Postopek : 2015/2210(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0307/2015

Predložena besedila :

A8-0307/2015

Razprave :

PV 28/10/2015 - 14
CRE 28/10/2015 - 14

Glasovanja :

PV 29/10/2015 - 10.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


POROČILO     
PDF 944kWORD 304k
20.10.2015
PE 564.958v02-00 A8-0307/2015

o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015

(2015/2210(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Dariusz Rosati

Pripravljavca mnenj (*):

Jean Arthuis, Odbor za proračun

Sergio Gutiérrez Prieto, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015

(2015/2210(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter zlasti njenih členov 121(2) in 136,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. maja 2015 o priporočilih za posamezne države za leto 2015 (COM(2015)0251),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. junija 2015 (EUCO 22/15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2015(1),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 o poročilu o mehanizmu opozarjanja 2015 (COM(2014)0904),

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 18. februarja 2015 o oblikovanju unije kapitalskih trgov (COM(2015)0063),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. junija 2015 o pravičnem in učinkovitem sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji: pet ključnih področij za ukrepanje (COM(2015)0302),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(4),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 2. oktobra 2013 o krepitvi socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (COM (2013)0690),

–   ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 3. marca 2010 o Evropi 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM (2010)2020) in z dne 13. marca 2014 o oceni izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2014)0130),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0307/2015),

A.  ker spomladanska gospodarska napoved Komisije v letu 2015 predvideva 2,1-odstotno rast v EU in 1,9-odstotno rast v euroobmočju za leto 2016;

B.  ker so v letnem pregledu rasti, ki ga je Komisija predstavila 28. novembra 2014, določeni trije glavni stebri za leto 2015 (usklajeno spodbujanje zasebnih naložb, okrepljena zavezanost strukturnim reformam in sprejemanje ukrepov za fiskalno odgovornost) ter je prvič poudarjeno dejstvo, da je za uresničevanje teh stebrov potreben prispevek iz proračuna EU;

C.  ker naj bi se letna stopnja inflacije cen življenjskih potrebščin tako v EU kot v euroobmočju povečala z 0,1 % v letu 2015 na 1,1 % v letu 2016, kar ne kaže na tveganje deflacije, ki ga je predvidela Evropska centralna banka;

D.  ker so bili zaradi sprejetja uredbe o ustanovitvi Evropskega sklada za strateške naložbe, začetka operativnih programov, povezanih s kohezijskimi skladi, prenosa sredstev za prevzem obveznosti iz obdobja 2007–2013, ki leta 2014 niso bile porabljene, v leto 2015, 2016 in 2017 ter zaradi odločitve o povečanju vnaprejšnjega financiranja evropske pobude za mlade v zadnjih šestih mesecih sprejeti številni proračunski ukrepi za uresničitev ciljev, začrtanih v letnem pregledu rasti;

E.  ker je stopnja brezposelnosti v EU še vedno nesprejemljivo visoka, vendar upada in naj bi se leta 2016 spustila na 9,2 % v EU in 10,5 % v euroobmočju;

F.  ker so ti ukrepi dokazali dodano vrednost proračuna EU, hkrati pa so bile poudarjene omejitve političnega delovanja EU zaradi proračuna, ki nima dejanskih lastnih sredstev, saj znaša manj kot 1 % BDP EU in je omejen s sedemletnim okvirom;

G.  ker se fiskalna napoved za EU in euroobmočje še naprej izboljšuje s pretežno nevtralno fiskalno naravnanostjo;

1.  pozdravlja, da okrevanje gospodarstva počasi dobiva zagon, saj naj bi se BDP leta 2016 v euroobmočju povečal za 1,9 %, v EU pa za 2,1 %; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so temelji tega okrevanja šibki, med drugim zaradi temeljnih strukturnih pomanjkljivosti EU in regionalnih gospodarskih razlik ter posledično neenakomerne rasti in slabe mednarodne konkurenčnosti;

2.  ugotavlja, da so pomembnejše politične pobude, ki vključujejo politična priporočila, temeljile na gospodarskih napovedih, v katerih nizka rast in inflacija kot posledici varčevalnih ukrepov, razporejenih v začetno obdobje, nista bili predvideni, ter so precej podcenile velikost fiskalnega multiplikatorja v razmerah, za katere sta bila značilna hud finančni pretres in velik učinek prelivanja med državami članicami v času sočasne konsolidacije in deflacijskega učinka vseh pospešenih strukturnih reform skupaj;

3.  pozdravlja, da se je Komisija v priporočilih za posamezne države v letu 2015 osredotočila na štiri osrednje prednostne naloge za gospodarsko rast: krepitev naložb, izvedba strukturnih reform na trgu blaga, storitev in dela, fiskalna odgovornost in izboljšanje politike zaposlovanja; poudarja pomen teh ustvarjalcev rasti, tudi za doseganje ciljev iz strategije Evropa 2020 in glavnega cilja, ki je zagotovitev večje konkurenčnosti EU na svetovni ravni; poudarja, da pri tem ne sme priti do slabšega varstva delavcev ali ogrožanja evropskega socialnega modela;

Gospodarski vidiki in izzivi za EU

4.  ugotavlja, da je Komisija ubrala nov pristop k racionalizaciji postopka evropskega semestra, in sicer z močnejšim poudarkom na omejenemu številu najpomembnejših prednostnih nalog in izzivov, ter da je svoja priporočila za posamezne države in analizo euroobmočja objavila tri mesece prej kot v prejšnjih letih; v zvezi s tem in ob upoštevanju novega časovnega razporeda evropskega semestra poziva države članice, naj na bolj strukturiran način vključijo nacionalne parlamente ter lokalne in regionalne organe in druge pomembne deležnike; priporoča, naj večje strukturne reforme in spremembe iz priporočil za posamezne države spremlja ocena socialnega učinka glede na njihov kratko- in dolgoročen učinek;

5.  je zaskrbljen, ker države članice izvajajo lanska priporočila za posamezne države z različnimi stopnjami zavezanosti in na splošno pomanjkljivo; ponovno opozarja na potrebo po usklajeni politiki v Uniji in poudarja pomen izvajanja priporočil za posamezne države, da bi lahko zagotovili dosledno in pošteno izvajanje okvira za gospodarsko upravljanje v vseh državah članicah; poudarja, da pomanjkljivo izvajanje priporočil za posamezne države v nekaterih državah članicah ovira ustvarjanje okolja, ki podpira rast in naložbe; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju resolucije Parlamenta z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(5) preuči možnost, da bi uvedli mehanizem, s katerim bi države članice spodbudili k izvajanju priporočil za posamezne države, zlasti na področjih z največjim učinkom prelivanja, ter predlagali načine, s katerimi bi zagotovili učinkovitejše in doslednejše izvajanje in spremljanje priporočil evropskega semestra; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj objavi dokument, v katerem bo celovito ocenila stanje glede izvajanja priporočil za posamezne države v vseh državah članicah, pa tudi izrecno opredelila priporočila, namenjena izpolnjevanju posodobljenih nacionalnih ciljev Evrope 2020; zato priporoča, da se preuči ustreznost preteklih priporočil za posamezne države članice, zato da se naknadno oceni, ali so bila umestna v smislu področja uporabe, časovnega načrtovanja, razporeditve, zaporedja izvajanja in družbenega učinka ter v smislu, koliko so prispevala k zmanjšanju gospodarskih razlik med regijami Unije in med državami članicami; je seznanjen z namero Komisije, da tri od sedanjih tako imenovanih pomožnih kazalnikov premakne v glavno preglednico;

6.  poudarja, da se številne države članice, predvsem v euroobmočju, soočajo s podobnimi makroekonomskimi izzivi, med katerimi so najpomembnejši visok dolg (tako javni kot zasebni), slaba konkurenčnost in izredno nizka raven naložb, ter da je zato treba ta vprašanja reševati z usklajenim pristopom; poudarja, da nevzdržne ravni dolga odvračajo od naložb;

