju začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite, prizadete države članice pa jo vse pogosteje prosijo za pomoč;

35.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 23. septembra 2015 in ustrezne ukrepe, ki se odražajo v dopolnilnem pismu št. 2/2016, in sicer 600 milijonov EUR dodatnih nujnih finančnih sredstev za najbolj prizadete države članice; je zadovoljen, da je Komisija prevzela vodilno vlogo na tem področju in s tem potrdila pristop, ki ga je Parlament sprejel v svoji obravnavi; je pripravljen med spravnim postopkom razmisliti o nadaljnjih okrepitvah;

36.  obžaluje, da je Svet zmanjšal sredstva za prevzem obveznosti za 25,1 milijona EUR in sredstva za plačila za 33,6 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna; meni, da ti rezi ogrožajo ustrezno izvajanje programov in ukrepov v razdelku 3; v zvezi s tem želi spomniti, da se nekateri rezi sicer ne zdijo hujši, vendar je treba upoštevati razmeroma majhen obseg številnih pomembnih in koristnih programov, ki so zaradi tega še zlasti dovzetni za zmanjšanje; zato sklene obnoviti raven iz predloga proračuna;

37.  poleg tega meni, da je treba zaradi pomembne vloge pri podpiranju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki predstavljajo ključne evropske vrednote, za skupaj 10,5 milijona EUR glede na predlog proračuna povečati sredstva za podprograme na področju medijev in kulture, vključno z multimedijskimi ukrepi, ter jamstveni instrument za kulturni in ustvarjalni sektor (CCSGF), ki je načrtovan za leto 2016 in ki naj bi obravnaval ključno vprašanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja ter organizacije v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

38.  meni, da je prednostna naloga tudi povečanje sredstev za program Evropa za državljane za 1,5 milijona EUR in prilagoditev nomenklature tega programa, tako da se posebna proračunska vrstica nameni izvajanju evropskih državljanskih pobud;

39.  ugotavlja, da njegova različica proračuna (vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi) presega zgornjo mejo razdelka 3 za 1.055,1 milijona EUR v obveznostih, pri čemer gre za povečanje za 931,1 milijona EUR glede na predlog proračuna, plačila pa se povečajo za 586,5 milijona EUR; zato predlaga uporabo vseh razpoložljivih sredstev v večletnem finančnem okviru za financiranje svežnja okrepitev, povezanih z migracijo;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

40.  poudarja, da je Svet med vsemi razdelki najbolj zmanjšal prav razdelek 4, in sicer tako obveznosti (–163,4 milijona EUR) kot plačila (–450,4 milijona EUR); je presenečen, da so med najbolj prizadetimi evropski instrument sosedstva (zlasti revščina in varnost v državah Sredozemlja), instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (vključno s tematskim ciljem glede migracij in azila) in instrument za predpristopno pomoč (čeprav države kandidatke gostijo znatno število beguncev ali so na večjih migracijskih poteh); poudarja, da ta pristop jasno nasprotuje izjavam Sveta in Evropskega sveta o migracijah, begunski krizi ter sodelovanju z državami izvora in tranzita;

41.  ob upoštevanju navedenega sklene obnoviti raven sredstev iz predloga proračuna; ugotavlja, da stanje plačil v razdelku 4 ostaja posebej skrb zbujajoče zaradi podaljšanja znatnega zaostanka pri neplačanih računih in umetne preložitve pogodbenih obveznosti, s katero naj bi se soočili s stalnim primanjkljajem pri plačilih v proračunu; zato potrjuje, da je povečanje plačil, ki ga predlaga Komisija, zgolj potrebno, čeprav je migracijska in begunska kriza brez primere medtem postala dodaten izziv za zunanje delovanje Unije;

42.  dopolni sveženj dopolnitev o migracijski in begunski krizi s sprejetjem namenskega povečanja obveznosti, in sicer predvsem za evropski instrument sosedstva (+178,1 milijona EUR), pa tudi instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (+26,6 milijona EUR), humanitarno pomoč (+26 milijonov EUR), instrument za predpristopno pomoč (+11,2 milijona EUR), instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (+12,6 milijona EUR) ter evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (+1 milijon EUR); čeprav podpira prilagoditev prednostnih nalog teh programov, če je to potrebno za soočanje z najhujšimi izzivi, poudarja, da to ne sme voditi k zanemarjanju prvotnih ciljev iz ustreznih pravnih podlag, saj bi s tem tvegali destabilizacijo evropske soseščine oziroma drugih zadevnih regij; znova poudarja, da je treba sprejeti celovit in na človekovih pravicah utemeljen pristop, ki bo migracijo povezoval z razvojem in bo zagotavljal vključevanje zakonitih migrantov, prosilcev za azil in beguncev; poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje in povečati obveznosti do držav izvora in tranzita, da se bo mogoče učinkovito soočiti z migracijsko krizo, še zlasti pa zadostiti zdravstvenim in izobraževalnim potrebam razseljenih oseb v tretjih državah; zato meni, da so tovrstne okrepitve nujno potrebne za financiranje dodatnih pobud, ki presegajo začetne cilje posameznih pravnih podlag;

43.  ugotavlja, da sta bila skrbniška sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji in za nujno pomoč pri stabilizaciji razmer in odpravi temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in razseljevanja v Afriki ustanovljena zato, ker proračun Unije ne ponuja dovolj potrebne prilagodljivosti in finančnih sredstev za hitro in celovito odzivanje na krizo; poudarja, da je treba pri pregledu oziroma reviziji večletnega finančnega okvira poiskati bolj celostno rešitev, da bo humanitarna in razvojna pomoč iz proračuna Unije učinkovitejša in bolj razpoložljiva ter da jo bo mogoče uspešno združevati s sredstvi Evropskega razvojnega sklada in bilateralno pomočjo držav članic; poziva, da se dodatna proračunska sredstva za programe v razdelku 4 uporabijo zlasti za financiranje obeh skrbniških skladov, pa tudi takojšnjo pomoč prek UNHCR in svetovnega programa za hrano; poziva posamezne države članice, naj uresničijo obljube in brez nadaljnjega odlašanja zagotovijo dodatna sredstva, da bodo dopolnile prispevek Unije za skrbniška sklada in pokrile primanjkljaj pri financiranju agencij OZN; ugotavlja, da priprava projektov, ki bi se lahko financirali iz skrbniških skladov, dodatno slabi argumente Sveta glede domnevno nezadostne sposobnosti črpanja v razdelku 4;

44.  povečuje proračunsko vrstico za podporo mirovnemu procesu ter finančno pomoč Palestini in Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) za 40 milijonov EUR; ugotavlja, da ima UNRWA učinkovito vlogo pri podpiranju vse večjega števila palestinskih beguncev, na katere neposredno vpliva sirska kriza, kar pomeni dodatno obremenitev za to agencijo; je zaskrbljen zaradi vrzeli v financiranju, s katerimi se sooča agencija UNRWA, in poziva, da se dodatna sredstva nakažejo v njen splošni sklad za podporo osnovnim storitvam na področjih izobraževanja, sociale in zdravstva;

45.  spominja, da bo mogoče dolgoročne škodljive posledice humanitarne krize omiliti samo, če se bodo lahko prizadeti otroci še naprej izobraževali; zato povečuje sredstva za izobraževanje v proračunu za humanitarno pomoč, tako da bo njihov delež namesto 1 % znašal 3 %, s ciljem, da bi do leta 2019 dosegel 4 %;

46.  odobri simbolično povečanje proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko, da bi podprli morebitne pobude, s katerimi bi migracije postale specifičen sestavni del civilnih misij skupne varnostne in obrambne politike, ob tem pa v celoti podpira vojaško misijo EU NAVFOR MED, namenjeno boju proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi;

47.  ceni, da ESZD trenutno razmišlja o prihodnji vlogi posebnih predstavnikov EU in njihovem razmerju s to službo; meni, da bi smeli morebitne spremembe v proračunski vrstici za posebne predstavnike EU uvesti šele, ko bo ta proces končan;

48.  meni, da je treba povečati proračunska sredstva v vrstici turške skupnosti na Cipru (+2 milijona EUR), kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

49.  poudarja, da bo za izvajanje sporazuma o olajševanju trgovine, sklenjenega na 9. ministrski konferenci STO, potrebna večja finančna pomoč za najmanj razvite države in države v razvoju; poudarja, da so potrebna usklajena prizadevanja med Komisijo in državami članicami v zvezi z mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi se izognili zmanjšanju sredstev za pomoč za trgovino in mnogostranske pobude ter nepravilnostim pri sodelovanju z nekaterimi partnerji, kar bi lahko vodilo k manj učinkoviti porabi, ter zagotovili, da sporazum o olajševanju trgovine koristi razvoju;

50.  namerava – vključno s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi – v celoti izkoristiti razliko do zgornje meje obveznosti v razdelku 4 v višini 261,3 milijona EUR, ki je na voljo v predlogu proračuna, in da je v tej fazi ne bo presegel; povečuje tudi plačila za 132,5 milijona EUR; z zanimanjem pričakuje ploden spravni postopek na podlagi teh dopolnitev in ob upoštevanju dopolnilnega pisma št. 2/2016; vendar poudarja, da bo morda ta zgornja meja nezadostna, glede na to, da je bila določena precej pred odločilnimi dogodki v Ukrajini, Siriji, Tuniziji in nasploh v sosednjih državah, na Bližnjem vzhodu in v Afriki; zato poziva k uporabi celotne rezerve za nujno pomoč in je pripravljen na morebitno dodatno uporabo določb za prilagodljivost iz večletnega finančnega okvira, da se uredijo zunanje razsežnosti migracijske in begunske krize;

Razdelek 5 – uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

51.  ugotavlja, da rezi Sveta v tem razdelku znašajo 31,2 milijona EUR, od tega 19,3 milijona EUR zadeva upravni proračun Komisije, zlasti njene stavbe, opremo in predvsem zaposlene, kar je posledica povišanja standardnega pavšalnega odbitka na 4,3 %; meni, da različica proračuna, ki jo je predložil Svet, ni upravičena, in želi spomniti, da so po stalnem omejevanju v zadnjih letih predlagani upravni odhodki Komisije za leto 2016 skladni s pričakovano stopnjo inflacije, torej realno stabilni, in da Komisija še naprej zmanjšuje število zaposlenih;

52.  meni še, da so ti rezi samovoljni, saj so bili ti odhodki, ki večinoma temeljijo na pogodbenih obveznostih, predvidljivi, Komisija pa je poročala tudi o zelo visoki stopnji izvrševanja; ugotavlja zlasti, da je zasedenost delovnih mest v kadrovskem načrtu Komisije 1. aprila 2015 dosegla rekordno visoko raven, saj je bilo dejansko zasedenih 97,8 % delovnih mest; poleg tega obžaluje, da je Svet v drugih razdelkih zmanjšal odhodke za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim za skupaj 28 milijonov EUR, čeprav so ti odhodki ključni za uspešnost programov na različnih političnih področjih Unije;

53.  je zaradi tega sklenil obnoviti predlog proračuna v vseh vrsticah za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim na političnih področjih in v vseh vrsticah razdelka 5, ki jih je zmanjšal Svet, pa tudi odobriti omejeno število manjših okrepitev;

54.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupni proračun nadzornega odbora urada OLAF in njegovega sekretariata naveden v ločeni vrstici proračuna urada OLAF za leto 2016;

Agencije

55.  v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; ugotavlja, da je Komisija že občutno zmanjšala začetne zahteve večine agencij;

56.  zato meni, da bi dodatno zmanjšanje, ki ga predlaga Svet, ogrozilo dobro delovanje agencij ter bi jim preprečilo opravljanje nalog, ki jim jih je naložil zakonodajni organ;

57.  je sklenil v okviru skupnega svežnja o migracijah povišati sredstva za glavne agencije, ki delujejo na tem področju – Evropski azilni podporni urad, Frontex, Europol, Eurojust, eu.LISA, Cepol in Agencijo za temeljne pravice – za skupaj 26 milijonov EUR, saj so te agencije ključne za učinkovito spoprijemanje s hudim problemom migracijskih tokov; pozdravlja dodatna sredstva in dodatnih 120 delovnih mest v kadrovskih načrtih agencij v predlogu spremembe proračuna št. 7/2015 in pričakuje, da bo ta odločitev vplivala tudi na proračun za leto 2016 in na proračune za prihodnja leta; opozarja na hitro zaostrovanje kriznih razmer in ogromen porast migracijskih tokov; poziva Komisijo, naj pred proračunskim spravnim postopkom posreduje najnovejše in združene podatke o potrebah agencij; poziva jo, naj predlaga srednje- in dolgoročno strategijo za ukrepe agencij na področju pravosodja in notranjih zadev: cilji, misije, usklajevanje, razvoj kritičnih točk („hot spots“) in finančni viri;

58.  poleg tega je sklenil, da bo v proračunu za leto 2016 povečal sredstva treh agencij za finančni nadzor, in sicer zaradi novih nalog in povečanega obsega dela; poziva Komisijo, naj do leta 2017 pripravi predlog financiranja s pristojbinami, ki bo v celoti nadomestilo prispevke držav članic in tako zagotovilo neodvisnost evropskih organov od nacionalnih organov, ki so njihovi člani;

59.  je prav tako sklenil povečati sredstva za Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, da bi razpoložljivi denar bolje uskladili z nalogami agencij;

60.  vendar ne more sprejeti pristopa Komisije in Sveta do zaposlovanja v agencijah, zato je spremenil znatno število kadrovskih načrtov; ponovno poudarja, da bi morala vsaka agencija število delovnih mest zmanjšati za 5 % v petih letih, kot je bilo dogovorjeno v medinstitucionalnem sporazumu, vendar je treba nova delovna mesta, ki so potrebna za opravljanje dodatnih nalog zaradi novih političnih razmer in nove zakonodaje od leta 2013, pospremiti z dodatnimi sredstvi, poleg tega pa ne bi smela biti upoštevana pri kadrovskih rezih v skladu z medinstitucionalnim sporazumom;

61.  zato znova izraža nasprotovanje zamisli o rezervi za prerazporeditve med agencijami, potrjuje pa pripravljenost za sprostitev delovnih mest s povečevanjem učinkovitosti med agencijami na račun boljšega upravnega sodelovanja ali celo združevanja, če je to ustrezno, pa tudi združevanja nekaterih funkcij s Komisijo ali drugimi agencijami;

62.  znova poudarja, da delovna mesta, ki jih financira industrija, ne vplivajo na proračun Unije, zato se zahteva za kadrovske reze nanje ne bi smela nanašati; opozarja, da bi morale imeti agencije pravico, da nihajočo delovno obremenitev uravnavajo tako, da nekatera razpoložljiva delovna mesta pustijo nezasedena;

63.  zato je spremenil številne kadrovske načrte agencij v skladu s prednostnimi nalogami, opisanimi zgoraj, da bi zaposlovanje prilagodil dodatnim nalogam, načrte bolje uskladil z dejanskim 5-odstotnim zmanjšanjem v petih letih in drugače obravnaval delovna mesta, ki se financirajo iz pristojbin; spominja, da je bilo 5-odstotno zmanjšanje v petih letih uvedeno zato, da bi zmanjšali stroške uprave; v zvezi s tem poudarja, da dodatna delovna mesta v kadrovskem načrtu nimajo nujno finančnih posledic za proračun Unije, saj jih agencije zapolnijo glede na potrebe, torej vsa mesta v kadrovskih načrtih niso vedno zapolnjena;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

64.  na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – je sklenil sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi razpoložljive razlike do zgornje meje;

Plačila

65.  znova opozarja na pomen skupnega načrta plačil za leti 2015–2016, o katerem so se še pred proračunskim postopkom dogovorili Parlament, Svet in Komisija in ki je v skladu z zavezo teh treh institucij, da bodo zmanjšale zaostanek pri neporavnanih zahtevkih za izplačilo; je seznanjen, da so se te tri institucije dogovorile, da bodo tesno sodelovale in v proračunu za leto 2016 odobrile znesek plačil, ki bo omogočil izpolnitev tega cilja, in da je Komisija v skladu s tem izračunala potrebno raven plačil; meni, da bi si bilo treba poleg ukrepov za obvladovanje nevzdržnega zaostanka prizadevati za bolj plodovito izmenjavo mnenj ter izboljšati sodelovanje med Svetom na eni ter Parlamentom in Komisijo na drugi strani; opozarja, da morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu Unije, uravnoteženi;