7.  obžaluje trajno visoke stopnje brezposelnosti v državah članicah in je zaskrbljen predvsem zaradi brezposelnosti med mladimi ter dolgotrajne brezposelnosti; poudarja, da so poleg reforme nacionalnih trgov dela potrebne večje naložbe in da je treba sprejeti ukrepe za spodbujanje gospodarstva, da bi povečali stopnjo ustvarjanja delovnih mest ter se osredotočili na ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; posebej poudarja, da je treba izboljšati nacionalne izobraževalne sisteme in jih prilagoditi novim zahtevam po spretnostih in znanju na trgu dela v EU, zlasti s prilagoditvijo modela dualnega sistema usposabljanja, ki se je izkazal za posebej uspešnega pri preprečevanju brezposelnosti med mladimi ter vključevanju podjetništva in spretnosti v šolske učne načrte; poudarja, da so pri tem potrebni poseben pristop in ukrepi za nekatere skupine prebivalstva, kot so mladi, nizkokvalificirani brezposelni, dolgotrajno brezposelni, starejši brezposelni in ženske, ki se še vedno soočajo z omejitvami glede polne udeležbe na trgu dela; vendar poudarja, da je treba paziti, da ta pristop v praksi ne bo prinesel zgolj zmanjševanja delavskih pravic in socialnega varstva ali spodbujanja prekarnih oblik zaposlitve; poziva Komisijo, naj preuči sisteme mehanizmov minimalnega dohodka za brezposelne v državah članicah;

8.  pozdravlja začetek veljavnosti uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe, namenjene okrepitvi zasebnih in javnih naložb, med drugim prek nacionalnih promocijskih bank v EU, kot korak v pravo smer ter poziva vse ustrezne deležnike in institucije, naj zagotovijo njeno hitro in učinkovito izvajanje, da bi podjetjem, predvsem malim in srednjim, omogočili dostop do financiranja; meni, da bi moral biti eden glavnih ciljev projektov, ki se podpirajo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, ustvarjanje dostojnih delovnih mest, ki omogočajo kakovostno zaposlitev ter doseganje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije; ugotavlja, da je treba, kjer je to mogoče, podpirati socialne naložbe z namenom spodbujanja pozitivnega socialnega učinka in zmanjševanja neenakosti, med drugim z izboljšanjem javnih storitev in podpiranjem ustvarjanja novih delovnih mest za kategorije prikrajšanih ljudi; poziva države članice, naj v spodbujanje dinamičnih seznamov projektov in naložbenih platform tesno vključijo lokalne in regionalne organe; meni, da je uspeh tega naložbenega načrta odločilnega pomena, in bo zato zelo skrbno spremljal njegovo izvajanje, zlasti katero koli namero, da bi naložbene stroške in javni dolg prenesli z bilanc stanja držav članic; poudarja vlogo Parlamenta pri zmanjševanju prerazporeditev sredstev iz programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope glede na Evropski sklad za strateške naložbe; ponavlja svojo zavezo zmanjšanju rezov med letnim proračunskim postopkom;

9.  ugotavlja, da je v nekaterih državah članicah potrebna rasti prijazna fiskalna konsolidacija, ki bo vodila k ustvarjanju delovnih mest, trajnostni rasti in nižjim ravnem zadolženosti, zato da bi izpolnile pogoje Pakta za stabilnost in rast; je seznanjen z razlagalnim sporočilom Komisije o prožnosti Pakta za stabilnost in rast, ki je namenjeno razjasnitvi področja uporabe določbe o naložbah in v katerem je dovoljena določena stopnja začasne prožnosti v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast;

10.  je zaskrbljen, ker se nekatere države članice še vedno soočajo z makroekonomskimi neravnotežji, predvsem z visoko stopnjo javnega in zasebnega dolga, velikim primanjkljajem tekočega računa in čezmernimi tveganji v finančnem sektorju, natančneje v bančnih sistemih, kar so nenazadnje povzročile institucije, ki so prevelike, da bi propadle; opozarja, da zanka, v kateri so se znašle države in banke, še ni v celoti rešena in še naprej ogroža finančno in fiskalno stabilnost; poudarja, da presežki plačilne bilance prinašajo drugačna tveganja kot primanjkljaji, in poudarja, da prihaja znotraj Unije in euroobmočja do poglabljanja gospodarskih razhajanj, ki ogrožajo povezanost evropskih sektorskih politik;

11.  opominja, da revščina in vedno večja dohodkovna neenakost ogrožata rast in njeno vzdržnost; poziva Komisijo, naj države članice usklajuje in podpre v boju proti njima, in sicer s spodbujanjem izmenjave najboljše prakse in zbiranjem točnih podatkov; meni, da bi morala biti ta odgovornost izrecno del evropskega semestra za usklajevanje gospodarskih politik;

Priporočila za posamezne države – prednostne naloge in cilji

12.  poudarja pomen dostopa do financiranja za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, ki so temelj gospodarstva EU; je seznanjen s prilagodljivo monetarno politiko, katere namen je spodbuditi naložbe, ter poziva k hitremu izvajanju pred nedavnim sprejetih ukrepov, kot je naložbeni načrt za Evropo; v zvezi s tem ugotavlja, da se sedanje nizke obrestne mere niso izkazale kot zadostne za spodbuditev naložb v zadostnem obsegu; obenem pozdravlja postopno omilitev kreditnih standardov za posojila podjetjem v prvi polovici leta 2015 in prve znake naraščanja zasebnih naložb; poudarja, da bi lahko ta vprašanja obravnavali s projektom unije kapitalskih trgov, ter poziva Komisijo, naj pri zasnovi bodoče unije kapitalskih trgov ustrezno upošteva potrebe malih in srednjih podjetij; poziva Komisijo, naj izvede študije, da bi ugotovila, kako so regulativne prakse, ki so bile pravilno uvedene kot del procesa bančne unije, vplivale na dostop malih in srednjih podjetij do bančnega financiranja, in naj po potrebi sprejme popravne ukrepe;

13.  poudarja, da je treba izboljšati poslovno okolje EU in dvigniti stopnjo produktivnosti z uravnoteženo kombinacijo politike javnega in zasebnega izobraževanja ter inovacijske politike; poudarja, da je enotni trg EU še vedno razdrobljen in da gospodarstvo EU trpi zaradi pomanjkanja inovacij, ki pa so ključne za rast in produktivnost, in da je zato njihovo spodbujanje bistveno za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti EU; je v zvezi s tem seznanjen s predlogom iz poročila petih predsednikov; opozarja na pomen dobre regulacije podjetij za uspeh Evropskega sklada za strateške naložbe; zato poziva k razvoju kapitalskega trga, odpravi upravnih ovir, če to ne bi ogrožalo osnovne zaščite za delavce in potrošnike, k zmanjšanju birokracije, krepitvi kakovosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov držav članic, ukrepom proti izogibanju davkom, davčnim utajam in davčnim oazam ter reformi davčnih in pravnih sistemov držav članic; poudarja, da se je treba izogibati politikam „po isti meri za vse“; poudarja, da je v številnih državah članicah glavna prednostna naloga kakovostno izboljšanje upravne zmogljivosti na vseh ravneh upravljanja; opozarja, da je treba odpraviti neprijavljeno delo, ki škoduje gospodarstvu EU ter povzroča nelojalno konkurenco in izkrivljanje trgov ter povečuje pomanjkanje socialne zaščite in varstva zaposlitve delavcev; zato poziva k hitri vzpostavitvi evropske platforme proti neprijavljenemu delu;

14.  se strinja s Komisijo, da morajo biti številne države članice bolj ambiciozne pri izvajanju socialno vzdržnih strukturnih reform ter odpravljanju ovir, da bi povečale konkurenčnost in učinkovitost svojega trga blaga in storitev, pri tem pa upoštevati učinek teh reform na zaposlovanje; v zvezi s tem pozdravlja tudi sporočilo Komisije o časovnem načrtu za dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga, vključno z oblikovanjem celovitega okvira, ki bi podjetjem omogočil povečanje naložb v nove tehnologije, pa tudi sporočilo o časovnem načrtu za energetsko Unijo; poudarja, da priporočila za posamezne države in poročila o državah pogosto obravnavajo vprašanja, povezana s teritorialnimi razlikami tako v smislu gospodarske uspešnosti kot upravne zmogljivosti, in izpostavlja, da bi morali te razlike sistematično upoštevati v ciljih politike; opozarja, da imajo regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, običajno višjo stopnjo brezposelnosti in šibkejšo gospodarsko rast; zato meni, da so potrebne naložbe za izboljšanje njihovega potenciala za rast in privabljanje ljudi k življenju v teh regijah, s čimer bi zagotovili njihov trajnostni razvoj;

15.  poudarja, da morajo države članice prilagoditi svoje javne finance, in sicer z izvajanjem proticiklične politike, kadar je to potrebno, in s polno uporabo obstoječih določb o prožnosti, ki so predvidene v zakonodaji, obenem pa spoštovati pravila Pakta za stabilnost in rast; poudarja, da je pomembno, da proticiklična politika v času upada gospodarske rasti vključuje prožnost v mejah, dogovorjenih v Paktu za stabilnost in rast, v času gospodarskega razcveta pa proračunske presežke; meni, da morajo zlasti države članice z visoko stopnjo dolga nadaljevati rasti prijazno fiskalno konsolidacijo in nujno izvesti priporočene strukturne reforme, pri tem pa upoštevati socialne vidike, države članice z več fiskalnega manevrskega prostora pa se spodbuja, da ga izkoristijo za pospeševanje naložb ter zmanjševanje obstoječega državnega dolga in davčne obremenitve;

Priporočila

16.  pozdravlja, da se je število držav članic v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem znižalo z 11 v letu 2014 na 9 v letu 2015; vendar ugotavlja, da je to število še vedno previsoko, in znova poziva, naj bodo priporočila za posamezne države po potrebi bolje usklajena s priporočili v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da bi zagotovili skladnost med nadzorom nad fiskalnim položajem in priporočili gospodarske politike; poziva Komisijo, naj podpre izmenjavo najboljše prakse med državami članicami in zbiranje točnih podatkov; poudarja, da je treba (enako za vse države članice) povečati preglednost pri uporabi Pakta za stabilnost in rast ter postopkov v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem, vključno s priporočili za posamezne države, pri tem pa zagotoviti enako obravnavanje vseh držav članic;

17.  poudarja vlogo prožnih trgov dela v boju proti brezposelnosti, pri čemer je treba ohraniti kakovostno delovno silo, ne da bi ogrozili temeljno pravico delavcev do varne in ustrezno plačane zaposlitve v EU; opaža zlasti negativen učinek na stopnje ustvarjanja delovnih mest, ki ga imajo na primer ravni plač, ki niso v skladu z razvojem produktivnosti, in zlorabe, ki vključujejo izogibanje predpisom o trgu dela, tako da se namesto zaposlitvenih pogodb prepogosto ponujajo neželene civilnopravne pogodbe; poziva k odmiku od davčne obremenitve dela k drugim virom obdavčevanja, pa tudi k pravemu načrtu za boj proti brezposelnosti brez zniževanja standardov kakovosti; v zvezi s tem poziva k vzpostavitvi pravičnejših trgov dela, na katerih bo omogočen prosti pretok delavcev v Evropi in prerazporeditvene politike, ob upoštevanju posebnosti posameznih držav članic, da bi spodbudili gospodarsko rast, konkurenčnost in produktivnost ter obenem omogočili večjo naraščajočo ekonomsko in socialno konvergenco;

18.  obžaluje, da je glede priporočil za posamezne države premalo odgovornosti na nacionalni ravni, kar otežuje usklajevanje demokratično legitimnih nacionalnih gospodarskih politik z evropskimi priporočili, prav tako pa ni mehanizma demokratične odgovornosti; v zvezi s tem poziva, naj dobijo pri pripravi in oblikovanju nacionalnih reformnih programov večjo vlogo nacionalni parlamenti, pa tudi lokalni in regionalni organi in pomembni nacionalni in evropski deležniki, kot so predstavniki civilne družbe; pozdravlja obstoječe sodelovanje in poziva k ambicioznejšemu sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom pri razpravah o priporočilih za posamezne države, z izmenjavo najboljše prakse in izboljšanjem procesa evropskega semestra; poudarja, da bi lahko izvajanje priporočil za posamezne države v političnem, pravnem in ekonomskem smislu okrepili s preglednim sodelovanjem med Komisijo in določeno državo članico, ki bi se začelo v pripravljalni fazi letnega pregleda rasti in nadaljevalo do uradnega sprejetja priporočil za posamezne države; poudarja, da so večja odgovornost, boljša preglednost in demokratična odgovornost ključni dejavniki za sprejemanje in uspešno izvajanje priporočil za posamezne države ter dolgoročno za uspeh strategije Evrope 2020;

19.  poziva Komisijo, naj dodatno racionalizira evropski semester in njegov sedanji časovni načrt, da bi uskladila skupni učinek nacionalnih dokumentov (nacionalni reformni programi in programi za konvergenco/stabilnost) in dokumentov, ki jih je pripravila Komisija (priporočila za posamezne države in poročila o državah), da bi okrepila sinergijo in olajšala usklajevanje nacionalnih politik, pri tem pa spoštovala izvirne cilje, ki si jih je zadala država članica; poziva Komisijo in Svet, naj izboljšata metodologijo za osnovne postopke semestra in namenita zadosti pozornosti socialnim in zaposlovalnim kazalnikom v evropskem semestru ter naj obravnavata celoten obseg razpoložljivih političnih možnosti, da bi zmanjšala učinke politik fiskalne prilagoditve na gospodarsko šibkejše socialne skupine; poziva k objavi vseh temeljnih analiz izvajanja pakta za stabilnost in rast ter postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem; je seznanjen s pozivom, da se medvladne instrumente, kot je Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, vključi v primarno zakonodajo EU, s čimer bi pridobili polno demokratično legitimnost;

20.  poudarja negativen učinek visoke stopnje zadolženosti in šibkega naložbenega okolja na gospodarsko rast v EU; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju načela odgovornosti in socialnih vidikov, razišče inovativne načine za pospešitev in zmanjšanje negativnega učinka razdolževanja bančnega, zasebnega in javnega sektorja; glede tega poziva države članice, naj se hitro odzovejo na direktivo o sanaciji in reševanju bank; poziva k vzpostavitvi ustrezne fiskalne podpore za zagotovitev ustreznega financiranja in verodostojnosti enotnega sklada za reševanje;

21.  poudarja, da ima precenjena valuta uničujoč učinek na izvoz, proizvodnjo, zaposlovanje, plače, dohodek, prihodke države in sisteme socialne varnosti; poziva Komisijo, naj razišče inovativne načine, da bi zmanjšali potrebo po težavni notranji devalvaciji;

22.  poudarja, da so nekatere članice v valutni uniji – na valutnem območju, ki je daleč od idealnega – ujete zaradi valute, ki je precenjena v primerjavi z njenimi drugimi članicami; obžaluje, da ni enostavnega zdravila za prikrajšane članice valutne unije, ter spominja, da notranja devalvacija pomeni veliko in dolgotrajno žrtvovanje prebivalcev v teh državah članicah;

23.  priznava potrebo po neodvisni analizi gospodarskih perspektiv držav članic na ravni EU; v zvezi s tem poziva, naj se dodatno razvije enota glavnega ekonomskega analitika v okviru Komisije, ki bo zagotavljala objektivne, neodvisne in pregledne analize ustreznih podatkov, ki bi morali biti na voljo javnosti in služiti kot podlaga za informirano razpravo in odločanje na Komisiji, v Svetu in Evropskem parlamentu; zahteva, da se glavnemu ekonomskemu analitiku pravočasno posredujejo vsi zadevni dokumenti, da bo lahko izvajal svoje naloge; poudarja pomembno vlogo nacionalnih fiskalnih svetov na nacionalni ravni in ravni EU ter spodbuja vzpostavitev evropskega omrežja neodvisnih nacionalnih fiskalnih svetov;

24.  spominja, da je boljše gospodarsko upravljanje v euroobmočju bistveno in da v skladu z navedbami iz poročila petih predsednikov dokončno oblikovanje ekonomske in monetarne unije ni samo sebi namen; glede tega poudarja, da bi morale vse države članice EU sodelovati na vseh stopnjah dokončanja ekonomske in monetarne unije, zato da bi zagotovile odprtost in preglednost njenega reformnega procesa; glede tega pozdravlja poročilo petih predsednikov in dejstvo, da je načrt za bolj povezan evropski semester eden glavnih delov dokumenta; priznava, da je zaradi vedno večje soodvisnosti držav članic euroobmočja potrebno večje usklajevanje nacionalnih politik;