66.  obžaluje, da se je Svet kljub zmernemu povišanju in znatnim razlikam do zgornje meje, ki jih je predlagala Komisija, odločil zmanjšati plačila za 1,4 milijarde EUR, kar bo vplivalo tako na vrstice za zaključek programov kot na programe, ki bodo dosegli polno hitrost, s čimer bo ogrožena postopna odprava nenormalnega zaostanka; želi spomniti, da pri programih, ki se upravljajo neposredno, pomanjkanje plačil ne povzroča zgolj zaostanka, temveč tudi umetne zamude pri izvajanju, na primer odložitev javnih naročil in podpisovanja novih pogodb;

67.  je sklenil obnoviti predlog proračuna za plačila v vseh vrsticah, ki jih je zmanjšal Svet, ob domnevi, da zneski plačil, ki jih je v predlogu proračuna predlagala Komisija, zadostujejo za izpolnitev ciljev iz načrta plačil;

68.  ustrezno povečuje plačila v vseh vrsticah, v katerih so bile spremenjene obveznosti, ob upoštevanju področij, kjer je izplačevanje hitro ali so zelo nujna, kot so Erasmus+, oba programa za premestitev, UNRWA in humanitarna pomoč; dodatno povečuje plačila za 1 milijardo EUR, da bi s svežimi sredstvi v celoti krili vnaprejšnja plačila za Grčijo; glede na minulo izvrševanje je sklenil povečati tudi plačila za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

Drugi oddelki

Oddelek I – Evropski parlament

69.  želi spomniti, da načrt prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2016 znaša 1.823.648.600 EUR, kar v primerjavi s proračunom za leto 2015 predstavlja povečanje za 1,6 %; poleg tega želi spomniti, da je bilo 15 milijonov EUR rezerviranih za nujne naložbe v varnost in kibernetsko varnost, s čimer skupni proračun za leto 2016 znaša 1.838.648.600 EUR;

70.  poudarja, da je bila 15. junija 2015, po sprejetju načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2016, ustanovljena nova politična skupina in da so zaradi teh sprememb v organizaciji Parlamenta potrebna dodatna proračunska sredstva, s katerimi bi zagotovili enako obravnavo vseh političnih skupin;

71.  to povečanje v celoti nadomešča z zmanjšanjem sredstev v proračunskih vrsticah za varnostno rezervo, splošno nadomestilo za poslance, strokovno izpopolnjevanje, opremo prostorov, porabo energije, računalništvo in telekomunikacije – naložbe v projekte ter pohištvo;

72.  je seznanjen s sklepi predsedstva z dne 7. septembra 2015 v zvezi s parlamentarno obravnavo proračuna za leto 2016, v katerih se predlaga prenos njegovih nedavnih sklepov in tehničnih prilagoditev v proračun; odobri te omejene tehnične spremembe, ki jih predlaga predsedstvo in ki vključujejo proračunsko nevtralne prilagoditve sredstev in kadrovskega načrta ter posodobitve nekaterih vidikov proračunske nomenklature;

73.  zato ohranja nespremenjen skupni proračun za leto 2016, kot je bil sprejet na plenarnem zasedanju 29. aprila 2015 in znaša 1.838.648.600 EUR;

74.  poudarja, da dejavnosti političnih skupin niso upravno delo; potrjuje, da se zato vse zaposlene v političnih skupinah izvzame iz cilja 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih v skladu s sklepi, ki jih je sprejel za proračunski leti 2014(10) in 2015(11) ter načrt prihodkov in odhodkov za leto 2016(12);

75.  želi spomniti, da za politične skupine od leta 2012 velja zamrznitev števila zaposlenih, njihove potrebe pa so bile v prejšnjih dveh proračunskih letih le delno pokrite;

76.  ponovno se zavezuj, da bo izvedel točko 27 medinstitucionalnega sporazuma in zmanjšal število osebja za 1 %;

77.  poudarja, da morata Parlament in Svet, če želita ustvariti dolgoročne prihranke v proračunu Unije, obravnavati načrt za enoten sedež, kot je v več resolucijah zahtevala velika večina v tem sklicu Parlamenta;

Spremembe kadrovskega načrta

78.  zmanjšuje kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2016 za 57 delovnih mest (cilj 1-odstotnega zmanjšanja osebja), kot sledi: stalna delovna mesta – 4 AD 14, 13 AD 13, 2 AD 12, 1 AD 9, 2 AD 8, 1 AD 5, 2 AST 11, 1 AST 10, 3 AST 9, 8 AST 8, 7 AST 7, 4 AST 6, 3 AST 5, 2 AST 4, 1 AST 3, 1 AST 1 ter 2 začasni delovni mesti AST4; želi spomniti, da je bil proračunski vpliv tega ukrepa že upoštevan v načrtu prihodkov in odhodkov;

79.  v skladu z novimi kadrovskimi predpisi preoblikuje 80 stalnih delovnih mest AST (25 AST 11, 10 AST 10, 5 AST 8, 15 AST 7, 5 AST 6, 5 AST 5, 5 AST 4, 5 AST 3 in 5 AST 2) v 80 delovnih mest AST/SC1;

80.  opravi naslednje tehnične popravke: izbriše tri delovna mesta AST 7 in tri mesta AST 6 ter doda šest mest AST 5 in izbriše opombo št. 1 h kadrovskemu načrtu, glede na to, da se ustrezni postopek nedavno ni uporabljal;

81.  odobri 43 novih začasnih delovnih mest (2 AD7, 19 AD5, 5 AST5, 5 AST3 in 12 AST1) ter nadgradnjo enega začasnega delovnega mesta AD 10 v AD 14 za dodatne potrebe, povezane z ustanovitvijo nove politične skupine;

5-odstotno zmanjšanje osebja

82.  želi spomniti, da Parlament že tretje leto zapored uresničuje cilj 5-odstotnega zmanjšanja osebja ob ustreznem upoštevanju črke in duha medinstitucionalnega sporazuma; poudarja, da je bilo v ta namen od leta 2014 iz njegovega kadrovskega načrta odstranjenih 171 stalnih delovnih mest(13); poudarja, da bi bilo treba za izpolnitev cilja 5-odstotnega zmanjšanja osebja v celoti do leta 2018 opraviti še dve letni zmanjšanji za 57 delovnih mest(14);

83.  poudarja, da je v skladu s točko 27 medinstitucionalnega sporazuma 5-odstotno zmanjšanje izravnava števila zaposlenih zaradi podaljšanja delovnega časa s 37,5 na 40 ur tedensko, v primerjavi s kadrovskim načrtom z dne 1. januarja 2013; meni, da mora to zmanjšanje veljati za stalno delovno obremenitev in da morajo biti zaradi tega nove pristojnosti in misije izvzete iz tega izračuna;

84.  ugotavlja, da je Parlament v skladu s krepitvijo svojih posebnih pristojnosti in z novimi nalogami opravil pomembne strukturne spremembe, kot so procesi internalizacije, za katere je bilo osebje v največji možni meri zagotovljeno z notranjimi prerazporeditvami, nova delovna mesta pa so bila ustvarjena samo, če je to bilo nujno potrebno; je sklenil, da ta dodatna delovna mesta pri 5-odstotnem zmanjševanju števila zaposlenih ne bodo upoštevana;

85.  poziva Komisijo, naj pri spremljanju, kako Parlament uresničuje cilj zmanjšanja osebja, upošteva dodatne dejavnike, kot so stalna delovna obremenitev, izvzetje političnih skupin, internalizacija, izravnana z zmanjšanjem v proračunskih vrsticah za zunanje storitve, ter nove posebne pristojnosti in naloge;

86.  poudarja, da 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih ne bi smelo ogrožati pravilnega delovanja Parlamenta in njegovega izvajanja glavnih pooblastil, poleg tega pa ne bi smelo spremeniti njegove zakonodajne odličnosti ali kakovosti delovnih razmer za poslance in osebje;

87.  želi spomniti, da noben sporazum Evropskemu parlamentu in Svetu ne more odvzeti njune suverene pravice do ocenjevanja ali njunega pooblastila za vsakoletno odločanje o vsebini proračuna;

Druge zadeve, povezane z osebjem

88.  opozarja, da bi bilo treba potrebe po novih delovnih mestih v generalnem sekretariatu zapolniti z notranjimi prerazporeditvami, razen če se ustrezno utemelji in dokaže, da je zaposlovanje novih ljudi potrebno;

89.  opozarja, da reorganizacija parlamentarnega dela ali postopkov ne bi smela poslabšati delovnih razmer in socialnih pravic zaposlenih, ne glede na njihov položaj;

90.  znova poudarja, da je potrebno novo ravnotežje med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in lokalnimi pomočniki, da bo mogoče poslancem pri izvajanju parlamentarnih dejavnosti ponuditi primerno podporo; je seznanjen, da je generalni sekretar za uresničitev tega cilja predsedstvu posredoval predlog; obžaluje, da predsedstvo zaenkrat še ni odločilo o tem; meni, da bi bilo treba pri izvajanju revizije sedanjih pravil spoštovati prehodno obdobje; pričakuje, da bo končna odločitev začela veljati najpozneje julija 2016, ko se konča prehodno obdobje;

91.  se znova zavezuje, da bo podpiral večjezičnost v parlamentarnem delu z visokimi standardi tolmačenja in prevajanja; prosi generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun predstavi rezultate analize in ocene, ki ju je začel, ker ni bil dosežen dogovor o novih pogojih dela za tolmače (spomladi 2015); pričakuje, da bo generalni sekretar uporabil vso potrebno prožnost, da bi zagotovil visoko kakovost storitev tolmačenja in prevajanja za poslance;

92.  prosi generalnega sekretarja, naj predloži podroben pregled vseh delovnih mest v Parlamentu v letih 2014–2016, vključno z razčlenitvijo po službah, razredih in vrstah pogodb;

Nepremičninska politika

93.  opozarja, da bi bilo treba Odbor za proračun redno obveščati o novostih v nepremičninski politiki Parlamenta in ga za mnenje zaprositi pravočasno, torej preden začnejo veljati pogodbe za nepremičninske projekte, ki imajo finančne posledice; potrjuje, da se bodo pozorno preverile finančne posledice vseh nepremičninskih projektov;

94.  je prepričan, da bi bilo treba odločitve, povezane z gradbenimi projekti, sprejemati v preglednem postopku odločanja;

95.  ponovno poziva, da se Odboru za proračun nova srednjeročna strategija za nepremičninsko politiko predstavi čim prej oziroma najpozneje v začetku leta 2016, torej pravočasno za pripravo načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun čim prej, še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2016, predstavi morebitno dolgoročno strategijo do leta 2025;

96.  ugotavlja, da od leta 2014 niso bila predvidena sredstva za gradnjo stavbe Konrad Adenauer (KAD) v Luksemburgu; želi spomniti, da je načrt prihodkov in odhodkov za leto 2016 vseboval zgolj sredstva za dela in storitve, ki jih bo neposredno plačal Parlament, in sicer predvsem za projektno vodenje, tehnično strokovno znanje in svetovanje; poziva generalnega sekretarja, naj pred koncem tega leta oceni, koliko sredstev v proračunu za leto 2015 ne bo porabljenih, in jih nameni projektu KAD, in sicer z zahtevo za prerazporeditev ob koncu leta 2015, da bi se v čim večji meri izognili plačilu obresti v zvezi s stavbami;

Stroški poslancev

97.  znova poziva k večji preglednosti glede nadomestila splošnih stroškov za poslance; poziva predsedstvo Parlamenta, naj oblikuje natančnejša pravila o odgovornosti za odhodke, ki jih je dovoljeno kriti s tem nadomestilom, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški za Parlament;

98.  zahteva oceno rezultatov prostovoljnega pristopa, ki ga je izbrala skupna delovna skupina za omejevanje letalskih potovanj poslancev in zaposlenih v poslovnem razredu, pa tudi mogočih načinov za pridobitev ugodnejših cen vozovnic, da bi se zmanjšali potni stroški poslancev in zaposlenih;

Oddelek IV – Sodišče

99.  obžaluje, da je Komisija kljub naraščanju obsega sodnih dejavnosti in načrtovani reformi Splošnega sodišča zmanjšala število delovnih mest za 20, zaradi česar bi utegnila nastati ozka grla, delovanje sodišča in hitrost sodnih postopkov pa bi utegnila biti ogrožena; zato je sklenil obnoviti 20 delovnih mest, ki jih je Sodišče sprva zahtevalo;

100.  obžaluje, da je Svet standardni pavšalni odbitek, ki se uporablja za sredstva za prejemke zaposlenih, povečal z 2,5 % na 3,2 %, kar ustreza zmanjšanju za 1,55 milijona EUR in je v nasprotju z izjemno visoko zasedenostjo delovnih mest na Sodišču (98 % ob koncu leta 2014) in visoko stopnjo izvrševanja proračuna (99 % v letu 2014); zato standardni pavšalni odbitek vrača na raven iz predloga proračuna in tako odpravlja povezano zmanjšanje sredstev, da se bo lahko Sodišče ustrezno spoprijelo z znatnim povečanjem števila zadev in v celoti izkoristilo delovna mesta, ki so mu bila odobrena;

101.  prav tako obnavlja sedem delovnih mest, ki jih je sprva zahtevalo Sodišče, da bi izpolnilo dvojni cilj: okrepilo oddelek za varnost, da bo lahko bolje ščitil zaposlene, obiskovalce in dokumente, ter izvedlo novi člen 105 poslovnika Splošnega sodišča, ki zahteva vzpostavitev sistema z visoko ravnjo varnosti, kar bo udeleženim stranem v določenih primerih omogočalo predložitev informacij in gradiva, ki se nanaša na varnost Unije ali držav članic oziroma na njihove mednarodne odnose;

102.  v zvezi s tem poudarja, da so potrebna sredstva za varnost in nadzor stavb Sodišča, zato odpravlja reze, ki jih je na tem področju predlagal Svet, in znova uvaja znesek iz predloga proračuna;

103.  odpravlja rezervo za službena potovanja in jo nadomešča z novo, ki se bo sprostila, ko bo Sodišče objavilo informacije o zunanjih dejavnostih sodnikov, kot je Parlament zahteval v resoluciji o razrešnici za Sodišče za leto 2013(15);

Oddelek V – Računsko sodišče

104.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 2,76 %, da bo lahko Računsko sodišče zadostilo svojim kadrovskim potrebam;

105.  obnavlja zneske v vseh vrsticah, ki jih je zmanjšal Svet, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

106.  popravlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 4,5 %, da bo lahko odbor zadostil svojim potrebam in se soočil z nadaljnjim zmanjšanjem števila zaposlenih v skladu s sporazumom o sodelovanju s Parlamentom;

107.  obnavlja predlog proračuna v zvezi s potnimi stroški in dnevnicami;

Oddelek VII – Odbor regij

108.  po eni strani zmanjšuje prejemke in nadomestila za znesek, ki ustreza 66 nadgradnjam in štirim dodatnim delovnim mestom, ki še niso vključena v predlog proračuna, da bi upošteval prerazporeditev teh delovnih mest v Parlament;

109.  po drugi strani povečuje številne vrstice (prevodi zunanjih izvajalcev, tretje osebe, komunikacija, stroški za reprezentanco, komunikacija političnih skupin, službene poti ter čiščenje in vzdrževanje) v skladu z načrtom prihodkov in odhodkov odbora, da bo lahko ta opravil svoje politično delo in izpolnil svoje obveznosti;

110.  odpravlja tudi reze Sveta v zvezi z varnostjo in nadzorom stavb odbora, da bi zagotovil zadostno financiranje varnostnih ukrepov v primeru povečane varnostne grožnje („rumena“) v letu 2016;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

111.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet proračun varuha zmanjšal za 135.000 EUR; poudarja, da bi to zmanjšanje nesorazmerno obremenilo zelo omejen proračun varuha in da bi imelo velik vpliv na njegovo sposobnost, da učinkovito služi evropskim državljanom; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je zmanjšal Svet, da bi varuhinja lahko izpolnila svoj mandat in obveznosti;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

112.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet proračun nadzornika za varstvo podatkov zmanjšal za 135.000 EUR; poudarja, da bi to zmanjšanje nesorazmerno obremenilo zelo omejen proračuna nadzornika in bi imelo velik vpliv na njegovo sposobnost, da učinkovito služi drugim institucijam Unije; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je zmanjšal Svet, da bo lahko nadzornik izpolnil svoje obveznosti;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

113.  meni, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje ESZD, da bi se lahko spoprijemali z izzivi, ki jih predstavlja geopolitična negotovost, in zagotovili vlogo Unije po vsem svetu; zato obnavlja predlog proračuna v vseh vrsticah in briše rezerve, ki jih je sprejel Svet in ki so povezane z nihanjem menjalnega tečaja evra;

o

o o

114.  je prepričan, da lahko proračun Unije prispeva k učinkoviti obravnavi posledic, pa tudi temeljnih vzrokov kriz, s katerimi se Unija trenutno sooča; vendar meni, da bi se bilo treba z nepredvidenimi dogodki, ki prizadenejo vso Unijo, spoprijeti s skupnimi močmi in dodatnimi sredstvi na ravni Unije, ne pa s pomisleki o minulih obveznostih ali z vračanjem k utvari, da so mogoče izključno nacionalne rešitve; zato poudarja, da so bile določbe o prilagodljivosti sprejete zato, da bi bil mogoče skupno in hitro odzivanje, zato bi jih bilo treba uporabiti v celoti, da bi ublažili stroge omejitve zaradi zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