25.  poudarja, da sta Mednarodni denarni sklad (MDS) in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) opozorila na socialne (revščina zaposlenih) in gospodarske (zmanjšano domače povpraševanje) težave, povezane z devalvacijo plač, do katere je prišlo v zadnjih letih; v zvezi s tem poudarja, da je ustrezna plačna politika bistvena za ohranjanje notranjega povpraševanja, zato bi moralo biti povišanje plač bolje prilagojeno spremembam pri produktivnosti; še vedno meni, da je treba poudariti pomen povečanja plač, zlasti v državah, kjer so plače pod pragom revščine, vendar to ne sme ogroziti načela subsidiarnosti; opozarja, da se minimalne plače med državami članicami bistveno razlikujejo in ponovno zahteva študijo o tem vprašanju; spodbuja države članice, naj minimalne plače določijo v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso; poziva k celoviti strategiji za boj proti revščini, ki bi med drugim temeljila na omogočanju dostopa do dostojnih delovnih mest, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in storitve; poudarja, da je izobrazba in z njo povezana zaposljivost eno izmed glavnih sredstev proti revščini;

26.  ponavlja, da je treba podpreti naložbe v zgodnje posredovanje in preprečevanje ter visokokakovostne, dostopne in vključujoče storitve, tudi v izobraževanje od zgodnjih let, podporo družine in skupnosti, socialne storitve in vzdržne sisteme zdravstvenega varstva; poudarja, da bi lahko večje povpraševanje po storitvah z učinkovitim pristopom prispevalo tudi k pomembnemu ustvarjanju delovnih mest v socialnem sektorju in da sta sektorja zdravstvenega in socialnega varstva ključni področji za naložbe, namenjene doseganju trajnostnih gospodarstev;

27.  ob upoštevanju različnih priporočil za pokojninske reforme, ki jih je pripravila Komisija, meni, da povezovanje upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo ni edini način za soočanje z izzivom staranja in drugimi demografskimi izzivi v Evropi, in da bi morale reforme pokojninskih sistemov med drugim upoštevati tudi razvoj trga dela, število rojstev, demografsko sliko, zdravstveni in finančni položaj, delovne pogoje ter stopnjo ekonomske odvisnosti, hkrati pa zagotoviti dostojne pokojnine, ki bodo vsaj nad pragom revščine; poudarja, da je najboljši način soočanja z izzivom staranja povišanje splošne stopnje zaposlenosti; na področju staranja prebivalstva je seznanjen s priporočilom Komisije za reformo sistemov zdravstvenega varstva, da bodo lahko izpolnjevali svoje cilje zagotavljanja splošnega dostopa do visokokakovostne zdravstvene oskrbe – vključno s cenovno sprejemljivim dostopom do zdravil, zlasti tistih, ki so življenjsko pomembna –, in za zagotavljanje spoštovanja pravic zdravstvenega osebja;

28.  poziva, naj se v priporočila za posamezne države vključi priporočilo Komisije(6) o preventivnem prestrukturiranju podjetij, ki jim grozi insolventnost, in odpisu dolgov podjetnikov, ki so šli v stečaj, bodisi fizičnih ali pravnih oseb, da bi tem podjetjem omogočili nove priložnosti; prav tako poziva Komisijo, naj preuči možnost razširitve takih programov na družine, ki jim grozi prisilna izselitev, da bi povečala socialno kohezijo z zmanjšanjem tveganja brezdomstva; ugotavlja, da se v mnogih državah članicah hitro razširjajo najskrajnejše oblike revščine, kot je brezdomstvo; poziva, naj se na vse države članice naslovijo priporočila za posamezne države o strategijah za socialno vključevanje, vključno s priporočili o boju proti najskrajnejšim oblikam revščine, kot je brezdomstvo; poziva k izboljšanju meddržavne izmenjave primerov najboljše prakse glede boja proti brezdomstvu in k vzajemnemu učenju ter priznava vlogo, ki jo ima pri tem program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI);

29.  ponovno poudarja, da je treba vzpostaviti nov sistem lastnih sredstev, ki bi pripomogel k dejanski prenovi ureditve financiranja EU, ne da bi morali državljani EU plačati višje davke, med državljani in evropskimi organi pa bi se ustvarila dejanska povezava; v tem smislu z zanimanjem pričakuje analizo in razpravo o predlogih, ki jih bo naslednje leto pripravila delovna skupina za lastna sredstva na visoki ravni;

Sektorski prispevek k evropskemu semestru 2015

Proračunske politike

30.  poudarja, da bo objava bele knjige o mehanizmu euroobmočja za proračunsko stabilizacijo spomladi 2017 sovpadala z vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira; v zvezi s tem ponavlja svojo zahtevo, da mora dodatno financiranje ali instrument postati del proračunskega nadzora Parlamenta in se mora financirati prek zgornje meje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

31.  opozarja, da so primanjkljaji pri plačilih, ki so posledica predvsem neustreznih zgornjih mej za plačila in nezadostnih proračunskih sredstev, pereči tudi v letu 2015; izraža zaskrbljenost, da bo to še naprej ogrožalo ustrezno izvajanje programov iz novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in kaznovalo upravičence, zlasti lokalne, regionalne in nacionalne organe, ki se soočajo z gospodarskimi in socialnimi omejitvami;

Zaposlovanje in socialne politike

32.  je seznanjen s priporočili o potrebi po napredku v okviru novih reform na trgu dela in poziva, naj se pri izvajanju teh reform zagotovijo socialna zaščita, socialni dialog (v skladu z nacionalno prakso) in politično soglasje, da bi bile trajnostne in učinkovite; meni, da je treba v okviru reform na trgu dela zagotoviti ustrezno ravnovesje med prožnostjo in varnostjo za delojemalce in delodajalce, pri čemer je treba na primer paziti, da te reforme ne bi povzročile izključenosti delavcev iz kolektivnih pogajanj, nižje produktivnosti ali nižje stopnje zaposlenosti; poziva k ambicioznim reformam trga dela v državah članicah, v katerih so še potrebne, pri čemer je treba izkoristiti dejstvo, da smo dosegli preobrat v ciklu; meni, da bi morale te reforme omogočiti zmanjšanje razdrobljenost, spodbuditi ustvarjanje delovnih mest, zmanjšanje negotovosti in odpravljanje revščine, da bi se povečala produktivnost ter konkurenčnost evropskega gospodarstva ob zagotavljanju več delovnih mest in dostojne plače na podlagi naložb v človeški kapital; poudarja, da so za vzpostavitev trajnostnega trga dela pomembne tudi druge strukturne reforme, kot je ponovna industrializacija;

33.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v njenih političnih smernicah reforme trga dela usmerjene tudi v zmanjšanje segmentacije, zagotavljanje boljšega predvidevanja in usklajevanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, boljše vključevanje ranljivih skupin, zmanjševanje revščine zaposlenih, spodbujanje enakosti spolov, krepitev pravic delavcev z atipičnimi pogodbami in zagotavljanje večje socialne varnosti za samozaposlene delavce;

34.  priznava, da so za določanje minimalnih plač pristojne posamezne države članice, kar je treba spoštovati v skladu z načelom subsidiarnosti;

35.  ugotavlja, da so bile z nekaterimi reformami na trgu dela uvedene nove pogodbene oblike, zaradi katerih se je po navedbah Komisije povečala prekarnost na trgih dela, saj v veliko primerih od mlajših generacij zahtevajo nepravično prilagodljivost; izraža zaskrbljenost, ker je v nekaterih državah članicah stopnja začasnega zaposlovanja višja od 90 % pri novih pogodbah, kar zlasti prizadene mlade in ženske, kar je po mnenju OECD(7) eden od neposrednih vzrokov za vedno večje neenakosti, čeprav v nekateri primerih delavci iščejo prav taka delovna razmerja, saj jim omogočajo boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter dodaten zaslužek; poziva države članice, naj vzpostavijo sinergijo med nacionalnimi politikami in evropsko kohezijsko politiko, da bi okrepile učinek na te prednostne skupine; zlasti zaskrbljujoča je širitev pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti; meni, da bi morale vse vrste pogodbenih ureditev delavcem omogočiti dostop do temeljnih pravic in ustrezne socialne zaščite;

36.  ugotavlja, da visoke stopnje dolgotrajne brezposelnosti v Uniji, zlasti v nekaterih državah članicah, povzročajo naraščajoče število delavcev, ki so izgubili pravico do nadomestila, preden so našli novo zaposlitev; ugotavlja, da so nekatere države članice omejile dostop do teh nadomestil ali so zmanjšale razpoložljiv znesek in/ali skrajšale obdobje upravičenosti do njih; poziva države članice, naj v okviru svojih zmožnosti ohranijo ravnovesje med ustrezno minimalno socialno zaščito in primernimi spodbudami za dejavno iskanje zaposlitve, ki bi zagotavljale prilagojeno podporo brez kaznovalnih pogojev, ki slabijo socialne pravice; poziva države članice, naj vzpostavijo odločne aktivacijske ukrepe, s katerimi bi dosegle učinkovitejše rezultate; priznava, da je izboljšanje politike zaposlovanja in socialne zaščite z namenom zagotovitve podpore in zaščite ljudi ter s tem trdne socialne kohezije ključno za trajnostno gospodarsko rast; poziva k izvedbi specifične študije o takih spodbudah na ravni EU, države članice pa poziva, naj v skladu z nacionalno prakso uvedejo sisteme minimalnega dohodka, da bi se izognili socialni izključenosti in gospodinjstvom zagotovili minimalni dohodek;

37.  pozdravlja zmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih, vendar poudarja, da je ta v številnih državah članicah in regijah še vedno na skrb zbujajoči ravni in da ni nujno, da to zmanjšanje odraža neto ustvarjena delovna mesta; poudarja, da sta se povečala tudi negotovost delovnih mest in podzaposlenost in da je leta 2014 43 % mladih delalo s pogodbami za določen čas, 32 % pa jih je delalo s skrajšanim delovnim časom; pozdravlja sklep Komisije o sprostitvi 1 milijarde EUR za predhodno financiranje jamstva za mlade; poziva države članice, naj čim prej učinkovito porabijo vsa razpoložljiva proračunska sredstva za izvedbo jamstev z minimalnimi standardi kakovosti; poziva tudi k trajnemu in temeljitemu spremljanju porabe teh sredstev za zagotovitev, da bi bila mladim v pomoč pri dolgoročni uveljavitvi na trgu dela; poziva države članice, naj dajo prednost učenju jezikov, olajšajo mobilnost s programi, kot sta ERASMUS+ ali ERASMUS za mlade podjetnike, ter naj se vključijo v omrežje za zaposlovanje EURES; obenem poudarja, da je treba podpirati in spodbujati vajeništva, prek katerih lahko mladi pridobijo poklicne kvalifikacije, ki jim bodo olajšale dostop do trga dela;

38.  ugotavlja, da so države članice doslej dosegale precej različne uspehe pri izvajanju jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih; ugotavlja, da je po oceni Mednarodne organizacije dela za rešitev vprašanja brezposelnosti mladih v Uniji potreben proračun v višini 21 milijard EUR in da načrtovana finančna sredstva Komisije nikakor ne zadostujejo in da jih je treba povišati na zadostno raven; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami in predstavniškimi mladinskimi organizacijami pri predlaganju minimalnih standardov in zgledov dobre prakse v zvezi z izvajanjem jamstva za mlade;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za odpravo socialnega in plačnega dampinga v Uniji, saj resno škoduje prizadetim delavcem in sistemom socialne zaščite v državah članicah; prav tako poziva, naj se v ta prizadevanja na vseh ravneh vključijo socialni partnerji;

40.  poudarja, da negotovost zaposlitve pri mladih negativno vpliva na njihove odločitve o ustvarjanju družine, kar pa seveda slabo vpliva na demografske obete držav članic;

41.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi smernice za reševanje vprašanja nizke udeležbe žensk na trgu dela z odpravo razlikovanja na trgu dela, razlik v plačah med spoloma in neenake porazdelitve odgovornosti za nego in varstvo; poudarja, da potrebujemo širši pristop za opredelitev enakosti med spoloma, ki ne bi zajemal le stopnje zaposlenosti;

42.  poudarja, da je zaposlitev najboljši način za boj proti revščini in socialni izključenosti ter da bi se morale države članice osredotočiti na omogočanje dostopa do trga dela, zlasti mladim in dolgotrajno brezposelnim;

Notranji trg

43.  pozdravlja nov pristop Komisije k racionalizaciji procesa evropskega semestra; v zvezi s tem ceni delo Komisije za opredelitev priporočil za posamezne države, ki se nanašajo na enotni trg, vendar meni, da to ni dovolj; poziva k odločnejšim prizadevanjem za vodenje in usklajevanje gospodarskih politik, da bi zagotovili dosledno in pošteno izvajanje okvira za gospodarsko upravljanje v državah članicah in merili učinke gospodarskega upravljanja v vseh državah članicah;

44.  odobrava, da je v priporočilih za posamezne države za leto 2015 poudarjeno, da je treba odpraviti neupravičene omejitve in ovire za vstop v pomembne sektorje; zadevne države članice tudi poziva, naj ta priporočila čim bolj upoštevajo in te ovire za rast enotnega trga takoj odpravijo;

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Euroskupini in Evropski centralni banki ter nacionalnim parlamentom.

OBRAZLOŽITEV

Proces evropskega semestra je namenjen zagotavljanju celovitega usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU s kombinacijo makroekonomskih orodij in orodij fiskalnega nadzora, kar je nujno za usmerjanje konvergence in upravljanje soodvisnosti držav članic.

V sklopu letnega cikla evropskega semestra priporočila za posamezne države zagotavljajo svetovanje posameznim državam članicam o ukrepih, ki so potrebni za spodbujanje rasti ob ohranjanju zdravih javnih financ. Ta priporočila za leto 2015 temeljijo na političnih prednostnih nalogah, ki jih je Komisija opredelila v zadnjem letnem pregledu rasti, Evropski svet pa jih je odobril julija 2015.

Gospodarske napovedi za naslednje leto omenjajo znake gospodarskega okrevanja s pozitivnimi stopnjami rasti, višjo inflacijo in boljšo fiskalno napovedjo, deloma zaradi pomembnih fiskalnih prizadevanj in strukturnih reform v številnih državah članicah. Vendar je treba omeniti, da so temelji gospodarske rasti še vedno nestabilni.

V tem smislu poročevalec pozdravlja štiri glavne politične prednostne naloge za letošnji cikel: spodbujanje naložb, izvajanje nujnih strukturnih reform, fiskalna odgovornost in boljše politike držav članic za zaposlovanje.

Glede na zelo nizke stopnje izvajanja priporočil za posamezne države v večini držav članic poročevalec navaja, da se bo gospodarski, finančni in zaposlitveni položaj v EU izboljšal samo, če se bodo izvedle ambiciozne strukturne reforme. Poleg tega poudarja, da so te reforme pomemben pogoj za to, da se s pobudami EU, kot je evropski sklad za strateške naložbe, dosežejo konkretnejši rezultati. 

Poročevalec je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti v večini držav članic. Poudarja, da imajo prožni trgi dela bistveno vlogo v boju proti brezposelnosti. Meni, da se je treba za izboljšanje stopnje zaposlenosti odmakniti od davčne obremenitve dela in preiti na druge vire obdavčevanja.

V letu 2015 se je število priporočil za posamezne države precej zmanjšalo, zato da bi se osredotočili na glavna prednostna vprašanja, kar odraža prizadevanja Komisije za racionalizacijo celotnega procesa evropskega semestra. Poročevalec pozdravlja to pobudo, vendar hkrati meni, da si je treba bolj prizadevati za okrepitev procesa in izboljšati izvajanje in učinkovitost priporočil za posamezne države. Kot primer navaja dodatno povečanje nacionalne odgovornosti v povezavi s priporočili, in sicer s sodelovanjem nacionalnih parlamentov v celotnem procesu evropskega semestra.

Zato je 15. septembra 2015 Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) pripravil izmenjavo mnenj s predstavniki nacionalnih parlamentov, kar je omogočilo izmenjavo izkušenj o procesu evropskega semestra. Predvsem se je pokazalo, da bi morali imeti nacionalni parlamenti bistveno vlogo pri pripravi nacionalnih reformnih programov, s čimer bi povečali odgovornost v povezavi s priporočili na nacionalni ravni in celotnemu procesu evropskega semestra dodali demokratično odgovornost. Povzetek glavnih ugotovitev iz te izmenjave je naveden spodaj.