115.  poudarja, da se je sedanji večletni finančni okvir začel šele pred dvema letoma, a je morala Komisija že dvakrat zahtevati uporabo instrumenta prilagodljivosti, pa tudi uporabo varnostne rezerve za kritje nujnih in nepredvidenih potreb, ki jih ni bilo mogoče financirati znotraj obstoječih zgornjih meja; opaža tudi, da je bila skupna razlika za obveznosti v letu 2015 – prvem letu njenega delovanja – takoj uporabljena v celoti, sredstva dveh pomembnih programov Unije pa je bilo treba zmanjšati, da bi se omogočilo financiranje novih pobud; poudarja, da bo za več programov Unije od leta 2016 na voljo manj ali celo nič obveznosti zaradi izplačil sredstev v začetku programskega obdobja; zato se mu zdi očitno, da so zgornje meje večletnega finančnega okvira v številnih razdelkih prenizke in paralizirajo Unijo na področjih, kjer so potrebe največje, razpoložljivi mehanizmi prilagodljivosti večletnega finančnega okvira pa so bili v celoti že izkoriščeni; meni, da takšen razvoj dogodkov upravičuje temeljit vmesni pregled večletnega finančnega okvira; težko pričakuje ambiciozne predloge Komisije glede tega v letu 2016;

116.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s spremembami k predlogu splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

1.9.2015

MNENJE Odbora za zunanje zadeve

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja povečanje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v razdelku 4, Evropa v svetu, v primerjavi s prejšnjim letom, kar bi moralo omogočiti Evropski uniji, da ohranja in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov v odnosu s preostalim svetom; je seznanjen zlasti s pomenom znatno povečanih plačil, ki bodo pripomogla k obravnavi znatnih zaostankov, do katerih je prišlo v zadnjih letih; zato odločno nasprotuje zmanjšanjem odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil, ki jih je predlagal Svet;

2.  poudarja zlasti pomen zagotavljanja zadostnega financiranja za evropski instrument sosedstva, ki ima ključno vlogo pri podpiranju stabilnosti v vzhodnem in južnem sosedstvu Evrope; toplo pozdravlja povečanje odobritev za prevzem obveznosti za 4,9 % v primerjavi s lanskim letom; je kritičen do znatnih zmanjšanj pri evropskem instrumentu sosedstva, ki jih je predlagal Svet, in poudarja, da je nujno treba znatno povečati odobritve, da bi zadovoljili potrebe držav, za katere ta instrument velja; opozarja na kritično naravo težav, s katerimi se soočata Libija in Tunizija, in na to, kako pomembno je ponuditi več podpore za gradnjo zmogljivosti tamkajšnjih institucij, reformo sodstva in varnostnega sektorja ter pomoč pri upravljanju meja;

3.  poudarja pomen povečanja obveznosti in plačil v proračunu za leto 2016 za boj proti terorizmu;

4.  poudarja, da sta zagovarjanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujanje demokracije izjemno pomembna v sedanjem globalnem okolju in sta simbol zavezanosti Unije svojim temeljnim vrednotam; poudarja, da je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice bistveno orodje v zvezi s tem, ki mu je treba zagotoviti ustrezna sredstva;

5.  je seznanjen s sklepi Evropskega sveta z dne 25. junija 2015; poudarja, da SZVP vključuje trdne zaveze prepoznavnosti in prilagodljivosti, zlasti pri razvoju civilnih in vojaških zmogljivosti, krepitvi obrambne industrije ter malim in srednjim podjetjem; zato toplo pozdravlja pripravljenost Sveta, da poskrbi za zadostna finančna sredstva za pripravljalne ukrepe v zvezi z raziskavami na področju SZVP, s čimer bo tlakovana pot posebnemu in ustrezno financiranemu programu obrambnih raziskav in tehnologije v naslednjem večletnem finančnem okviru;

6.  poudarja, da je pomembno v proračunu nameniti zadostna sredstva za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, za Palestinsko oblast in za agencijo UNRWA, da bi zadovoljili potrebe na terenu, ki so se v zadnjih letih povečale zaradi številnih regionalnih kriz; poudarja, da je treba rešiti vprašanje rednega načrtovanja nezadostne finančne pomoči EU za UNRWA v proračunu EU;

7.  ceni, da ESZD trenutno razmišlja o prihodnji vlogi posebnih predstavnikov EU in njihovem razmerju s to službo; meni, da bi smeli morebitne spremembe v proračunski vrstici za posebne predstavnike EU uvesti šele, ko bo ta proces končan;

8.  podpira načrt ESZD, da bo po uspešnem zaključku jedrskih pogajanj poslala delegacijo EU v Iran.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.8.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

7

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, David McAllister, Tamás Meszerics, Demetris Papadakis, Alojz Peterle, Tonino Picula, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), László Tőkés, Johannes Cornelis van Baalen, Geoffrey Van Orden

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Caspary, Neena Gill, Ana Gomes, Liisa Jaakonsaari, Othmar Karas, Javi López, Antonio López-Istúriz White, Norbert Neuser, Urmas Paet, Gilles Pargneaux, Helmut Scholz

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala, Jutta Steinruck

24.9.2015

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za proračun

o osnutku splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavec mnenja: Arne Lietz

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  odločno nasprotuje odločitvi Sveta o zmanjšanju sredstev za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč;

2.  meni, da je zmanjševanje sredstev v vrsticah, namenjenih instrumentom za razvojno sodelovanje, neprimerno predvsem zaradi ogromne potrebe po financiranju novih ciljev trajnostnega razvoja in zaveze Unije, obnovljene julija letos na konferenci OZN o financiranju za razvoj, da bo skupno uradno razvojno pomoč zvišala na 0,7 % svojega BDP;

3.  opominja na zavezo razvitih držav, da bodo okrepile finančna sredstva za podnebne ukrepe, namenjena državam v razvoju, in zagotovile, da bodo sredstva nova in ločena od uradne razvojne pomoči, ki ni povezana s podnebjem; poudarja, da ta zaveza pomeni vsaj tolikšno povečanje celotne uradne razvojne pomoči; se zaveda pomena, ki ga ima tovrstna okrepitev za sklenitev novega globalnega podnebnega sporazuma pozneje v tem letu;

4.  se zaveda, da je število beguncev in notranje razseljenih oseb po svetu doseglo rekordnih 60 milijonov ter da je posledično večja tudi potreba po humanitarni pomoči; pozdravlja dejstvo, da je Svet ohranil zneske, namenjene humanitarni pomoči, ki jih je v predlogu proračuna predlagala Komisija; vseeno meni, da bi bilo treba v vrstico 23 02 01 dodati 26 milijonov EUR, namenjenih izobraževanju v begunskih taboriščih kot tudi v nujnih in kriznih razmerah, saj bi s tem zagotovili osvajanje življenjsko pomembnih veščin, pomagali otrokom pri izgradnji prihodnosti in jih zaščitili pred radikalizacijo;

5.  meni, da glede na sedanjo begunsko krizo zneskov iz predloga proračuna v vrstici 21 02 07 05 za migracije in azil ne gre zmanjšati, temveč povečati; poudarja, da je treba sredstva iz te vrstice uporabiti za ukrepe, s katerimi se obravnavajo osnovni vzroki za migracijo, in za podporo ustreznega upravljanja migracijskih tokov v državah v razvoju;

6.  izpostavlja tudi potrebo po povečanju sredstev za vrstico 21 02 08 02, saj bodo imele lokalne oblasti pomembno vlogo pri opravljanju osnovnih socialnih storitev in pri soočanju z izzivi urbanizacije v razvojnem okviru za obdobje po letu 2015.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, György Schöpflin, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brian Hayes, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Liliana Rodrigues, Estefanía Torres Martínez

2.9.2015

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavec mnenja: Reimer Böge

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja, da bi bilo treba za proračunske vrstice, povezane s trgovino, nameniti ustrezne odobritve, da bi lahko Komisija uspešno in učinkovito izvajala svoj ambiciozen trgovinski načrt, namenjen ustvarjanju rasti in delovnih mest po Evropi ter doseganju širših mednarodnih ciljev Unije, pa tudi okrepila svoja prizadevanja pri spremljanju izvajanja in učinkov trgovinskih sporazumov;

2.   poudarja, da bi morala Unija okrepiti svoja prizadevanja pri spremljanju izvajanja in posledic trgovinskih sporazumov, ki jih je Unija podpisala ali se o njih trenutno pogaja; poziva, naj se zadostna sredstva namenijo za predhodno, vmesno in naknadno oceno trgovinskih sporazumov, da bi ovrednotili njihov učinek na gospodarstvo EU in njenih partnerskih držav ter zagotovili, da se obveznosti, ki so jih sprejeli trgovinski partnerji, v celoti izvajajo in uveljavljajo;

3.   pozdravlja vedno večjo vlogo nevladnih organizacij pri oblikovanju javnega mnenja o trgovinskih vprašanjih; poudarja, da je potrebna učinkovita komunikacijska strategija Unije za obveščanje državljanov ter boljše sodelovanje z njimi in z organizacijami civilne družbe, ki so dejavne pri trgovinskih vprašanjih;

4.   pozdravlja rahlo povečanje obveznosti pri instrumentu za makrofinančno pomoč in evropskem instrumentu sosedstva; vendar je zaskrbljen, da to povečanje ne bo zadostovalo za kritje potreb v vzhodnem in južnem sosedstvu, vključno z morebitnimi nadaljnjimi programi pomoči za Ukrajino;

5.   poudarja, da bo za izvajanje sporazuma o olajševanju trgovine, sklenjenega na 9. ministrski konferenci STO, potrebna večja finančna pomoč za najmanj razvite države in države v razvoju; poudarja, da so potrebna usklajena prizadevanja med Komisijo in državami članicami v zvezi z mednarodnimi finančnimi institucijami, da bi se izognili zmanjšanim odobritvam za pomoč za trgovino in mnogostranske pobude ter nepravilnostim pri sodelovanju z nekaterimi partnerji, ki vodi k zmanjšanju učinkovitosti pri porabi, ter zagotovili, da sporazum o olajšanju trgovine deluje v korist razvoja;

6.   opominja, da je Parlament leta 2009 v proračunski vrstici, namenjeni financiranju projektov na področju zunanje trgovine, uvedel dodatna sredstva v višini 1 milijona EUR posebej za ukrepe v zvezi s pravično trgovino, in poziva Komisijo, naj znova razmisli o ponovni uvedbi te vrstice za leto 2016, da bi financirali ukrepe v zvezi s pravično trgovino, kot je opredeljeno v Sporočilu Komisije z dne 5. maja 2009(16);

7.   je seznanjen z zmernim povečanjem odobritev za instrument partnerstva; opominja na programski cilj spodbujanja mednarodne trgovine in naložbenih priložnosti evropskih MSP; poudarja pomen tehnične podpore za MSP, s katero bi jim pomagali, da postanejo bolj mednarodna; poziva Komisijo, naj oceni in izboljša obstoječa orodja v zvezi z njihovo učinkovitostjo in uspešnostjo ter naj zagotovi zadostne kontrole in nadzor nad vsemi dejavnostmi, kot so evropski poslovni centri, da bi razvila bolj povezan pristop, ob tem pa upoštevala tudi obstoječe zasebne pobude;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.8.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

5

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Maria Arena, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Marielle de Sarnez, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reimer Böge, Klaus Buchner, Edouard Ferrand, Sander Loones, Gabriel Mato, Marita Ulvskog, Jarosław Wałęsa, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Karoline Graswander-Hainz, Miguel Urbán Crespo

22.9.2015

MNENJE Odbora za proračunski nadzor

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavka mnenja: Ingeborg Gräßle

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker bi bilo treba v razmerah, ko sredstev ni veliko, večji pomen pripisati potrebi po upoštevanju proračunske discipline ter učinkoviti in uspešni uporabi finančnih sredstev;

B.  ker bo glavni cilj predloga proračuna za leto 2016 zagotoviti, da bodo v proračunu Unije na voljo sredstva, potrebna za zagotavljanje okrepljenega prispevka k ustvarjanju delovnih mest, rasti, naložbam in solidarnosti in za odzivanje na nove dogodke, zlasti v Ukrajini in Siriji, in njihov vpliv na priseljevanje, humanitarno pomoč in varnost;

C.  ker bi moral dialog med Parlamentom in Komisijo iz člena 318 PDEU spodbujati k uspešnosti usmerjeno kulturo v Komisiji;

1.  spodbuja Komisijo, naj v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča iz njegovih poročil za leti 2012 in 2013 vsako leto pripravi in objavi dolgoročno napoved denarnega toka, ki bo deležnikom pomagala pri ocenjevanju prihodnjih potreb po plačilih in proračunskih prednostnih nalog, Komisiji pa bo pomagala sprejeti odločitve, s katerimi se bo zagotovilo, da bo mogoče bistvena plačila opraviti iz sprejetih letnih proračunov;

2.  opozarja, da je ob koncu leta 2013 bruto predhodno financiranje znašalo 79,4 milijarde EUR, in poudarja, da lahko daljša obdobja predhodnega financiranja vodijo k večjemu tveganju napak ali izgub; opominja, da je to tveganje zlasti pomembno za razdelek 4 proračuna (EU kot svetovni akter), pri katerem za običajno dejavnost od trenutka prevzema obveznosti do trenutka, ko Komisija zabeleži končne odhodke za to dejavnost, pretečejo štiri leta;

3.  ugotavlja, da so finančni popravki, ki jih Komisija naloži državam članicam, ki ne uspejo uvesti dobrih sistemov in zagotoviti izterjav, v letu 2014 znašali 2.980 milijonov EUR, kar je manj kot v letu 2013 (3.362 milijonov EUR)(17); poziva Komisijo, naj jasno navede, kateri zneski, izterjani leta 2014, so bili v zaključnem računu Unije zabeleženi kot prihodek ali pa so bili izravnani, ter v kakšnem obsegu bi lahko finančni popravki in izterjave, o katerih je bila odločitev sprejeta leta 2014, vplivali na plačilne zahteve v proračunih za leti 2015 in 2016;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo preglednost v zvezi s terjatvami, zlasti v zvezi z letom, v katerem je bilo opravljeno plačilo, letom, v katerem je bila odkrita s tem povezana napaka, ter letom, v katerem so terjatve ali finančni popravki razkriti v obvestilih k računovodskim izkazom;

5.  poziva Komisijo, naj Parlamentu omogoči pregled nad dejansko nastalimi stroški in razpoložljivimi tranšami finančnih sredstev za strukturne projekte, za katere so bila sredstva zagotovljena že v obdobjih financiranja 2000–2006 ter 2007–2013 in doslej še niso končani;

6.  znova zahteva, naj Komisija pripravi osnutke predlogov za sankcioniranje napačnega ali nepravilnega poročanja organov držav članic pri upravljanju sredstev Unije; opozarja, da so skoraj vse plačilne agencije za neposredna plačila akreditirali in potrdili organi za potrjevanje v državah članicah, zato je zaskrbljen, da utegnejo imeti nekatere plačilne agencije še posebej visoko stopnjo napak; v zvezi s tem poziva države članice, naj začnejo z zagotavljanjem učinkovitejših nacionalnih upravljavskih in nadzornih sistemov uveljavljati boljšo uporabo proračuna Unije; Komisijo poziva tudi, naj pripravi predloge o tem, kako bi lahko države članice okrepile predhodne preglede, da bi zmanjšali število neupravičeno izplačanih zneskov, in kako uvedle sistem, s katerim bo mogoče ustrezno preiskati sum napačnega ali nepravilnega poročanja in ga sankcionirati;

7.  poziva Komisijo, naj v svoje letno poročilo o zaščiti finančnih interesov Unije in boju proti goljufijam vključi letno oceno gospodarskega vpliva korupcije v vsaki državi članici na sredstva Unije ter navede poseben akcijski načrt, namenjen reševanju tega pojava;

8.  poziva Komisijo, naj poveča preglednost pri uporabi instrumentov finančnega inženiringa, redno poroča o učinku vzvoda, izgubah in tveganjih ter predloži analizo stroškov in koristi instrumentov finančnega inženiringa v primerjavi z bolj neposrednimi oblikami financiranja projektov; poziva Komisijo, naj začne z učinkovitimi nadzornimi sistemi analizirati povpraševanje po finančnih instrumentih v državah članicah, s čimer bi zmanjšali tveganje prekapitalizacije;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupni proračun nadzornega odbora urada OLAF in njegovega sekretariata naveden v ločeni vrstici proračuna urada OLAF za leto 2016;