Izmenjava mnenj o evropskem semestru za usklajevanje gospodarske politike: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015

Odbor ECON je 15. septembra organiziral izmenjavo mnenj s predstavniki nacionalnih parlamentov EU o evropskem semestru za usklajevanje gospodarske politike: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015. Srečanja so se udeležili delegati iz Belgije, Republike Češke, Nemčije, Estonije, Irske, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Luksemburga, Madžarske, Malte, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Finske in Švedske.

Za veliko večino sodelujočih je evropski semester primeren okvir za politično usklajevanje v EU. Zadnje spremembe za racionalizacijo oblike, vključno z bolj ciljno formulacijo in zgodnejšo objavo priporočil za posamezne države, so bile na splošno dobro sprejete. Vendar so na nekaterih področjih potrebne izboljšave:

Izvajanje priporočil za posamezne države – sedanja izkušnja je pokazala, da se ne izvajajo zadovoljivo, kar predvsem odraža pomanjkanje odgovornosti v državah članicah, saj so nacionalni parlamenti ponavadi vključeni šele v zadnjih fazah semestra (priprava proračuna jeseni). Zato bi lahko vključitev nacionalnih parlamentov že spomladi (priprava nacionalnih reformnih programov in programov za stabilnost/konvergenco, parlamentarna razprava o osnutku priporočil za posamezne države, ki ga pripravi Komisija) pripomogla k izboljšanju stopnje izvajanja priporočil, pa tudi k demokratični odgovornosti v celotnem procesu. Na euroobmočju je potrebna večja doslednost med priporočili za vso območje in za posamezne države, kar je tudi dejavnik za boljši napredek držav v povezavi s priporočili (zlasti glede optimalne fiskalne naravnanosti euroobmočja ali prilagoditve plačilne bilance v euroobmočju);

Obseg okvira – nekateri udeleženci so bili mnenja, da sedanja oblika socialne razsežnosti celotnega procesa ne upošteva v zadostni meri, saj je osnova priporočil za posamezne države preveč poenostavljena, večje število strukturnih reform namreč ne bo samodejno privedlo do močnejše rasti in boljših delovnih mest. Zato so se zavzemali za pristop k strukturnim reformam, ki bo upošteval blaginjo in bo prilagojen posameznim državam;

Prožnost okvira – številni delegati so pozvali k večji prožnosti držav članic pri odločanju o načinu izvajanja priporočil na splošno in konkretno glede ocenjevanja fiskalnih ciljev zaradi begunske krize. Poleg tega bi moral okvir omogočati zadostno stopnjo prožnosti, da bi upošteval nacionalne volilne časovne razporede, ki lahko na primer privedejo do zamud pri pripravi osnutkov proračunskih načrtov (na primer splošne volitve na Portugalskem in Poljskem to jesen);

Uporaba okvira – to vprašanje je bilo omenjeno v razpravi o plačilnobilančnem presežku Nemčije, saj so nekateri udeleženci menili, da priporočila za zmanjšanje plačilnobilančnega neravnovesja niso simetrična za države s primanjkljajem in države s presežkom, ne le kar zadeva njihovo obliko, temveč tudi uporabo. Poleg tega se mora okvir kot tak uporabiti ne glede na velikost države članice. Po drugi strani pa so nekateri udeleženci menili, da plačilnobilančni presežek Nemčije odraža njen uspešen gospodarski model ter da so zato kritike neupravičene v političnem in gospodarskem smislu. Tu je treba spomniti, da je postopek v zvezi z makroekonomskim neravnovesjem oblikovan na podlagi okvirnih pragov (tudi za saldo tekočega računa) in ne na pravnih pragih, kot pri javnemu primanjkljaju iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Tudi ob enakih okoliščinah je država s plačilnobilančnim presežkom v gospodarsko varnejšem položaju.

Vloga Euroskupine – vprašanje o institucionalnem okviru te skupine in njeni vlogi v evropskem semestru je bilo obširno obravnavano, saj nima formalne dopolnilne podpore Pogodb in demokratične legitimnosti, hkrati pa sprejema suverene odločitve. Pri tem je pomembno, do katere mere lahko ta skupina sprejema odločitve, če niso zastopane vse države članice euroobmočja;

Druga vprašanja – na hitro so se obravnavali tudi možni načini za izboljšanje konkurenčnosti držav članic EU, potreba po oblikovanju skupnih pravil za obdavčitev podjetij ter zastopanje Evrope oziroma pomanjkanje njenega zastopanja na mednarodnih forumih. Omenjeno je bilo tudi vprašanje usklajevanja metodologije za izračun strukturnih fiskalnih prilagoditev.

Velika večina udeležencev se je strinjala, da bi se vprašanja o evropskem semestru lahko obravnavala v Evropskem parlamentu, obenem pa so poudarili, da so potrebne rednejše izmenjave, tudi med nacionalnimi parlamenti. Prav tako bi se lahko obravnavala širša vprašanja (kot je dialog o poročilu petih predsednikov). Na koncu je predsednik odbora ECON Roberto Gualtieri omenil, da se Evropski parlament in Komisija na področju ekonomske politike približujeta soglasju o načinu za obravnavo skupne fiskalne naravnanosti na ravni euroobmočja, da bi opredelili sklop politik, ki bi prispeval k spodbujanju trajnostne rasti. Z vidika postopkov je predstavnike Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov pozval, naj opredelijo načine, kako bi lahko pozitivno prispevali k delu Komisije in izboljšali demokratično razsežnost evropskega semestra.

29.9.2015

MNENJE Odbora za proračun (*)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015

(2015/2210(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Jean Arthuis

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so v letnem pregledu rasti, ki ga je Komisija predstavila 28. novembra 2014, določeni trije glavni stebri za leto 2015 (usklajeno spodbujanje zasebnih naložb, okrepljena zavezanost strukturnim reformam in sprejemanje ukrepov za fiskalno odgovornost) ter je prvič poudarjeno dejstvo, da je za uresničevanje teh stebrov potreben prispevek iz proračuna EU;

B.  ker so bili zaradi sprejetja uredbe o ustanovitvi Evropskega sklada za strateške naložbe, začetka operativnih programov, povezanih s kohezijskimi skladi, prenosa sredstev za prevzem obveznosti iz obdobja 2007 – 2013, ki leta 2014 niso bile porabljene, v leto 2015, 2016 in 2017, ter zaradi odločitve povečanja vnaprejšnjega financiranja evropske pobude za mlade, v zadnjih šestih mesecih sprejeti številni proračunski ukrepi za uresničitev ciljev, začrtanih v letnem pregledu rasti;

C.  ker so ti ukrepi dokazali dodano vrednost proračuna EU, hkrati pa so bile poudarjene omejitve političnega delovanja EU zaradi proračuna, ki nima dejanskih lastnih sredstev, saj znaša še vedno manj kot 1 % BDP EU in je omejen s sedemletnim okvirom;

D.  ker stališče Sveta o proračunu za leto 2016, ki za 563,6 milijona EUR zmanjšuje obveznosti in plačila za 1,4 milijarde EUR, ter tako ponovno podcenjuje dejanske potrebe po plačilih EU, v nasprotju z načrtom za poravnavo neplačanih računov, ki ga je predlagala Komisija;

1.  pozdravlja predstavitev poročila petih predsednikov „Dokončno oblikovanje evropske ekonomske in monetarne unije“, vendar kritizira, da je časovni razpored izvajanja prepočasen in neustrezen glede na zahteve po reformah zaradi grške krize;

2.  pozdravlja ukrepe, ki so bili sprejeti za poenostavitev in okrepitev evropskega semestra, in sicer večja osredotočenost na prednostne naloge, manj dokumentov in več časa za njihovo razpravo, večja politična razsežnost in boljše sodelovanje z nacionalnimi organi;

3.  pozdravlja predloge za okrepitev parlamentarnega nadzora, predvsem predlog za prilagoditev struktur Parlamenta posebni naravi enotne valute, ki je nujna za vzpostavitev pristne ekonomske in monetarne unije;

4.  poudarja, da se Komisija zaveda bistvene vloge nacionalnih in regionalnih organov pri spodbujanju nujnih strukturnih reform, izvajanju fiskalne odgovornosti in spodbujanju naložb v podporo ustvarjanju delovnih mest in rasti;

5.  pozdravlja poziv, da se medvladne instrumente, kot je Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju, vključi v primarno zakonodajo EU, s čimer bi pridobili polno demokratično legitimnost;

6.  poudarja, da je treba upoštevati vsa veljavna pravila Pakta za stabilnost in rast, da bi dosegli stabilnost javnih financ;