10.  vztraja, da bi morala Komisija, kadar Parlamentu in Svetu posreduje oceno glede doseženih rezultatov Unije, kot določa člen 318 PDEU, poročati o rezultatih, doseženih z operativnimi odhodki, kot so predstavljeni v izjavah o programih za operativne odhodke, priloženih k predlogu proračuna Unije;

11.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bo še zlasti pozorna na delovanje decentraliziranih agencij Unije, predvsem na njihovo prepoznavnost in demokratično odgovornost, saj delujejo na oddaljenih lokacijah, državljani Unije pa pogosto niso seznanjeni z njihovimi dejavnostmi ali celo z njihovim obstojem;

12.  opozarja, da se je treba nujno osredotočiti na odgovornost in uspešnost pri uporabi proračuna Unije; zato poziva k vzpostavitvi konkretnih ocenjevalnih mehanizmov in kazalnikov;

13.  poziva Komisijo, naj podrobno razloži svojo politiko preglednosti v zvezi s sredstvi Unije, predvsem pa ukrepe, s katerimi zagotavlja uravnoteženo sprejemanje odločitev, pri katerem sodelujejo vsi ustrezni deležniki, tudi organizacije potrošnikov, mala in srednja podjetja, sindikati in organizacije splošnega pomena, zlasti okoljske organizacije;

14.  ob upoštevanju dejstva, da Komisija zaradi nove politike „boljše ureditve” predlaga precej manj zakonodajnih pobud kot v preteklosti, jo poziva, naj podrobno obrazloži proračunske in kadrovske posledice te preusmeritve z zakonodajnih dejavnosti na izvajanje, zlasti pa naj navede, ali je mogoče v zvezi s tem ustvariti prihranke;

15.  poziva Komisijo, naj podpira učinkovito izvajanje nacionalnih strategij za vključevanje Romov na lokalni in regionalni ravni, da bi zagotovila, da se bodo sredstva, ki so na voljo za vključevanje Romov, dejansko porabila za ta namen in da bodo namenjena ciljem glavnih politik;

16.  poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o ukrepih za boj proti brezposelnosti mladih, ki se financirajo s sredstvi Unije, in o njihovih rezultatih;

17.  poziva proračunski organ, naj razmisli o prizadevanjih Unije za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na njene finančne interese; v zvezi s tem poudarja, da bi zmanjševanje proračuna za programe, kot sta Hercule ali Informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS), negativno vplivalo na proračun Unije, saj ta dva programa podpirata OLAF in države članice pri varovanju finančnih interesov Unije;

18.  poudarja, da v postopku podelitve razrešnice Računskemu sodišču Evropske unije za proračunsko leto 2013 Parlament ni prejel zadostnih informacij v zvezi s seznamom zunanjih dejavnosti sodnikov; opominja, da je Računsko sodišče na svoji spletni strani objavilo register, ki vključuje podrobne informacije o zunanjih dejavnostih vsakega sodnika.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Louis Aliot, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Ryszard Czarnecki, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Rina Ronja Kari, Verónica Lope Fontagné, Monica Macovei, Dan Nica, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Igor Šoltes, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Ashworth, Cătălin Sorin Ivan, Karin Kadenbach, Marian-Jean Marinescu, Markus Pieper, Julia Pitera, Miroslav Poche, Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Raymond Finch

8.9.2015

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve

za Odbor za proračun

Splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2016 – vsi oddelki

2015/2132(BUD)

Pripravljavec mnenja: Peter Simon

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da upočasnitev naložb, kar odslikava na proračunske in gospodarske razmere v državah članicah, vpliva na hitrost gospodarskega okrevanja in na dolgoročne obete glede rasti v EU; zato pozdravlja, da je v predlogu proračuna v podrazdelku 1.1 močno poudarjeno ustvarjanje novega zagona za delovna mesta, rast, naložbe in večjo konkurenčnost z ugodnim podjetniškim okoljem;

2.  meni, da bi moral biti proračun za leto 2016 realno višji kot proračun za leto 2015, če želimo utrditi gospodarsko okrevanje v Evropski uniji;

3.  poudarja odločilno vlogo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) pri odpravljanju nezapolnjenih vrzeli na trgu ter pridobivanju zasebnih naložb in novih virov financiranja za naložbe, povečevanju konkurenčnosti in gospodarskem okrevanju, pa tudi pri vračanju tržnega zaupanja; pozdravlja dogovor med sozakonodajalcema glede višjih prispevkov v sklad EFSI, in sicer naj bi znašali 3 milijarde EUR in naj bi se v obdobju 2016–2020 financirali iz manevrskega prostora v proračunu; znova poudarja odločenost dodatno zmanjšati proračunske posledice za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope;

4.  poziva, naj predlog proračuna za leto 2016 odraža prednostne naloge evropskega semestra, vključno s pospeševanjem naložb, podporo ustvarjanju delovnih mest, izvajanjem strukturnih reform in konsolidacijo javnih financ, kar bi privedlo do dejanske in trajnostne rasti;

5.  opozarja, da imajo vsi trije evropski nadzorni organi v okviru finančnega nadzora na ravni EU in bančne unije odločilno vlogo in jo bodo ohranili tudi v prihodnje; poudarja, da je treba v predlogu proračuna za leto 2016 predvideti dovolj proračunskih sredstev za evropske nadzorne organe zaradi njihovih novih nalog in zunanjih dejavnikov, na primer nihanja menjalnih tečajev in splošnega zviševanja ravni plač;

6.  želi spomniti, da je Evropski parlament odločno podpiral ustanovitev evropskih nadzornih organov, in meni, da mora Unija nadalje izboljšati kakovost nadzora v vsej Uniji; meni, da imajo evropski nadzorni organi pomembno vlogo pri delovanju finančnih trgov v Uniji;

7.  v zvezi s tem poudarja, da morajo imeti evropski nadzorni organi poleg finančnih sredstev tudi zadostne kadrovske vire – tako številčno kot glede usposobljenosti –, da bodo lahko visokokakovostno izpolnjevali svoje naloge; zato poziva skupni odbor evropskih nadzornih organov, naj predloži poročilo o njihovih predvidenih prihodnjih kadrovskih in finančnih potrebah;

8.  ugotavlja, da se evropski nadzorni organi sedaj financirajo iz obveznih prispevkov nacionalnih organov, sredstev iz proračuna EU ter pristojbin nadzorovanih institucij; meni, da je takšna ureditev financiranja nacionalno usmerjena, neprilagodljiva ter za evropske nadzorne organe obremenjujoča in utegne ogroziti njihovo neodvisnost; ponovno torej poziva Komisijo, naj najkasneje do leta 2017 vloži predlog za zasnovo financiranja, v kateri bo financiranje s pristojbinami popolnoma nadomestilo sedanje prispevke držav članic; meni, da bo s tem zagotovljena finančna neodvisnost evropskih organov od nacionalnih organov, pa tudi popolna integriteta evropskih nadzornih organov v odnosu do subjektov na finančnih trgih;

9.  poudarja, da so vedno pomembnejši večja preglednost pri obdavčevanju podjetij in večja preglednost davčnih stališč, pa tudi usklajena prizadevanja proti davčnim utajam in izogibanju davkom; zato poziva, naj proračun za leto 2016 ustrezno odraža pomen programa Fiscalis za okrepitev sodelovanja držav članic na področju davčnega upravljanja; poziva tudi k skrbni preučitvi posvetov Evropske komisije o preglednosti pri obdavčevanju podjetij, zlasti v zvezi s poročanjem po posameznih državah;

10.  poziva Komisijo, naj se pri izvajanju načrtovanih ukrepov prestrukturiranja v zvezi z zadostnim številom zaposlenih osredotoči na svoje glavne prednostne naloge; ob tem poudarja vlogo oddelka za državno pomoč, s katerim naj bi zagotovili, da bo mogoče v prihodnje ustrezneje preiskovati davčne prakse v zvezi z davčnimi stališči in drugimi ukrepi, ki so podobni ali imajo podoben učinek, kar bo pripomoglo k pravičnejši obdavčitvi podjetij v Evropski uniji ter k bolj uravnoteženi porazdelitvi davčnih prihodkov med posamezniki in podjetji;

11.  poudarja, da so potrebni celovitejši, metodološko primerljivejši, natančnejši in bolj pravočasni statistični podatki za vso Evropo; zato pozdravlja, da je v predlogu proračuna predvideno ustrezno povečanje odhodkov za uporabo novih metod za pripravo evropske statistike in za boljše sodelovanje v evropskem statističnem sistemu;

12.  znova poudarja, da je treba v predlogu proračuna zagotoviti zadostno financiranje za gradnjo zmogljivosti civilne družbe na področju finančnih storitev;

13.  poziva k izvajanju priporočil iz Maystadtovega poročila, ki se nanašajo na naloge in pristojnosti Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG), saj bi tako okrepili vpliv Evropske unije na določanje mednarodnih računovodskih standardov;

14.  meni, da bi morali biti predstavniki v Upravnem odboru za računovodske standarde (IASB) imenovani demokratično in nositi ustrezno odgovornost. Evropski parlament bi moral prevzeti vlogo pri izbiri evropskih predstavnikov in zagotavljanju njihove odgovornosti;

15.  poziva organ ESMA, naj Evropskemu parlamentu ter pristojnim poslancem in njihovemu osebju zagotovi dejanski dostop do dokumentov ob istem času kot odbor nadzornikov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

12

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Anneliese Dodds, Elisa Ferreira, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Diane James, Petr Ježek, Philippe Lamberts, Sander Loones, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Notis Marias, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Bernard Monot, Stanisław Ożóg, Dariusz Rosati, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Michael Theurer, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Pablo Zalba Bidegain

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alain Cadec, Matt Carthy, Mady Delvaux, Doru-Claudian Frunzulică, Sophia in ‘t Veld, Ramón Jáuregui Atondo, Barbara Kappel, Jeppe Kofod, Thomas Mann, Alessia Maria Mosca, Siegfried Mureşan, Eva Paunova, Michel Reimon, Andreas Schwab, Tibor Szanyi, Romana Tomc, Beatrix von Storch

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sven Schulze, Axel Voss

3.9.2015

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016 – vsi oddelki

(2015/2132(BUD))

Pripravljavec mnenja: Giovanni La Via

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da je visoka raven okoljskega in zdravstvenega varstva v Uniji pogoj za ekonomsko blaginjo, pa tudi, da so varnost hrane in krme ter mehanizmi, ki pripomorejo k zaščiti pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, izjemno pomembni za vse evropske državljane in torej tudi za Evropski parlament;

2.  se obenem povsem zaveda, da so politike in instrumenti financiranja, ki so v pristojnosti tega odbora, majhni v primerjavi z drugimi instrumenti politik in financiranja v razdelkih 2 in 3 ter da niso deležni tolikšne pozornosti kot drugi programi in skladi; zato odločno zavrača vsako nadaljnje zmanjšanje financiranja programov in proračunskih vrstic, saj bi bile njegove posledice nesprejemljive; poziva zlasti države članice, naj izvajanje okoljskih in podnebju prijaznih politik, ukrepov in projektov razumejo kot priložnost za spodbujanje rasti in trajnostnega razvoja, ne pa kot breme; poudarja, da ustvarjanje zelenih delovnih mest in gospodarska rast malih in srednjih podjetij v EU izhajata tudi iz izvajanja okoljske zakonodaje;

3.  je seznanjen s strogimi proračunskimi omejitvami na nacionalni ravni in s prizadevanji za konsolidacijo, ki so v teku; vseeno poudarja, da morata Evropski parlament in Svet pri odločanju o predlogu proračuna za leto 2016 upoštevati znatno evropsko dodano vrednost politik in instrumentov financiranja, ki so v pristojnosti tega odbora;

4.  močno obžaluje, da je Svet predlagal, kot je videti, horizontalno zmanjšanje proračuna za nekatere pomembne programe, zlasti za tretji program za ukrepe Unije na področju zdravja (2014–2020), v vrsticah za hrano in varnost krme ter za preprečevanje nesreč in pripravljenost v Uniji; v okviru pristopa Unije k mednarodnim konvencijam (npr. Nagojski protokol) zavrača zmanjšanje sredstev za ustrezne proračunske vrstice, ki ga predlaga Svet;

5.  opozarja, da je treba v splošnem ohraniti raven sredstev, dodeljenih proračunskim vrsticam, ki so v pristojnosti tega odbora, na ravni iz leta 2015; zato poziva, naj se za vse programe in instrumente financiranja, ki so v pristojnosti tega odbora, v celoti obnovijo prvotni zneski, navedeni v predlogu proračuna;

6.  opozarja, da bo program Obzorje 2020 prispeval k ciljem, ki so v pristojnosti tega odbora, prek raziskovalnih projektov na področju podnebja, zdravja in okolja; potrjuje svojo zavezo spremljanju usklajevanja projektov s sovpadajočimi cilji in napredka pri njihovem izvajanju; odločno obsoja odločitev o zmanjšanju sredstev za ta program, da bi se financiralo jamstvo za Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI);

7.  poudarja, da so raziskave in inovacije na področju okolja osrediščene v izzivu „Podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovin“ v okviru programa Obzorje 2020, ki ima za cilj vzpostaviti gospodarstvo in družbo, ki gospodarneje izkoriščata vire in sta odporna na podnebne spremembe, varovati in trajnostno upravljati naravne vire in ekosisteme ter zagotavljati trajnostno oskrbo s surovinami in njihovo uporabo, da bi se zagotovilo zadovoljevanje potreb rastočega svetovnega prebivalstva v okvirih trajnostnih omejitev naravnih virov in ekosistemov;

8.  ugotavlja, da predlog proračuna EU za leto 2016 znaša 153,5 milijarde EUR v sredstvih za prevzem obveznosti (vključno z reprogramiranimi 4,5 milijarde EUR iz leta 2014) in 143,5 milijarde EUR v sredstvih za plačila; poudarja, da to, če ne upoštevamo učinka reprogramiranja v letih 2015 in 2016, v primerjavi s proračunom za leto 2015 pomeni povečanje za +2,4 % v obveznostih in +1,6 % v plačilih; poudarja, da ta v celoti zmerna povečanja, ki sledijo poti večletnega finančnega okvira in upoštevajo inflacijo, dejansko ne pomenijo skoraj nikakršnega povečanja, kar priča o tem, kako pomembni sta uspešnost in učinkovitost porabe;

9.  opozarja, da so bila zadnja leta z vidika sredstev za plačila zelo težavna ter da so stroge omejitve ravni odobrenih sredstev za plačila ovirale izvajanje politik Unije, kar je privedlo do večkratnih sprememb proračunov, katerih namen je bil delno kritje neporavnanih obveznosti;

10.  odločno zavrača možnost, da bi se v primeru nezadostnih sredstev za plačila v letu 2016 Komisija lahko odločila, kot je v preteklosti že storila, da odobritev za prevzem obveznosti ne izkoristi v celoti, kar bi bilo v nasprotju z večkrat ponovljeno zavezo Parlamenta na področju okolja, zdravja ter varnosti hrane in krme; poleg tega sklepa, da bo pomanjkanje sredstev za plačila škodilo ugledu Unije, saj upravičenci v okviru svojih programov ne bodo prejeli plačil;

11.  opozarja, da je program LIFE finančni instrument, s katerim EU podpira projekte ukrepov na področju okolja, ohranjanja narave in podnebja po vsej Uniji; izpostavlja zlasti težave, povezane s pomanjkanjem sredstev za plačila za program LIFE, ki utegnejo ovirati in odložiti pravilno izvajanje tega pomembnega programa;

12.  pozdravlja povečanje proračuna programa LIFE za 27,7 milijona EUR v predlogu proračuna za leto 2016; opaža pa, da program LIFE predstavlja zgolj 0,3 % celotnega predloga proračuna za leto 2016 in le 0,73 % razdelka 2 (pri obveznostih) ter da se ta deleža v zadnjih letih nista občutno spreminjala;

13.  opozarja na izjemen pomen naložb v raziskave in inovacije na več področjih, ki so v pristojnosti tega odbora, ter poudarja, da mora proračun za leto 2016 ustrezno odražati, da so tovrstne naložbe prednostna naloga; opozarja, da so trajnostna rast in zmogljivosti za inovacije malih in srednjih podjetij Unije glavne konkurenčne prednosti EU na globaliziranih trgih;