7.  pozdravlja predloge o vzpostavitvi mehanizma za proračunsko stabilizacijo za euroobmočje, kar bi bil začetek vzpostavljanja evropske zakladnice; poudarja, da bo objava bele knjige spomladi 2017 sovpadala z vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira; v zvezi s tem opozarja na svoj poziv, da mora dodatno financiranje ali instrument postati del proračunskega nadzora Parlamenta in se mora financirati prek zgornje meje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014 – 2020;

8.  ponovno poudarja, da je treba vzpostaviti nov sistem lastnih sredstev, ki bi pripomogel k dejanski prenovi ureditve financiranja EU, ne da bi morali državljani EU plačati višje davke, med državljani in evropskimi organi pa bi se ustvarila dejanska povezava; v tem smislu z zanimanjem pričakuje analizo in razpravo o predlogih, ki jih bo naslednje leto pripravila delovna skupina za lastna sredstva na visoki ravni;

9.  opozarja, da so primanjkljaji pri plačilih, ki so posledica predvsem neustreznih zgornjih mej za plačila in nezadostnih proračunskih sredstev, pereči tudi v letu 2015; izraža zaskrbljenost, da bo to še naprej ogrožalo ustrezno izvajanje programov iz novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in kaznovalo upravičence, zlasti lokalne, regionalne in nacionalne organe, ki se soočajo z gospodarskimi in socialnimi omejitvami;

10.  pozdravlja sprejetje uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe kot sredstva za povečanje zasebnih naložb in poudarja vlogo Parlamenta pri zmanjševanju prerazporeditev sredstev iz programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope; ponavlja svojo zavezo zmanjšanju rezov med letnim proračunskim postopkom;

11.  meni, da je uspeh tega naložbenega načrta odločilnega pomena, in bo zato zelo skrbno spremljal njegovo izvajanje, zlasti katero koli namero, da bi naložbene stroške in javni dolg prenesli z bilanc stanja držav članic.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

28.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

13

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Jean Arthuis, Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michał Marusik, Andrej Plenković, Nils Torvalds, Anders Primdahl Vistisen

24.9.2015

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (*)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015

(2015/2210(INI))

Pripravljavec mnenja: Sergio Gutiérrez Prieto

(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da se veliko držav članic še vedno sooča z velikimi primanjkljaji, spet druge pa imajo plačilnobilančne presežke, in da je treba razviti in uskladiti programe fiskalne odgovornosti, ki bodo te razlike upoštevali in bodo združljivi z ustvarjanjem dostojnih delovnih mest, kar bo privedlo do kakovostnih delovnih mest, gospodarske rasti in potemtakem trajnostne socialne države za prihodnje generacije; poziva Komisijo, ki je že prejela nacionalne proračunske predloge za leto 2016, naj v okviru fiskalne politike, opredeljene v Paktu za stabilnost in rast, v celoti izkoristi prožnost, ki jo ta pakt omogoča(8), da bi po potrebi zagotovila prožen proces fiskalne odgovornosti na nacionalni ravni, ki bolje odraža ciklične razmere v posameznih državah članicah ter omogoča sprejetje družbeno odgovornih in gospodarsko učinkovitih politik, usmerjenih v ustvarjanje dostojnih delovnih mest, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in socialne naložbe v kakovostne storitve;

2.  meni, da si morajo države članice z visoko ravnjo primanjkljaja ali zadolženosti še naprej prizadevati za doseganje fiskalne vzdržnosti, države članice s fiskalnim manevrskim prostorom pa bi morale ta prostor uporabiti za spodbujanje domačega povpraševanja in rasti prijaznih naložb;

3.  obžaluje, da na splošno ni navedenih ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; poudarja, da socialnih politik in politik zaposlovanja ne bi smeli obravnavati le z vidika stroškov, pač pa bi morali biti pozorni tudi na dolgoročne koristi; zato poziva k vključevanju ustreznih socialnih in okoljskih ciljev v novi okvir ocenjevanja za zagotovitev, da se priporočila za posamezne države predlagajo vsem državam, ki ne dosegajo napredka na področju boja proti revščini, zagotavljanja dostojnih in potemtakem kakovostnih delovnih mest, preprečevanja zgodnjega opuščanja šolanja, spodbujanja vseživljenjskega učenja, učinkovite rabe virov in preprečevanja podnebnih sprememb;

4.  poziva, naj se v priporočila za posamezne države vključi priporočilo Komisije(9) o preventivnem prestrukturiranju podjetij, ki jim grozi insolventnost, in odpisu dolgov podjetnikov, ki so šli v stečaj, bodisi fizičnih ali pravnih oseb, da bi tem podjetjem omogočili nove priložnosti; Komisijo tudi poziva, naj preuči možnost razširitve takih programov na družine, ki jim grozi prisilna izselitev, da bi z zmanjšanjem tveganja brezdomstva zagotovila boljšo socialno kohezijo; poudarja, da so se finančne težave gospodinjstev sicer zmanjšale, vendar po podatkih Komisije še vedno krepko presegajo ravni iz prejšnjega desetletja, pri čemer je še vedno velik razkorak med ravnjo finančnih težav gospodinjstev z nizkimi prihodki in tistimi, ki spadajo v višji dohodkovni kvartil(10);

5.  ugotavlja, da so se primanjkljaji v več državah sicer zmanjšali, vendar je ta proces prispeval tudi k upadu javnih naložb v Uniji; pozdravlja krepitev evropske naložbene politike, katere cilj je spodbujanje rasti in odpiranja novih delovnih mest, in poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev financiranja realnega gospodarstva; meni, da bi morala biti glavna cilja projektov, ki se podpirajo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, ustvarjanje dostojnih delovnih mest, ki omogočajo kakovostno zaposlitev, ter doseganje socialne, ekonomske in teritorialne kohezije; meni, da je treba sprejeti odločnejše ukrepe v odziv na poziv Parlamenta(11) k spodbujanju socialnih naložb ne le z namenom doseganja finančnega dobička, temveč tudi spodbujanja pozitivnega socialnega učinka in zmanjšanja neenakosti, med drugim z izboljšanjem javnih storitev in podpiranjem ustvarjanja novih delovnih mest za kategorije prikrajšanih ljudi; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti regulativna orodja Komisije (kot so ocena učinka, vrednotenje itd.) in izvajati oblike nadzora in spremljanja področij, v katera se vlaga;

6.  poudarja, da so mala in srednja podjetja temelj za ustvarjanje novih delovnih mest v Uniji, vendar se še vedno srečujejo z nekaterimi težavami, povezanimi z dostopom do posojil, nepotrebnimi upravnimi bremeni ter birokracijo, ki ovirajo njihovo rast, vzdržnost in potencial za ustvarjanje delovnih mest; je seznanjen s pobudo Komisije za posodobitev regulativnega in upravnega okolja, da bi izboljšali naložbeno okolje ter razmere za mala in srednja podjetja, ter podpira priporočila za izboljšanje ob spoštovanju socialnih in delovnih standardov; poudarja pomen naložb v razvoj inovativnih načinov financiranja, denimo množičnega financiranja („crowdfunding“) in mikrokreditov, in naložb za spodbujanje na primer malih in srednjih podjetij, mikro podjetij, inovativnih zagonskih podjetij in podjetij, ki spodbujajo „zeleno“ zaposlovanje;

7.  opozarja, da imajo regije, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, običajno višjo stopnjo brezposelnosti in šibkejšo gospodarsko rast; zato meni, da so potrebne naložbe za izboljšanje njihovega potenciala za rast in privabljati ljudi k življenju v teh regijah, s čimer bi zagotovili njihov trajnostni razvoj;