14.  opozarja zlasti na zelo občutno dodano vrednost Unije pri zdravstvenih raziskavah (npr. raziskave za pediatrična zdravila in zdravila sirote) in tudi pri spopadanju s čezmejnimi nevarnostmi za zdravje; v takšnih okoliščinah globoko obžaluje, da se pri programu javnega zdravja, za katerega je skupaj namenjenih le 62,2 milijona EUR sredstev za prevzem obveznostih, kar predstavlja, tako kot v prejšnjih letih, zgolj 0,04 % sredstev za prevzem obveznosti v predlogu proračuna za leto 2016, ne odraža v celoti pomen zdravja kot vrednote po sebi in kot pogoja za spodbujanje rasti; poziva Svet, naj ponovno razmisli o dodatnem zmanjšanju proračuna, ki ga je uvedel za ta program;

15.  poudarja, da so se zaradi zmanjševanja proračuna in manjših davčnih prihodkov, ki so posledica gospodarske in finančne krize ter strogih varčevalnih ukrepov držav članic, zmanjšala sredstva za financiranje javnega zdravstva, neenakost v zdravju v EU pa precej obremenjuje države članice in njihove zdravstvene sisteme, zato zahteva, da se na tem področju zagotovi več finančnih sredstev za usklajene javne preventivne ukrepe;

16.  poudarja, da je za proizvodnjo hrane nujno potrebno okoljsko trajnostno kmetijstvo, ki preudarno uporablja naravne vire, ter zahteva okrepitev podpore za kmete, ki uporabljajo okolju in živalim prijazne metode;

17.  poudarja, da ima Unija najvišje standarde za varnost hrane na svetu; poudarja, kako pomembno je spodbujati zdravo in varno hrano, saj je s tem mogoče preprečiti nepotrebno porabo v zdravstvu in pomagati državam članicam pri izboljšanju dolgoročne vzdržnosti zdravstvenih sistemov; zato tudi obžaluje, da se v programu za hrano in krmo, za katerega je v sredstvih za prevzem obveznosti namenjenih samo 264,1 milijona EUR, kar predstavlja zgolj 0,17 % sredstev za prevzem obveznosti v predlogu proračuna za leto 2016, Svet pa je predlagal dodatna zmanjšanja, ne odraža v celoti pomen, ki se v Uniji namenja vprašanju varnosti hrane in krme;

18.  opozarja, da je mehanizem Unije za civilno zaščito eden od temeljev solidarnosti Unije; opozarja, da so države članice v prvi vrsti odgovorne za zaščito ljudi, pa tudi okolja in lastnine, vključno s kulturno dediščino; poudarja, da Unija igra vlogo „pospeševalca“ pri podpiranju, usklajevanju in dopolnjevanju ukrepov držav članic, usmerjenih v preprečevanje nesreč ter v pripravljenost in odzivanje nanje; pozdravlja manjše povečanje sredstev za prevzem obveznosti za ta program, ki ga je predlagala Komisija, a močno obžaluje, da je Svet predlagal zmanjšanje proračuna za to vrstico;

19.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezne okoljske inšpekcije, da bi zmanjšali nevarnost za okoljske katastrofe;

20.  opozarja na izjemno pomembno vlogo decentraliziranih agencij pri izvajanju tehničnih, znanstvenih ali upravljavskih nalog, ki občutno pomagajo institucijam Unije pri oblikovanju in izvajanju politik;

21.  meni, da morajo decentralizirane agencije pri varčevanju na splošno prevzeti svoj del bremena, kot to velja za druge institucije; opaža, da so okrepljeno sodelovanje med agencijami, ki delujejo na področjih v pristojnosti tega odbora (Evropska agencija za okolje (EEA), Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropska agencija za zdravila (EMA)), ter stalna prizadevanja za povečanje učinkovitosti že privedli do boljšega trošenja in uporabe sredstev;

22.  polega tega opozarja, da teh pet decentraliziranih agencij opravlja zelo pomembne naloge tako za Evropsko komisijo kot za državljane Unije, v primeru agencij, ki zaračunavajo pristojbine (npr. ECHA, EMA), pa tudi za zunanje stranke; zaradi tega poudarja, da so ustrezni človeški in finančni viri za te agencije izjemno pomembni, saj bodo le tako lahko dobro, neodvisno in hitro opravljale te zahtevne in izjemno pomembne naloge;

23.  zato je zaskrbljen glede pristopa Komisije do decentraliziranih agencij, saj zmanjšanje sredstev zanje, zlasti z vidika človeških virov, ni niti pravično niti ustrezno v primerjavi z zmanjšanjem sredstev za druge institucije Unije; je odločen, da bo potrebe vsake posamezne agencije ponovno ocenjeval za vsak primer posebej;

24.  na splošno ni prepričan, da bo prenos opravljanja storitev na zunanje izvajalce, s katerim naj bi se doseglo zmanjšanje števila zaposlenih v kadrovskih načrtih, dolgoročno bolj stroškovno učinkovit, saj pogodbeni dobavitelji storitev potrebujejo nadzor in usmerjanje, obenem pa si prizadevajo za ustvarjanje dobička;

25.  poudarja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi zelo koristna orodja za uvajanje novih dejavnosti in politik; ponovno poudarja, da je bilo v preteklosti uspešno uresničenih več zamisli tega odbora; zato bo v letu 2016 še naprej uporabljal te instrumente; spodbuja celovito porabo rezerv, ki so na voljo v vsakem razdelku;

26.  je seznanjen z rezultati predhodne ocene, ki jo je podala Komisija glede izvedljivosti pilotnih projektov, ki so jih predlagali člani odbora ENVI, in ki v splošnem odražajo prednostne naloge odbora ENVI na področju okolja in zdravja; poziva Komisijo, naj oblikuje postopek spremljanja, po katerem se bo Parlament obveščal o napredku in ravni izvajanja pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Jytte Guteland, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Marcus Pretzell, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Nils Torvalds, Glenis Willmott, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Caputo, Fredrick Federley, Peter Jahr, Mairead McGuinness, Gesine Meissner, Ulrike Müller, Marijana Petir

3.9.2015

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(INI))

Pripravljavka mnenja: Ildikó Gáll-Pelcz

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da je Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v okviru proračunskega postopka odgovoren za proračunske vrstice v naslovih 2 (Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja), 14 (Obdavčenje in carinska unija) in 33 (Pravosodje in varstvo potrošnikov);

2.  želi spomniti, da je enotni trg ključno gonilo ustvarjanja delovnih mest in rasti, zlasti za mala in srednja podjetja; vendar ugotavlja, da ta potencial v številnih vidikih ostaja neizkoriščen, na primer na digitalnem enotnem trgu; zato poziva k učinkovitejši porabi proračuna, in sicer z vzpostavitvijo jasnega niza prednostnih nalog financiranja za napredek enotnega trga in s tem razvoj gospodarstva;

3.  pozdravlja občutno povečanje zneska, dodeljenega proračunski vrstici 14 02 01 za podporo delovanju in posodabljanju carinske unije; podpira uresničevanje in uveljavljanje ciljev programa z okrepitvijo obstoječih pobud za posodobitev, zlasti projekta elektronskih carin, in s pripravo strategije za skupno vodene in upravljane sisteme IT na področjih, povezanih s carino, pa tudi z izboljšanjem ustreznega usklajevanja med državami članicami, spodbujanjem izmenjave najboljših praks, pravočasnim izvajanjem ter spremljanjem ustrezne uporabe zakonodaje Unije;

4.  meni, da so potrošniki v osrčju novega digitalnega ekonomskega modela, in je prepričan, da bi se to moralo odražati v proračunu za to politično področje; zato ugotavlja, da je pomembno zagotoviti financiranje za posodobitev potrošniške politike, da bi zagotovili dobro prilagoditev na hitre tehnološke in ekonomske spremembe;

5.  poziva k financiranju novega pilotnega projekta z naslovom Krepitev moči potrošnikov in njihovo izobraževanje o varnosti proizvodov in nadzoru trga na digitalnem enotnem trgu, ki bi ustrezno nasledil enoletni pilotni projekt z naslovom Usposabljanje malih in srednjih podjetij o pravicah potrošnikov v digitalni dobi, ki ga je odbor IMCO predlagal za leto 2015, da se tako prispeva k obsežni javni izobraževalni kampanji, ki bo potrošnikom in podjetjem pomagala razumeti zapletena pravila in ureditve, povezane z e-trgovino;

6.  poudarja, da bi to moralo pomagati državljanom ter malim in srednjim podjetjem pri spoštovanju zakonodaje o varstvu potrošnikov v spletnem okolju; poudarja, da bi moral v resnično povezanem digitalnem enotnem trgu vsak potrošnik uživati enako kakovost storitev in proizvodov, ki jih kupi prek spleta, ter prejeti zadostne informacije za pregleden nakup;

7.  meni, da je pomembno, da imajo ustrezni organi možnost ustaviti prodajo proizvoda in podjetja prisiliti k odpoklicu ali umiku proizvoda z evropskega trga; meni, da bi poenostavitev in združitev pravil in standardov zmanjšali morebitne težave pri upoštevanju ter tako koristili potrošnikom in trgovcem; v zvezi s tem meni, da bi trgovci morali prejeti informacije o tem, kako poravnati davke iz čezmejnih transakcij v Uniji z učinkovito uporabo sistema VATMOSS;

8.  želi spomniti, da je treba financirati večjezično orodje za spletno reševanje sporov; poudarja, da bodo dobro delujoči sistemi za spletno reševanje sporov po vsej Uniji spodbudili potrošnike k iskanju rešitev za težave, s katerimi se srečujejo pri nakupu izdelkov in storitev na enotnem trgu, ter prispevali k porastu spletnih nakupov; opozarja, da bo več spletne in čezmejne trgovine v Uniji tudi povečalo izbiro za potrošnike ter podjetjem zagotovilo nove priložnosti, omogočilo dostop do novih trgov in pripomoglo k spodbujanju večje gospodarske rasti;

9.  priznava pomen foruma o enotnem trgu; želi spomniti, da je leto 2015 zadnje leto pripravljalnega ukrepa in da bi morala Komisija zato nujno predložiti nov zakonodajni predlog, da bi zagotovila nadaljevanje tega bistvenega dogodka;

10.  poudarja, da ima mreža SOLVIT dobre rezultate na področju zadovoljstva kupcev pri reševanju težav državljanov; meni, da bi bilo mogoče storiti več pri izboljšanju skupnega delovanja orodij upravljanja, da bi povečali ozaveščenost o teh orodjih in čim bolj povečali vrednost virov, ki so jim dodeljeni; poziva k nadaljnjemu premisleku o možnosti konsolidacije teh orodij v prihodnjih proračunskih predlogih; izraža svojo podporo proračunski vrstici 02 03 04 o orodjih za upravljanje notranjega trga; meni, da bi tudi Mreži evropskih centrov za potrošnike morali nameniti ustrezno financiranje, da bo lahko nadaljevala s svojim poslanstvom izobraževanja državljanov o njihovih potrošniških pravicah v Evropi;

11.  je prepričan, da bi moralo biti podpiranje realnega gospodarstva ključna prednostna nalog Unije za ustvarjanje delovnih mest in trajnostno rast; poziva, naj bodo mala in srednja podjetja bolje obveščena o tej možnosti, da se zlasti njim omogoči, da v največji možni meri črpajo sredstva iz te finančne podpore; odločno poziva k zagotovitvi zadostnega financiranja za prehod na z viri učinkovito, krožno gospodarstvo;

12.  poudarja, da je treba v letu 2016 zagotoviti ustrezno financiranje programa COSME in Evropske podjetniške mreže, da bi spodbudili rast MSP in jim pomagali preseči izzive, povezane z dostopom do enotnega trga, pa tudi do svetovnega trga, in sicer z boljšim dostopom do informacij o priložnostih izven lastne države članice in izven meja Unije; poudarja, da sta zagotovitev dobrega dostopa do finančnih sredstev in povečanje izkoriščanja digitalnih orodij bistvena za ohranjanje konkurenčnosti podjetij;

13.  pozdravlja povečanje v proračunski vrstici 02 04 02 03 „Večje število inovacij v malih in srednjih podjetjih (MSP) “ in vrstici 02 03 „Notranji trg blaga in storitev“ ter priporoča Komisiji, naj spremlja uspešnost financiranih projektov, da bi povečali inovacije v MSP;

14.  je zaskrbljen zaradi občutnega zmanjšanja v proračunskih vrsticah 02 02 01 „Spodbujanje podjetništva in izboljšanje konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa na trge“ in 02 02 02 „Izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij (MSP) do financiranja v obliki lastniških in dolžniških instrumentov“, ki sta del programa COSME;

15.  poudarja, da so standardi pomembna orodja za konkurenčnost podjetij, katerih sodelovanje v procesu standardizacije je bistveno za tehnološki napredek ter primerljivost kakovosti materialov in proizvodov v Uniji; zato se strinja, da bi bilo treba v skladu s predlogom Komisije povečati znesek plačil v proračunski vrstici 02 03 02 01, namenjen podpiranju dejavnosti standardizacije, ki jih izvajajo Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo in Evropski inštitut za telekomunikacijske storitve;

16.  glede na to, da je bila sprejeta uredba o sistemu eCall, poziva, da se Agenciji za evropski GNSS zagotovi primerno financiranje, da jo bo lahko v celoti izvajala.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Margot Parker, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Igor Šoltes, Catherine Stihler, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Birgit Collin-Langen, Kaja Kallas, Jens Nilsson, Marc Tarabella, Lambert van Nistelrooij

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Novakov (Andrey Novakov), Adam Szejnfeld

1.9.2015

MNENJE Odbora za promet in turizem

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavec mnenja: Massimiliano Salini

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je načrtovano financiranje za prometni sektor upravičeno povezano z drugimi politikami, kot so kohezijska, konkurenčna, okoljska, raziskovalna, turistična in varnostna; opozarja, da je prometna infrastruktura podlaga za prost pretok ljudi, blaga in storitev, na katerem temelji projekt enotnega trga, ter da je ta prost pretok močan dejavnik povezovanja Unije in eden od ključnih dejavnikov uspešnosti evropske industrije in trgovine;

2.  poudarja, da je zagon rasti in zaposlovanja prednostna naloga evropskih politik in da infrastrukturni projekti k temu prispevajo tako neposredno, z delovnimi mesti, ki se odprejo na teh gradbiščih, kot posredno, ko se ta infrastruktura uporablja in vzdržuje, po tudi bolj splošno prek krepitve konkurenčnosti teh območij; pozdravlja dejstvo, da so med razpravo o Junckerjevem načrtu vse države članice podprle ta pristop in menile, da pakt za stabilnost ne bi smel ovirati naložb v strateško infrastrukturo;

3.  ugotavlja, da so se zaradi sporazuma o Evropskem skladu za strateške naložbe zmanjšala sredstva za instrument za povezovanje Evrope; pozdravlja pobudo, po kateri bi se poskušalo okrepiti sodelovanje zasebnega sektorja pri financiranju prometnih projektov z inovativnimi finančnimi instrumenti; vendar ugotavlja, da so nekateri projekti manj privlačni za tovrstne subjekte, saj so pri njih donosi na naložbe premajhni ali preveč negotovi; kljub temu opominja, da je namen Evropskega sklada za strateške naložbe odpraviti pomanjkljivosti trga v sektorjih, kjer je razmerje med tveganjem in donosnostjo takšno, da bi lahko odvrnilo zasebne vlagatelje; poudarja, da naložbe v železnice, trajnostno mobilnost v mestih, in celinske plovne poti prinašajo znatne družbeno-gospodarske in okoljske koristi, da pa so manj donosne in za izvajanje potrebujejo nepovratna sredstva; poudarja, da je treba prispevke iz proračuna EU osredotočiti na projekte z visoko evropsko dodano vrednostjo, ne glede na to, kakšen način financiranja se sprejme;

4.  poudarja pomen omrežij TEN-T, ne zgolj kot vozlišč povezovanja v Evropi, ampak tudi kot priložnosti za zagon posameznih domačih trgov, lokalnega gospodarstva ter urbanih in velemestnih območij; zato poudarja pomen dokončanja prednostnih koridorjev, opredeljenih na evropski ravni, zlasti za železniške osi za hitre vlake; opozarja na izjemno zanimanje, ki so ga države članice izkazale na javnem razpisu za instrument za povezovanje Evrope v letu 2014, in na veliko število predloženih projektov visoke kakovosti, ki jih zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev ni bilo mogoče sprejeti; v zvezi s tem vztraja, da je treba spoštovati in pregledati razpoložljiva finančna sredstva v večletnem finančnem okviru, tako za obveznosti kot plačila, da bo mogoče uspešno uresničiti prednostne naloge in cilje instrumenta za povezovanje Evrope in dopolniti sredstva, namenjena temu instrumentu;

5.  poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope upošteva gospodarske in socialne težave, s katerimi se trenutno soočajo nekatere države članice in ki utegnejo občutno ovirati prijavo projektov; zato poziva Komisijo, naj v okviru programa instrumenta za povezovanje Evrope tem državam zagotovi potrebno pomoč;

6.  poudarja pomembno vlogo raziskav in inovacij v prometnem in turističnem sektorju s poudarkom na trajnostni mobilnosti v mestih, družbeno-gospodarskem znanju in okoljski uspešnosti; zato meni, da bi bilo treba v okviru programov Obzorje 2020 in Shift2Rail tem oblikam inovativnih tehnologij in znanja dodeliti ustrezna sredstva;

7.  priporoča, naj se večji poudarek nameni prometnim politikam v zvezi s pristanišči in letališči, ki z nadaljnjim razvojem vzdržnega notranjega trga in s tem, ko Evropo odpirajo ostalemu svetu, spodbujajo konkurenčnost; poudarja potrebo po racionalni evropski politiki, ki bo krepila posebni značaj zlasti pristanišč in njihovih geografskih lokacij; verjame, da bi morale izboljšane intermodalne povezave in medsebojna povezljivost omogočiti lažje trgovinske izmenjave s sosednjimi območji in zagotoviti večjo trajnost našega prometnega sistema; poudarja pomen sprejetja evropske strategije za spodbujanje boljše in širše povezljivosti letališč tako na nacionalni kot na mednarodni ravni;

8.  poudarja, da Parlament nima v enaki meri zagotovljenega dostopa do uradnih dokumentov o proračunu EU kot ostale institucije; zato zahteva revizijo medinstitucionalnih sporazumov, da se poslancem Parlamenta, ki predstavljajo evropske državljane, zagotovi ustrezen dostop do dokumentov, tudi v primerih, ko ti vsebujejo tako imenovane občutljive informacije;

9.  opozarja na bližajoče se sprejetje četrtega železniškega svežnja, ki bo okrepil vlogo evropske železniške agencije na področju izdajanja certifikatov in dovoljenj za promet, da bi postopki, časovni načrti in sredstva postali učinkovitejši; poudarja, da je treba za to agencijo zagotoviti ustrezne finančne, človeške in logistične vire, da bo lahko opravljala te nove naloge; poleg tega opominja, da bi moral biti ta sveženj del širšega akcijskega načrta za povečanje privlačnosti železniškega sektorja; zato meni, da je pomembno povečati vlaganja v razvoj evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) z enotnim evropskim in medoperabilnim standardom ter da začne skupno podjetje Shift2Rail delovati čim prej;

10.  poudarja, da bi morala Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) dobiti potrebna sredstva za nadzor nad varnostjo in preprečevanje onesnaženja z naftnih in plinskih ploščadi na morju, kot določa uredba o financiranju te agencije;

11.  opozarja na odločilno vlogo agencij, katerih glavna naloga je zagotavljati varnost različnih vrst prevoza; zato zavrača predlagano zmanjšanje operativnih proračunov agencij in se ne strinja s predlaganimi rezi, ki bi lahko ogrozili varnost v prometu;

12.  poudarja strateški pomen enotnega evropskega neba kot glavnega instrumenta za zagotavljanje varnosti, okoljske uspešnosti, konkurenčnosti in varstva pravic državljanov; poudarja, da bi morala EU prek instrumenta za povezovanje Evrope in raziskovalnih programov zagotoviti zadostna sredstva za svoj tehnološki steber SESAR; meni, da več predlogov, ki naj bi bili sprejeti v kratkem in ki so usmerjeni v krepitev položaja evropskih akterjev v odnosu do ostalega sveta, predvideva nove naloge za Evropsko agencijo za varnost v letalstvu; zato meni, da bi bilo treba raven sredstev, ki jih agencija prejema iz proračuna EU, vsaj ohraniti, ne pa znižati, četudi pri financiranju agencije sodeluje tudi zasebni sektor;

13.  poudarja, da je treba izboljšati finančno preglednost agencij tudi kar zadeva dejanske naloge, ki jih opravljajo; meni, da bi do imenovanj prihajati na podlagi zaslug in javnih postopkov, pri čemer bi morala biti objavljena merila izbire in določene meje najvišjih osebnih prejemkov;

14.  ob upoštevanju, da ni neposredne proračunske vrstice za turizem, predlaga, da se še naprej v največji možni meri izkoriščajo možnosti, ki jih ponujajo evropski strukturni in investicijski skladi, program COSME ter pilotni projekti in pripravljalni ukrepi za povečanje privlačnosti „stare celine“ za turiste; poudarja, da je na tem področju bistveno učinkovito horizontalno sodelovanje med številnimi udeleženimi politikami in skladi EU, pri čemer je treba upoštevati tudi javno-zasebna partnerstva;

15.  poziva k uvedbi ločene proračunske vrstice za turizem v proračunu EU za leto 2016;

16.  pričakuje, da bo Komisija predložila letni pregled o turističnih projektih, ki so se sofinancirali iz različnih skladov EU;

17.  glede na finančni prispevek turističnih dejavnosti k BDP celotne EU in njihov učinek na ustvarjanje delovnih mest poziva, da se proračun za ukrepe v turističnem sektorju v sklopu programa COSME v letu 2016 poveča na 13 milijonov EUR; poziva, naj se opustijo nadaljnji proračunski rezi za ukrepe v turističnem sektorju v sedanjem večletnem finančnem okviru;

18.  priporoča, naj se v okviru evropske prometne politike posebna pozornost nameni urbanim vozliščem; opominja, da danes več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih in da trend tega pojava narašča; zato meni, da je prispevek k učinkovitim, intermodalnim, trajnostnim in varnim sistemom mobilnosti v mestih ter povezavam mestnih in velemestnih območij s podeželskimi in oddaljenimi območji dober prispevek k svetovni rasti;

19.  poziva Komisijo, naj lokalnim, regionalnim in nacionalnim organom ter deležnikom pomaga raziskati obstoječe in nove priložnosti za financiranje javnega prevoza iz proračuna EU ter razviti inovativne programe javno-zasebnih partnerstev; poudarja, da bi morali evropske strukturne in investicijske sklade uporabljati bolj sistematično za mesta, ki so razvila integrirane načrte lokalnega prevoza, kot so načrti trajnostne mobilnosti v mestih, in opredelila primerne ukrepe v skladu z merili v ustrezni zakonodaji;

20.  vztraja, da se naložbe v prometno infrastrukturo prek instrumenta za povezovanje Evrope ter raziskave na področju prometa prek skupne pobude Shift2Rail in programa H2020 ne bi smele uporabljati kot spremenljivke, ki jih je mogoče prilagajati, za doseganje dogovora o proračunu za leto 2016;

21.  poudarja vlogo raziskav in inovacij v prometnem in turističnem sektorju, tako za razvoj inteligentnih prometnih sistemov ter trajnostno in čisto energijo kot za večjo varnost in boljše storitve za potrošnike; zato zavrača predlagane reze za raziskave, zlasti zmanjšanje odobritev plačil.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

31.8.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Michael Cramer, Andor Deli, Karima Delli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Dieter-Lebrecht Koch, Peter Lundgren, Georg Mayer, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Pavel Telička, István Ujhelyi, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Dalton, Markus Ferber, Michael Gahler, Georgi Pirinski, Matthijs van Miltenburg

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eugen Freund, Karoline Graswander-Hainz, Piernicola Pedicini, Julia Reda, Kristina Winberg

18.9.2015

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za proračun

o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavka mnenja: Maria Spiraki (Maria Spyraki)

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da je zmanjšanje sredstev za plačila v razdelku 1b na 49 milijard EUR (–4 % glede na leto 2015) zaskrbljujoče, in dvomi, da predlagani zneski iz predloga proračuna za leto 2016 za razdelek 1b zadostujejo za rešitev sedanje, doslej najvišje ravni plačil, ki jo je treba zaradi zaostankov zagotoviti v tem razdelku;

2.  ugotavlja, da je treba v skladu z dokumentom Komisije o elementih za plačilni načrt za vrnitev proračuna EU v vzdržne okvire predvidena sredstva za plačila za razdelek 1b uporabiti tudi za plačilo pričakovanega zaostanka ob koncu leta 2015 (20 milijard EUR); poziva Komisijo, naj si še močneje prizadeva zmanjšati zamude pri plačilih, pri čemer poudarja, da te zamude znatno povečujejo breme regionalnih in nacionalnih organov, zlasti kadar prevladujejo socialne, ekonomske in finančne težave, prav tako pa imajo zelo resen verižni učinek za prejemnike in ranljive upravičence do sredstev;

3.  opozarja, da je bilo v zaključkih šestega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji izpostavljeno dejstvo, da so se od leta 2008 dalje regionalne razlike povečale; poudarja ključno vlogo proračuna Unije pri spodbujanju naložb, saj z vključevanjem zasebnega in javnega financiranja na nacionalni in podnacionalni ravni njegov učinek vzvoda prispeva h krepitvi rasti ter zagotavlja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Uniji;

4.  ugotavlja, da predlog proračuna za leto 2016 predvideva sredstva za prevzem obveznosti v višini 153.500 milijard EUR (oziroma 5,3-odstotno znižanje v primerjavi z letom 2015) in sredstva za plačila v višini 143,5 milijarde EUR (oziroma 1,6-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2015);

5.  ugotavlja, da predlagana raven sredstev za plačila v predlogu proračuna za leto 2016 izvira iz znatnega povečanja sredstev za plačila za programe za obdobje 2014–2020 ter občutnega zmanjšanja pri programih za obdobje 2007–2013, čeprav je skoraj 50 % plačil, zahtevanih v letu 2016, še vedno povezanih s temi programi;

6.  poleg tega opaža, da je treba predhodno upoštevati tudi vpliv na plačila v okviru razdelka 1b zaradi spremembe večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

7.  opozarja, da je treba zagotoviti dovolj sredstev za ustrezno izvedbo programov na eni strani ter njihovih večletnih dejavnosti na drugi strani, ki zahtevajo ustrezna sredstva in ukrepe, da bi čim bolj zmanjšali tveganje ponovnih zaostankov pri plačilih; opozarja, da neporavnana plačila ogrožajo verodostojnost in odgovornost Unije; poziva k dolgoročni rešitvi za zaostanke pri plačilih, pri katerih gre za strukturno težavo, ki se bo najverjetneje ponovila, če ne bo mogoče najti ustrezne rešitve; prav tako ugotavlja, da so se upravni odhodki povečali kljub predhodnim zagotovilom, da bodo ostali na enaki ravni;

8.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in regijami natančno spremlja potek plačil v okviru razdelka 1b v zvezi s programskim obdobjem 2014–2020 in pripravi natančne napovedi o tem, pri tem pa uporablja merljive in posledično primerljive ključne kazalnike uspešnosti za merjenje učinkovitosti in uspešnosti proračunskih sredstev;

9.  izraža zaskrbljenost, da v nekaterih primerih države članice uporabljajo hitro izplačevanje sredstev, da ne bi izgubile sredstev, za katera so prevzele obveznosti, s tem pa se povečuje tveganje za nepravilnosti, ki bi lahko povzročile finančne popravke, s čimer bi lahko povzročili stanje, v katerem bodo neporabljena sredstva ob koncu programskega obdobja samodejno zapadla;

10.  pozdravlja predlog Komisije za pripravljalni ukrep v razdelku 1b, ki je odprt vsem državam članicam in je namenjen financiranju oblikovanja zmogljivosti in vzpostavljanja institucij v podporo izvajanju reform, opredeljenih kot prednostne v življenjskem ciklusu makroekonomskega nadzora, ter poziva k nadaljnjim podobnim pobudam.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Franc Bogovič, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Edward Czesak, Rosa D’Amato, Bill Etheridge, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Demetris Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petras Auštrevičius, Jan Olbrycht, Maurice Ponga

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Brando Benifei, Andrejs Mamikins, Soraya Post

7.9.2015

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavec mnenja: Jean-Paul Denanot

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  obžaluje, da bodo glede na zgornjo mejo razdelka 2 v večletnem finančnem okviru 2014–2020 glavne kategorije odhodkov za skupno kmetijsko politiko (SKP) v letu 2016 v praksi najverjetneje zmanjšane, vključno z neposrednimi plačili in tržnimi ukrepi, čeprav se je skupna raven obveznosti in plačil povečala za 2,4 % oziroma 1,6 %;

2.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 63,1 milijarde EUR za obveznosti (–0,1 % v primerjavi z letom 2015, z nevtraliziranim učinkom reprogramiranja) in 55,9 milijarde EUR za plačila (–0,2 %) za razdelek 2 v okviru predloga proračuna za leto 2016;

3.  ugotavlja, da v predlogu proračuna za leto 2016 ostaja razlika 1,2 milijarde EUR do zgornje meje za obveznosti in 1,1 milijarde EUR do dodatne zgornje meje za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS); vztraja, da je treba v razdelku 2 ohraniti razliko za reševanje morebitnih prihodnjih kriz v kmetijskem sektorju; pričakuje, da bo Komisija oktobra 2015 pripravila dopolnilno pismo, ki bi moralo temeljiti na posodobljenih informacijah o financiranju EKJS;

4.  poudarja, da je predlog proračuna za leto 2016 v prvem letu polnega izvrševanja neposrednih plačil, kot je bilo uvedeno z Uredbo (EU) št. 1307/2013; glede tega ugotavlja, da so se odobrena sredstva in obveznosti v proračunu EKJS zmanjšale za 1,4 %, kar je posledica prenosov med dvema stebroma SKP;

5.  ugotavlja, da so se sredstva za razvoj podeželja v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v predlogu proračuna za leto 2016 povečala za 8 % za obveznosti ter 6,3 % za plačila; vendar poudarja, da je povečanje logična posledica poznega načrtovanja novih programov v obdobju 2014–2020 ter finalizacije programov iz obdobja 2007–2013;

6.  pozdravlja ukrepe, s katerimi bi spravili stopnjo neporavnanih obveznosti pod nadzor, in meni, da so osnovni pogoj za uspešen začetek programskega obdobja 2014–2020; zato odločno poziva Svet in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za kritje neporavnanih zahtevkov za plačila;

7.  obžaluje zmanjšanje proračuna za intervencije na kmetijskih trgih v primerjavi z letom 2015; glede na to, da je Rusija potrdila prepoved uvoza do avgusta 2016, poziva Komisijo, naj uvede vse potrebne ukrepe, na primer uporabi razpoložljivo razliko do zgornje meje, da bi podprla evropske kmete v vseh kmetijskih sektorjih, ki jih je prizadel embargo, predvsem v državah, ki mejijo na Rusijo, in meni, da je treba zasilne ukrepe razširiti tudi na države, na katere ruski embargo ne vpliva neposredno; pozdravlja odločitev Komisije, da bodo podporni ukrepi za pridelovalce sadja in zelenjave, ki jih je prizadel ruski embargo, s 1. avgustom 2015 podaljšani, in poziva, naj ostanejo v veljavi, dokler prepoved uvoza ne bo odpravljena, prav tako pa naj se jih razširi na vse prizadete poljedelske in živinorejske sektorje; poudarja, da sektor mleka zahteva posebno pozornost, saj je ruski embargo z zaostrovanjem padanja cen, ki smo mu priča od odprave kvot, dodatno prispeval k negotovosti pridelovalcev;

8.  vztraja, da so potrebna sredstva za nadomestilo gospodarskih izgub, ki so jih utrpeli kmetje zaradi tržne krize ter sanitarnih oziroma fitosanitarnih kriz, kot je bila Xylella fastidiosa, in ponavlja, da je treba v ta namen uporabiti razpoložljivo rezervo iz razdelka 2; vztraja, da bi moralo nadomestilo za izkoreninjenje kriti tudi obnovo kmetijskih ekosistemov, vključno s prstjo, prav tako pa vzpostavitev odporne biotske raznovrstnosti, zlasti genetske raznolikosti sadilnega materiala, kar naj bi v najboljšem primeru pomenilo tudi odpornost na bolezni in škodljivce; pravzaprav meni, da bi se morala dodeljena pomoč v vsakem primeru porabiti tudi za vzpostavljanje uravnoteženih, biotsko raznovrstnih kmetijskih ekosistemov in pokrajin, ki bodo manj občutljivi za morebitne napade; poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe, da bi preprečila poslabšanje razmer na teh trgih;

9.  poziva, naj se za sektor pridelave oljk in oljčnega olja nameni več sredstev za povračilo škode kmetom, ki jih je prizadela bakterija Xylella fastidiosa, za krepitev ukrepov za preprečevanje in omejevanje širjenja smrtonosne bakterije v Evropi, za prestrukturiranje sektorja ter za okrepitev znanstvenih raziskav na povzročitelju bolezni in njegovem prenašalcu;

10.  v splošnem ugotavlja, da so potrebne naložbe, ki bodo zagotovile odpornost kmetijskih ekosistemov na podnebne spremembe ter na pojav in širjenje invazivnih vrst, zlasti prek biotsko raznovrstnih obdelovalnih površin ter žive, zdrave prsti, ki bo vsebovala plenilce in koristne vrste, kar bo omogočilo naravno uravnavanje populacije škodljivcev;

11.  obžaluje zmanjšanje v višini 2 milijona EUR za program za mleko v šolah, ki ga je predlagala Komisija, Svet pa potrdil, in sicer s 77 milijonov EUR v letu 2015 na 75 milijonov EUR v predlogu proračuna za leto 2016; opozarja na zahtevo Parlamenta, da je treba za 20 milijonov EUR letno povečati sredstva za ta program; pozdravlja majhno povečanje sredstev za sistem razdeljevanja sadja v šolah na 150 milijonov EUR, ki ga je predlagala Komisija, Svet pa potrdil; poudarja, da se je za oba programa izkazalo, da sta v državah članicah uporabna, in poudarja njun pomen zaradi sedanje krize in slabe prehranjenosti otrok v Uniji; poziva Svet, naj upošteva predloge Parlamenta, ki je pozval k poenostavitvi birokratskih postopkov držav članic, da se poveča učinkovitost obeh programov;

12.  obžaluje, da je Svet predlagal zmanjšanje sredstev za delovanje organizacij proizvajalcev sadja in zelenjave za 13,8 milijona EUR, kljub njihovem pomenu za verigo s preskrbo s hrano in trenutnim težavam v tem sektorju;

13.  poziva, naj se programi razdeljevanja mleka in sadja v šolah pomaknejo v drugi steber skupne kmetijske politike, da bi jih bilo mogoče v praksi bolje prilagoditi regionalnim posebnostim in potrebam, s tem pa povečati sprejemanje in uporabnost teh programov;

14.  vztraja, da je treba vse prihodke proračuna EU, ki izhajajo iz dodatnih kazenskih dajatev, nameniti za ponovne naložbe v sektor mlečnih izdelkov, druge namenske prejemke iz kmetijstva v obdobju 2014/2015 pa ohraniti znotraj razdelka 2; meni, da bi bilo treba kazni zaradi preseženih kvot, zbrane v letu 2015, zlasti v sektorju mleka, v celoti uporabiti za tržno podporo in drugo pomoč za ta sektor; pozdravlja predlog Komisije, da se ti prihodki namenijo za Evropski kmetijski jamstveni sklad;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo sredstva, ki so bila dodeljena v rezervo za krize v kmetijskem sektorju v proračunu za leto 2016 in se ne bodo porabila, v celoti ostala v razdelku 2 za prihodnje proračunsko leto za neposredna plačila kmetom, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1306/2013;

16.  ugotavlja, da je bilo evropsko kmetijstvo v zadnjih letih večkrat podvrženo krizam; zato poziva Komisijo, naj premisli o sistemu financiranja v primeru kriz ter oblikuje nov instrument, ki bi omogočal hitro politično posredovanje ob krizah, a ne bi obremenjeval letnih neposrednih plačil;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo pravočasno spremljati precejšnjo nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov, pri tem pa se posebej osredotočijo na sektor mleka, saj to neugodno vpliva na prihodke kmetov, in naj se po potrebi odzivajo hitro in učinkovito ter kmetom neposredno zagotovijo možnost, da se zoperstavijo nestanovitnosti cen;

18.  je seznanjen s posledicami odprave kvot za mleko in meni, da so potrebni pripravljalni ukrepi, ki bodo preprečili tržna neravnovesja po odpravi kvot za sladkor septembra 2017;

19.  poziva Komisijo, naj uporabi rezervo za krize v kmetijskem sektorju za krizne ukrepe za pomoč sektorju mleka in mlečnih proizvodov; ukrepi bi morali zagotavljati pomoč malim in srednjim proizvajalcem mleka, ki v največji meri trpijo zaradi posledic odprave sistema kvot leta 2015, sredstva pa bi bilo treba namensko porabiti za tehnološko posodobitev proizvodnje in spodbujanje proizvodnje proizvodov z dodano vrednostjo;

20.  pozdravlja raven sredstev, dodeljenih za podporo čebelarstva, saj je Parlament vedno videl čebelarstvo in ohranjanje funkcionalne biotske raznovrstnosti, zlasti opraševalcev in njihove funkcije, kot prednostni nalogi za prihodnost kmetijstva;

21.  opozarja, da je cilj povečati konkurenčnost in trajnost evropskega kmetijstva, in poziva, naj se za uresničevanje teh ciljev namenijo potrebna sredstva. opominja na potencial kmetijstva, kar zadeva zaposlovanje, tehnične in družbene inovacije ter trajnostni razvoj, zlasti na podeželju, kjer spodbujajo regionalni razvoj;

22.  poudarja izjemen pomen priključitve novih prodajnih trgov za ohranjanje konkurenčnosti in izboljšanje odpornosti evropskega kmetijstva na tržne krize, kot smo ji bili priča v primeru ruskega embarga; poziva k finančni podpori za priključitev trgov, med drugim z uporabo sredstev iz naslova dodatnih dajatev;

23.  poudarja, da je nujno, da sredstva, namenjena za raziskave v agroživilskem sektorju, zlasti iz proračuna za Obzorje 2020, kot taka ostanejo v celoti razpoložljiva, da bi spodbudili inovacije v tem sektorju;

24.  opozarja na težave v preteklih proračunskih postopkih, v katerih so bila odobrena sredstva zmanjšana; meni, da so vsi poskusi zmanjšanja proračunskih sredstev za kmetijstvo nekoristni in nevarni, saj utegnejo ogroziti uresničevanje ciljev skupne kmetijske politike, povečati ranljivost sektorja in občutno zmanjšati prizadevanja za izboljšanje konkurenčnosti evropskega kmetijstva;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

4

8

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marit Paulsen, Marijana Petir, Bronis Ropė, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bas Belder, Angélique Delahaye, Jean-Paul Denanot, Jørn Dohrmann, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Fredrick Federley, Jens Gieseke, Maria Heubuch, Karin Kadenbach, Norbert Lins, Susanne Melior, Stanislav Polčák, Annie Schreijer-Pierik, Hannu Takkula, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heinz K. Becker, Carlos Iturgaiz, Igor Šoltes

4.9.2015

MNENJE Odbora za ribištvo

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavec mnenja: Alain Cadec

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

Splošni pregled

1.  opozarja, kako pomembno je, da proračun EU odraža navedene cilje politike za zaposlovanje, podjetja in podjetništvo; poudarja, da sta področji ribištva in pomorskih zadev ravno tako vira zaposlovanja in rasti ter da dejavno prispevata k regionalnemu razvoju in upravljanju naravnih virov;

2.  poudarja, da imajo ribištvo in pomorske zadeve pomembno gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnost ter igrajo ključno vlogo v modrem gospodarstvu;

3.  je zaskrbljen zaradi razmer v ribiškem sektorju, ki mora ohraniti svojo konkurenčnost in pri tem biti v skladu z zahtevami skupne ribiške politike in zahtevami dobrega upravljanja ribolovnih virov v okviru upravljanja staležev nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos; je zaskrbljen zaradi težav pri izvajanju obveznosti iztovarjanja, ki jih opravljajo strokovnjaki in nacionalni organi;

4.  meni, da je zaposlovanja mladih na tem področju politična prednostna naloga; poudarja, da je v pristojnosti držav članic, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za omogočanje dostopa mladih do različnih ribiških poklicev z uporabo vseh razpoložljivih orodij, vključno s strukturnimi skladi;

Stališče Sveta

5.  obžaluje, da je Svet v naslovu 11 oddelka III zmanjšal odobritve za prevzem obveznosti za 750.388 EUR in plačila za 4.646.986 EUR;

6.  je zaskrbljen zaradi obravnave proračuna za leto 2016 v Svetu, ki ne upošteva političnih zavez iz večletnega finančnega okvira in zmanjšuje nekatere odobritve, ki so bistvenega pomena za izvajanje skupne ribiške politike; v zvezi s tem poziva, da se odobritve za prevzem obveznosti za naslov 11 oddelka III iz predloga proračuna Komisije ponovno vzpostavijo;

Stanje odobritev za prevzem obveznosti v naslovu 11 oddelka III

7.  je seznanjen s predlogom proračuna Komisije za leto 2016 glede odobritev za prevzem obveznosti; je seznanjen z zneskom 1.047.031.838 EUR iz razdelka 2 večletnega finančnega okvira; je seznanjen z 41,1-odstotnim zmanjšanjem v primerjavi s prejšnjim proračunski letom; ugotavlja, da se to zmanjšanje v znesku 729.120.330 EUR nanaša na prenos proračunskih sredstev iz leta 2014 v leto 2015 zaradi tehnične revizije večletnega finančnega okvira in zamude pri pripravi programov strukturnih skladov, vključno z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo;

8.  opozarja, da so se odobritve za prevzem obveznosti za proračunsko leto 2015 povečale za 740.725.000 EUR zaradi neporabljenih sredstev iz leta 2014;

9.  ugotavlja, da so razlog za zmanjšanja v predlogu proračuna predvsem odobritve za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, kar ustreza znižanju v vrednosti 728.588.330 EUR v primerjavi s proračunskim letom 2015; vendar meni, da so odobritve za prevzem obveznosti v skladu s političnimi odločitvami, sprejetimi med pogajanji o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, in zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira;

10.  je seznanjen z odobritvami za prevzem obveznosti, ki so bile v predlogu proračuna namenjene za sporazume o partnerstvu v trajnostnem ribiškem sektorju in za regionalne organizacije za upravljanje ribištva v znesku 150.500.000 EUR, kar ustreza 0,4-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi z letom 2015; vendar meni, da ta stagnacija odraža dejansko zmanjšanje odobritev ob upoštevanju predpostavk glede inflacije;

11.  je seznanjen z odobritvami za prevzem obveznosti iz razdelka 5, ki so namenjene upravnim odhodkom iz naslova 11 oddelka III v znesku 36.056.336 EUR, kar pomeni zmanjšanje za 139.563 EUR in odraža prizadevanja za zmanjšanje upravnih odhodkov Komisije; v zvezi s tem pozdravlja zgled Komisije pri zmanjševanju svojih upravnih odhodkov;

Stanje odobritev plačil v naslovu 11 oddelka III

12.  je seznanjen s predlogom proračuna Komisije za leto 2016 glede odobritev plačil; ugotavlja, da znesek v višini 720.647.758 EUR v razdelku 2 večletnega finančnega okvira ustreza 24,9-odstotnemu zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim proračunskim letom; ugotavlja, da to zmanjšanje zneska za 238.621.588 EUR ustreza povečanju odobritev iz leta 2015, namenjenih za obravnavanje zahtevkov plačil iz Evropskega sklada za ribištvo;

13.  opaža, da je do zmanjšanj prišlo le v proračunskih vrsticah za strukturne sklade; je prepričan, da je bilo to zmanjšanje predvidljivo in da so zneski v predlogu proračuna za leto 2016 v skladu s potrebami;

14.  ugotavlja, da znesek zahtevanih plačil za sporazume o partnerstvu v trajnostnem ribiškem sektorju in obvezne prispevke za regionalne organizacije za upravljanje ribištva, tj. 150.000.000 EUR, ustreza 0,3-odstotnemu rahlemu povečanju, ki ga je skoraj v celoti izničila inflacija;

15.  je seznanjen z odobritvami plačil iz razdelka 5, ki so v enakem znesku kot odobritve za prevzem obveznosti in so namenjene upravnim odhodkom iz naslova 2 oddelka III;

Upravni odhodki in kadrovski načrt

16.  poudarja, da si Komisija prizadeva znižati stroške z zmanjšanjem svojih upravnih odhodkov; svari Svet pred vsemi poskusi zmanjševanja teh odhodkov, ki bi, če bi do njih prišlo, občutno obremenili zmogljivosti GD MARE za pravilno izvajanje vseh svojih nalog;

17.  je seznanjen, da je kadrovski načrt GD MARE v skladu s cilji 1-odstotnega letnega zmanjšanja delovnih mest in upošteva prerazporeditve; ugotavlja, da napovedi za leto 2016, čeprav so se zmanjšale, ne ovirajo občutno nadaljnjega dela GD MARE;

18.  pozdravlja sodelovanje na področju človeških virov med GD MARE in Izvajalsko agencijo za mala in srednja podjetja (EASME), saj slednja izvaja številne ukrepe Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, vključno s celostno pomorsko politiko, nadzorom ter znanstvenimi nasveti in spoznanji; poziva Komisijo, naj poglobi to konstruktivno sodelovanje;

19.  poziva Svet, naj ohrani upravna sredstva iz razdelkov 2 in 5 na ravni, zahtevani v predlogu proračuna;

Zunanja razsežnost skupne ribiške politike

20.  meni, da je pravilno obravnavati odobritve, dodeljene za Sporazum o partnerstvu na področju trajnostnega ribištva, kot nediferencirane proračunske odobritve, glede na to, da se po potrditvi proračunske obveznosti izplačajo v istem znesku;

21.  poziva GD MARE, naj natančno spremlja sektorsko pomoč z uvedbo natančnih preglednic, v skladu s kazalniki, predlaganimi v izjavah o programih;

22.  meni, da je raven odobritev, ki jih zahteva Komisija, zadostna in potrebna za zagotovitev ambicioznih ciljev zunanje razsežnosti skupne ribiške politike;

Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA)

23.  je seznanjen z odobritvami, predvidenimi za Evropsko agencijo za nadzor ribištva; obžaluje izgubo enega delovnega mesta v kadrovskem načrtu; zato predlaga, da se proračun agencije poveča, da se ji omogoči izvajanje novih nalog, ki izhajajo iz nove osnovne uredbe o skupni ribiški politiki; meni, da bi moralo predlagano povečanje pokriti stroške, ki nastanejo zaradi osebja, delovanja in podpore IT;

24.  poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta dialog glede odobritev za agencije EU v okviru revizije večletnega finančnega okvira;

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

25.  opozarja, da je končni rok za upravičenost izdatkov, ki so jih imeli upravičenci Evropskega sklada za ribištvo, 31. december 2015; meni, da bodo države članice leta 2016 zahtevale povračilo nekaterih od teh izdatkov; je seznanjen z odobritvami plačil, zahtevanimi v predlogu proračuna za Evropski sklad za ribištvo; meni, da bi te morale zadostovati;

26.  poziva zadevne države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi bili vsi operativni programi, kot so navedeni v členih 17, 18 in 19 Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, potrjeni najpozneje do 31. decembra 2015; meni, da so zneski, vneseni v predlog proračuna v vrstice 11 06 60, 11 06 61, 11 06 62 in 11 06 63, v skladu s potrebami, z izjemo vrstice 11 06 62 01 za znanstvene nasvete in spoznanja, za katero se drastično znižanje plačil, zlasti v primerjavi z letom 2015, zdi neupravičeno, in meni, da bi bilo treba zneske ponovno vzpostaviti na ravni iz leta 2015;

Preglednost

27.  vztraja, da Komisija Parlamentu nemudoma in nato vsako leto predloži preglednico za spremljanje vseh obveznosti in plačil, razčlenjenih po državah članicah, da se zagotovi upoštevanje različnih zgornjih meja iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

28.  podpira vse aktualne pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki se nanašajo na ribištvo in ki bi jih bilo treba primerno financirati, da se lahko zaključijo; je seznanjen z zahtevami za odobritve plačil za projekte in ukrepe, vpisane v vrstice 11 06 77 03, 11 06 77 06, 11 06 77 07, 11 06 77 08 in 11 06 77 09; poziva Svet, naj upošteva nove pilotne projekte, ki jih podpira Parlament.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

4

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Diane Dodds, Raymond Finch, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Liadh Ní Riada, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

José Blanco López, Ian Duncan, Anja Hazekamp, Francisco José Millán Mon

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Axel Voss

16.9.2015

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavec mnenja: Bogdan Andrzej Zdrojewski

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   pozdravlja dejstvo, da Komisija v predlogu splošnega proračuna za leto 2016 predlaga okrepitev podpore Unije za simbolični program mobilnosti, kot je Erasmus+, kar je v skladu z zavezo Komisije za povečanje mobilnosti študentov s sedanjih 10 % na 20 % do konca desetletja;

2.   opominja, da je Parlament vedno odločno podpiral ustrezno financiranje programov na področju kulture in medijev, saj igrajo pomembno vlogo pri podpiranju kulturnega in ustvarjalnega sektorja; zato pozdravlja, da so se glede na proračun za leto 2015 povečala sredstva za program Ustvarjalna Evropa, vključno z multimedijskimi ukrepi, hkrati pa izraža pridržke glede upravne ločitve med kulturnim in medijskim delom; vendar obžaluje, da je Svet zmanjšal finančna sredstva za ta program, saj bi to lahko dalo vtis državljanom Unije, da podcenjuje vrednost kulture kot gonila za gospodarsko rast in osebni razvoj;

3.   odločno podpira predlagano povečanje sredstev za program Evropa za državljane; meni, da je zmanjšanje obveznosti in plačil, ki ga je predlagal Svet, politično neupravičeno, saj je ta program osrednjega pomena za udejstvovanje državljanov v demokratičnem procesu v Evropi in je osrednji instrument participativne demokracije v Uniji;

4.   močno obžaluje dejstvo, da je bil proračun v razdelku 3 za programe, ki zadevajo kulturo in državljanstvo, kot so Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, sorazmerno zmanjšan bolj kot drugi, tako glede odobritev kot plačil;

5.   poudarja, da je treba glede na to, da je začetek izvajanja jamstvenega instrumenta za kulturni in ustvarjalni sektor v okviru programa Ustvarjalna Evropa predviden za leto 2016, skladu dodeliti dovolj sredstev v prvem letu izvajanja, da se zagotovi uspešen začetek;

6.   želi spomniti, da bi morale biti naložbe v izobraževanje, usposabljanje ter kulturni in ustvarjalni sektor, kot tudi v raziskave, vključene v Evropski sklad za strateške naložbe, saj so ključni dejavnik za družbeno vključevanje, ki bo v poznejši fazi vodilo k odločitvam o naložbah in k trajnostni gospodarski rasti ter dolgoročno h konkurenčnosti;

7.  poudarja pozitivno vlogo vseevropskih mrež lokalnih in nacionalnih medijev, kot je Euranet Plus, in poziva k povečanju proračuna, da bi zagotovili potekajoče dejavnosti in konsolidirali stabilen okvir financiranja v prihodnje za Euranet Plus;

8.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija ni predvidela razlike do zgornje meje za nadaljnjo okrepitev pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov v okviru razdelka 3, niti za nadaljevanje izjemno uspešnih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za oblikovanje političnih prednostnih nalog in uvedbo novih pobud, ki bi lahko postale stalne dejavnosti in programi Unije, ter poziva k preučitvi načinov, kako bi lahko v okviru razdelka 3 omogočili morebitne pilotne projekte in pripravljalne ukrepe;

9.   na splošno poudarja, da zmanjšana finančna sredstva za evropske programe na področju kulture in izobraževanja ter zamude pri finalizaciji pogodb in plačil med organi in upravičenci ogrožajo celovito izvajanje programov s strani Komisije in spodkopavajo zaupanje državljanov ter verodostojnost institucij Unije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, Petra Kammerevert, Rikke Karlsson, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Fernando Maura Barandiarán, Luigi Morgano, Yana Toom, Helga Trüpel, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sylvie Guillaume, Dietmar Köster, Paul Nuttall, Hermann Winkler

4.9.2015

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

za Odbor za proračun

o osnutku splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavec mnenja: Péter Niedermüller

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  je zadovoljen, da so se za Sklad za azil, migracije in vključevanje v primerjavi z letom 2015 sredstva za prevzem obveznosti povečala za 31,2º%, sredstva za plačila pa za 35º%; meni, da se je zaradi tega povečanja dodatno okrepila potreba po pošteni in pregledni porazdelitvi sredstev med različne cilje tega sklada; meni, da je treba sredstva EU za sprejemanje in vključevanje migrantov in prosilcev za azil znatno povečati, ne pa, kot je zdaj, dajati prednost nadzoru meja in drugim dragim varnostnim ukrepom, ki se niso izkazali za učinkovite in pogosto kršijo pravice migrantov (kot je upravno pridržanje); poziva Komisijo, naj prednostno dodeli dodatna sredstva za izvajanje predvidenih posebnih ukrepov tistim državam članicam, ki se prostovoljno javijo za izvajanje ukrepov za sprejemanje in vključevanje migrantov in prosilcev za azil; meni, da je treba vzpostaviti ločene proračunske vrstice, ki bodo zajemale štiri posebne cilje Sklada za azil, migracije in vključevanje, ter novo proračunsko vrstico za mehanizem nujne premestitve;

2.  meni, da sedanja begunska kriza kaže, da je treba v proračunu za leto 2016 zagotoviti znatna proračunska sredstva in možnosti za hitrejšo in obširnejšo podporo državam članicam, ki sprejmejo največ prišlekov, ter za podporo državam članicam pri sprejemanju in vključevanju beguncev;

3.  pozdravlja povečanje sredstev Sklada za notranjo varnost, saj sta varovanje meja in varnost, vključno z okrepitvijo evropske agende za varnost in Evropskega centra za boj proti terorizmu, ključnega pomena za Unijo;

4.  meni, da bi bilo treba namesto sedanjega ad hoc sprejemanja odločitev izbrati dolgoročnejši pristop k operacijam iskanja in reševanja; zato predlaga, da se za Sklad EU za iskanje in reševanje oblikuje nova proračunska vrstica, iz katere se bodo krile te operacije;

5.  podpira predlog o uporabi instrumenta prilagodljivosti za financiranje dela mehanizma nujne premestitve, a meni, da bi bilo treba dodatno povečati zgornjo mejo v razdelku 3, da bo lahko EU izpolnila svoje obveznosti na področju azila in migracij; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ob vmesnem pregledu leta 2017 revidira večletni finančni okvir;

6.  meni, da bi bilo treba povečati sredstva za vse agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, upoštevaje posebne izzive na tem področju in vse večji obseg nalog, ki jih imajo; opozarja, da morajo te agencije prevzeti nove naloge v zvezi z mehanizmi za premestitev in ponovno naselitev beguncev, dejavnostmi iskanja in reševanja na morju, izvajanjem skupnega evropskega azilnega sistema, nedavno sprejetimi sklepi in strategijami za boj proti terorizmu in organiziranem kriminalu, vključno s kibernetsko kriminaliteto ter tihotapljenjem migrantov; meni, da bi morale imeti agencije Frontex, Europol in Eurojust več osebja, kakor ga predlaga Komisija;

7.  pozdravlja predlagano povečanje sredstev za agencijo Frontex, saj omogoča razširitev operacij Triton in Pozejdon; predlaga, da se za ti skupni operaciji agencije Frontex oblikuje ločena proračunska vrstica, saj bi tako povečali preglednost;

8.  meni, da mora biti usklajen evropski odziv na operacije iskanja in reševanja v Sredozemlju neodvisen od upravljanja mej in misij mejnega nadzora ter zasnovan kot samostojna misija; zato predlaga, da se za Sklad EU za iskanje in reševanje oblikuje nova proračunska vrstica za okrepitev in podporo teh operacij držav članic;

9.  poudarja, da bi morala Komisija natančneje razložiti proračunski vpliv ukrepov, predstavljenih v okviru evropske agende za varnost, predvsem v zvezi z agencijo Europol in njenimi nalogami na področju boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti; poudarja, da je treba agenciji Europol za leto 2016 zagotoviti ustrezen proračun in dovolj osebja, da bo lahko učinkovito opravljala svoje naloge, zlasti v zvezi z novim Evropskim centrom za boj proti terorizmu, ki ga naj bi vzpostavili znotraj nje;

10.  poziva Komisijo, naj poveča financiranje preventivnih ukrepov in ukrepov proti nasilni radikalizaciji kot del evropske agende o varnosti, zlasti preko omrežja EU za ozaveščanje o radikalizaciji in svojega prihodnjega centra odličnosti; ponovno poudarja pomen boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu;

11.  poziva k okrepitvi Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami glede na predvideno sprejetje uredbe o novih psihoaktivnih snoveh, s katero bodo nanj prenesene dodatne naloge;

12.  poudarja, da je treba povečati proračunska sredstva za protidiskriminacijsko politiko in politiko za enakost spolov; poziva k dodelitvi posebnih sredstev za boj proti porastu antisemitizma, islamofobije, afrofobije in protiromstva v državah članicah; zlasti poziva Unijo, naj podpre projekte, namenjene krepitvi vloge žensk in deklet v prizadetih skupnostih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

6

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerard Batten, Heinz K. Becker, Malin Björk, Caterina Chinnici, Ignazio Corrao, Frank Engel, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Kinga Gál, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Brice Hortefeux, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Vicky Maeijer, Louis Michel, Claude Moraes, József Nagy, Péter Niedermüller, Soraya Post, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Beatrix von Storch, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Hugues Bayet, Pál Csáky, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ska Keller, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Andrejs Mamikins, Elly Schlein, Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski, Axel Voss

10.7.2015

MNENJE Odbora za ustavne zadeve

za Odbor za proračun

o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavka mnenja: Danuta Maria Hübner

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja predlog Komisije o povečanju proračunskih sredstev v razdelku 3 glede na proračun za leto 2015, in sicer obveznosti za 9,75 % in plačil za 17,1 %; ugotavlja, da to povečanje ni nepričakovano, saj priča samo o novih potrebah večletnih programov, ki vstopajo v fazo normalnega izvajanja; ugotavlja, da Komisija v razdelku 3 ni pustila razlike do zgornje meje za nepredvidene potrebe, in predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti v znesku 124 milijonov EUR, da se bo mogoče odzvati na trenutno krizo z azilom in priseljenci;

2.  še zlasti pozdravlja predlagano povečanje odobritev za program „Evropa za državljane“ za 4,1 % v obveznostih in za 30 % v plačilih glede na proračun za leto 2015, saj je ta program bistven za udeležbo državljanov v demokratičnem procesu Evrope;

3.  je zadovoljen, da so bila v primerjavi s proračunom za leto 2015 povečana proračunska sredstva za komunikacijske dejavnosti, in sicer za 8,9 % v obveznostih in za 11,28 % v plačilih, saj se to nanaša tudi na ukrepe Komisije za komuniciranje z evropskimi državljani, pridobitev njihovega zaupanja ter pojasnjevanje politike in delovanja Unije;

4.  svari Svet pred neupravičenimi rezi na področjih državljanstva in komunikacije, saj sta ta dva programa bistvena za vzpostavitev odnosa z evropskimi državljani na osnovi razumevanja in zaupanja;

5.  meni, da je evropska državljanska pobuda osrednji instrument participativne demokracije v EU, in obžaluje, da se evropski državljani še vedno soočajo s precejšnjimi ovirami pri uveljavljanju svoje pravice, da takšne pobude sprožijo; vztraja, da je treba povečati prepoznavnost tega instrumenta, tako da se zanj ustvari ločena proračunska vrstica v sklopu vrstice „Evropa za državljane“, zanj in za povezano komunikacijsko strategijo pa predvidi dovolj sredstev, da bo mogoče izpolniti njegove cilje in državljanom olajšati uporabo tega koristnega orodja participativne demokracije;

6.  kar zadeva proračun Parlamenta, vztraja, da se dovolj denarja nameni za komunikacijske programe, ki spodbujajo stike z državljani in obveščanje javnosti o dejavnostih Parlamenta, pa tudi izboljša ukrepe za izmenjavo informacij z nacionalnimi parlamenti.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

6.7.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Fabio Massimo Castaldo, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Ramón Jáuregui Atondo, Constance Le Grip, Jo Leinen, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Paulo Rangel, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Claudia Tapardel, Josep-Maria Terricabras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Pervenche Berès, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Viviane Reding, Helmut Scholz

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ashley Fox

16.9.2015

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016

(2015/2132(BUD))

Pripravljavka mnenja: Barbara Matera

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  želi spomniti na skupno izjavo vseh treh institucij, da bodo letni proračunski postopki, ki se nanašajo na večletni finančni okvir 2014–2020, ustrezno vključevali elemente, ki bodo upoštevali enakost spolov; poudarja, da bi morala biti enakost spolov kot horizontalno načelo vključena v vse politike Unije in analize Unije glede na spol ter da bi morala priprava proračuna, ki upošteva enakost spolov, postati sestavni del proračunskega postopka v vseh njegovih fazah, vključno s projekti, opredelitvami, izvrševanjem, spremljanjem in ocenjevanjem; zato poziva k doslednemu vključevanju načela enakosti spolov pri načrtovanju proračuna, ki bo zajemalo oceno splošnega proračuna Unije z vidika spolov, ki jo opravi Računsko sodišče;

2.  poziva k sprejetju priprave proračuna, ki upošteva enakost spolov, v evropskih strategijah za učinkovitejše spodbujanje enakosti spolov; poudarja, da je treba dodeliti več sredstev za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in dekleti ter njihove diskriminacije;

3.  poudarja, da je treba za spodbuditev ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb, kar je ključna prednostna naloga v predlogu proračuna za leto 2016, posebno pozornost nameniti krepitvi vloge žensk na poslovnem trgu ter trgih znanosti, izobraževanja in dela, da bi bolje uporabili obstoječe veščine in strokovno znanje, pri tem pa dosegli enakost med ženskami in moškimi, s posebnim poudarkom na še vedno prisotni razliki v plačilu na podlagi spola; ponovno poziva k uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pa tudi Evropskega sklada za strateške naložbe za uresničitev tega cilja;

4.  poudarja, da bi bilo treba glede na nezadostno zastopanost žensk med podjetniki v vseh shemah, ki so namenjene podpiranju podjetnikov in podjetništva, posebno pozornost nameniti ženskam; olajšati je treba dostop do financiranja, vključno z mikrofinanciranjem, za podjetnice;

5.  poudarja pomen boja proti brezposelnosti mladih v Evropi, tako da se dodatna sredstva namenijo pobudi za zaposlovanje mladih; poudarja, da je treba v okviru te pobude podpirati mlade ženske, ki utegnejo pri iskanju kakovostnih ponudb za delovno mesto, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo naleteti na ovire na podlagi spola;

6.  poziva, naj se iz skladov Unije namenijo sredstva, s katerimi bi znanstvenice in raziskovalke spodbudili, da začnejo in nadaljujejo svoje poklicne poti, in s tem pripomogli k povečanju udeležbe žensk v tem sektorju;

7.  poziva, naj se iz skladov Unije namenijo sredstva za spodbujanje pravic žensk in enakosti spolov;

8.  ponovno poziva k ohranjanju čim večje prepoznavnosti programa Daphne; ugotavlja, da izjava o programu za pravice, enakost in državljanstvo ne omenja imena Daphne; poziva k povečanju relativnega deleža finančnih sredstev, dodeljenih za učinek posebnega cilja programa Daphne v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo;

9.  poziva Evropsko komisijo, naj si prizadeva zagotoviti pregledne informacije o ukrepih, izbranih za financiranje, da bi omogočila ustrezen nadzor nad izvajanjem posebnega cilja o preprečevanju nasilja in boju proti njemu;

10.  poziva k pristni proračunski preglednosti v zvezi s sredstvi (ESS, Progress, Daphne), dodeljenimi politikam glede enakosti spolov;

11.  ponovno poziva, naj se v okviru Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) ustanovi Evropski center za spremljanje nasilja na podlagi spola in naj se v ta namen v kadrovski načrt tega inštituta vnese dodatno delovno mesto ter ustrezno poveča proračun EIGE.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Malin Björk, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Barbara Matera, Krisztina Morvai, Angelika Niebler, Maria Noichl, Margot Parker, Marijana Petir, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Jordi Sebastià, Ángela Vallina, Beatrix von Storch, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Ildikó Gáll-Pelcz, Sylvie Goddyn, Constance Le Grip

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Michel Reimon

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

13.10.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

7

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean Arthuis, Reimer Böge, Lefteris Christoforou, Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Clare Moody, Siegfried Mureşan, Younous Omarjee, Paul Rübig, Patricija Šulin, Eleftherios Synadinos, Paul Tang, Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michał Marusik, Louis Michel, Andrey Novakov, Stanisław Ożóg, Marco Valli, Derek Vaughan, Anders Primdahl Vistisen, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Massimo Paolucci

(1)

UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

(2)

UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(4)

UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0061.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0263.

(8)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2013 (sprejeta besedila, P8_TA(2015)0168).

(9)

Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).

(10)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014 (sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437).

(11)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2014 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 (sprejeta besedila, P8_TA(2014)0036).

(12)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016 (sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172).

(13)

–67 delovnih mest v letu 2014, –47 delovnih mest v letu 2015 ter –57 delovnih mest v letu 2016;

(14)

Od sprejetja politične odločitve o izključitvi političnih skupin iz tega izračuna se zmanjšanje uveljavlja za kadrovski načrt generalnega sekretariata (referenčno število delovnih mest (1 %): –57).

(15)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (sprejeta besedila, P8_TA(2015)0124).

(16)

COM(2009)0215.

(17)

  Glej poročilo Komisije z dne 3. junija 2015 z naslovom Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2014 (COM(2015)0279), točka 2.4.

Pravno obvestilo