8.  je seznanjen s priporočili o potrebi po napredku v okviru novih reform na trgu dela in poziva, naj se pri izvajanju teh reform zagotovijo socialna zaščita, socialni dialog (v skladu z nacionalno prakso) in politično soglasje, da bi bile trajnostne in učinkovite; meni, da je treba v okviru reform na trgu dela zagotoviti ustrezno ravnovesje med prožnostjo in varnostjo tako za delojemalce kot delodajalce, pri čemer je treba denimo paziti, da te reforme ne bi povzročile izključenosti delavcev iz kolektivnih pogajanj, nižje produktivnosti ali nižje stopnje zaposlenosti; poziva k ambicioznim reformam trga dela v državah članicah, v katerih so še potrebne, pri čemer je treba izkoristiti dejstvo, da smo dosegli preobrat v ciklu; te reforme bi morale omogočiti zmanjšanje razdrobljenosti, spodbuditi ustvarjanje novih delovnih mest, zmanjšanje negotovosti in odpravljanje revščine, da bi se povečala produktivnost ter konkurenčnost evropskega gospodarstva, ki bi zagotavljala več delovnih mest in dostojne plače na podlagi naložb v človeški kapital; poudarja, da so za vzpostavitev trajnostnega trga dela pomembne tudi druge strukturne reforme, denimo ponovna industrializacija;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v sklopu njenih političnih smernic reforme trga dela usmerjene denimo v zmanjšanje segmentacije, zagotavljanje boljšega predvidevanja in usklajevanja znanj in spretnosti, boljše vključevanje ranljivih skupin, zmanjševanje revščine zaposlenih, spodbujanje enakosti spolov, krepitev pravic delavcev z atipičnimi pogodbami in zagotavljanje večje socialne zaščite za samozaposlene delavce;

10.  pozdravlja znižanje stopnje brezposelnosti v Uniji, vendar poudarja, da je še vedno visoka; poziva države članice, naj pri izvajanju učinkovitih aktivnih politik na področju trga dela ravnajo holistično in se pri tem osredotočijo v zaposljivost iskalcev dela in ustvarjanje bolj vključujočega trga dela, vključno z dodatnimi podpornimi ukrepi tako za iskalce dela kot delodajalce; poudarja, da je treba rešiti težave, ki izhajajo iz neskladja v znanjih in spretnostih ter njihovega zastaranja, da bi odpravili dolgotrajno brezposelnost; meni, da sta potrebna večje usklajevanje teh politik na nacionalni in evropski ravni; zato poziva k odločnejšim ukrepom za podpiranje in nadaljnji razvoj učinkovitega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami, podjetji, organizacijami delodajalcev in drugimi ustreznimi deležniki ter za potrebno izboljšanje učinkovitosti javnih in zasebnih služb za zaposlovanje, da bi odpravili neskladja v znanjih in spretnostih na trgu dela ter omogočili lažje iskanje dela v Uniji;

11.  ugotavlja, da je pomanjkanje ali počasnost strukturnih reform dobro znana težava v nekaterih državah članicah, in zato meni, da bi morala Komisija v sklopu ciljev v evropskem semestru večjo pozornost nameniti ocenjevanju škode za srednjeročno ustvarjanje delovnih mest, ki jo je povzročilo pomanjkanje odgovornosti nekaterih držav članic, ki niso izvedle strukturnih reform;

12.  priznava, da so za določanje minimalnih plač pristojne posamezne države članice, kar je treba spoštovati v skladu z načelom subsidiarnosti;

13.  poudarja, da sta Mednarodni denarni sklad (MDS) in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) opozorila na socialne (revščina zaposlenih) in gospodarske (zmanjšano domače povpraševanje) težave, povezane z devalvacijo plač, do katere je prišlo v zadnjih letih; v zvezi s tem poudarja, da je ustrezna plačilna politika bistvena za ohranitev notranjega povpraševanja, zato bi moralo biti povišanje plač bolje prilagojeno spremembam produktivnosti; meni, da je treba poudariti pomen povečanja plač, zlasti v tistih državah, kjer so plače pod pragom revščine, vendar to ne sme ogroziti načela subsidiarnosti; opozarja, da se minimalne plače med državami članicami bistveno razlikujejo in ponovno zahteva študijo(12) o tem vprašanju, ki bo vključevala analizo razlik v kupni moči med državami članicami; spodbuja države članice, naj minimalne plače določijo v skladu z nacionalno zakonodajo in praksami ter naj upoštevajo njihov učinek na revščino zaposlenih, dohodek gospodinjstev, skupno povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest;

14.  ugotavlja, da so bile z nekaterimi reformami na trgu dela uvedene nove pogodbene formule, zaradi katerih se je po navedbah Komisije povečala prekernost na trgih dela, saj v veliko primerih od mlajših generacij zahtevajo nepravično prilagodljivost; izraža zaskrbljenost, ker je v nekaterih državah članicah stopnja začasnega zaposlovanja višja od 90 % pri novih pogodbah, kar zlasti prizadene mlade in ženske in kar je po mnenju OECD(13) eden od neposrednih vzrokov za vedno večje neenakosti, čeprav v nekateri primerih delavci iščejo prav taka delovna razmerja, saj jim omogočajo boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter dodaten zaslužek; poziva države članice, naj vzpostavijo sinergijo med nacionalnimi politikami in evropsko kohezijsko politiko, da bi okrepile vpliv na te prednostne skupine; zlasti zaskrbljujoča je širitev pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti; meni, da bi morale vse vrste pogodbenih ureditev delavcem omogočati dostop do temeljnih pravic in ustrezne socialne zaščite;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo poročilo Mednarodnega denarnega sklada(14) o vzrokih in posledicah neenakosti, ki navaja, da lahko povečanje dohodkovnih razlik negativno vpliva na gospodarsko rast in možnosti ustvarjanja novih delovnih mest; poziva k okrepitvi prizadevanj za preusmeritev davčne obremenitve z dela na druge vire, k učinkovitim ukrepom na področju obdavčevanja dela in vzpostavitvi pravičnejših trgov dela, na katerih bo omogočen prosti pretok delavcev v Evropi in prerazporeditvena politike, ob upoštevanju posebnosti posameznih držav članic, da bi spodbujali gospodarsko rast, konkurenčnost in produktivnost ter obenem omogočali večjo ekonomsko in socialno konvergenco;

16.  ugotavlja, da visoke stopnje dolgotrajne brezposelnosti v Uniji, zlasti v nekaterih državah članicah, povzročajo naraščajoče število delavcev, ki so izgubili pravico do nadomestila, preden so našli novo zaposlitev; ugotavlja, da so nekatere države članice omejile dostop do teh nadomestil ali so zmanjšale razpoložljiv znesek in/ali skrajšale obdobje upravičenosti do njih; poziva države članice, naj v okviru svojih zmožnosti ohranijo ravnovesje med ustrezno minimalno socialno zaščito in primernimi spodbudami za dejavno iskanje zaposlitve, ki bi zagotavljale prilagojeno podporo brez kaznovalnih pogojev, ki slabijo socialne pravice; poziva države članice, naj vzpostavijo odločne aktivacijske ukrepe, s katerimi bi dosegle učinkovitejše rezultate; priznava, da je izboljšanje politike zaposlovanja in socialne zaščite z namenom zagotovitve podpore in zaščite ljudi ter s tem trdne socialne kohezije ključno za trajnostno gospodarsko rast; poziva k izvedbi specifične študije o takih spodbudah na ravni EU, države članice pa tudi poziva, naj v skladu z nacionalno prakso uvedejo sisteme minimalnega dohodka, da bi se izognili območjem socialne izključenosti in gospodinjstvom zagotovili minimalni dohodek;

17.  pozdravlja zmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih, vendar poudarja, da je ta v številnih državah članicah in regijah še vedno na skrb zbujajoči ravni in da ni nujno, da to zmanjšanje temelji na neto ustvarjenih delovnih mestih: poudarja, da sta se povečala tudi negotovost delovnih mest in podzaposlenost in da je leta 2014 43 % mladih delalo na pogodbo za določen čas, 32 % pa jih je delalo s skrajšanim delovnim časom; pozdravlja sklep Komisije o sprostitvi 1 milijarde EUR kot predhodno financiranje jamstva za mlade; poziva države članice, naj čim prej učinkovito porabijo vsa razpoložljiva proračunska sredstva za izvedbo jamstev z minimalnimi standardi kakovosti; poziva tudi k trajnemu pozornemu spremljanju porabe teh sredstev za zagotovitev, da bi bila mladim v pomoč pri dolgoročni uveljavitvi na trgu dela; poziva države članice, naj dajo prednost učenju jezikov, olajšajo mobilnost s programi, kot sta ERASMUS+ ali ERASMUS za mlade podjetnike ter naj se vključijo v omrežje za zaposlovanje EURES; obenem poudarja, da je treba podpirati in spodbujati vajeništva, prek katerih lahko mladi pridobijo poklicne kvalifikacije, ki jim bodo olajšale dostop do trga dela;

18.  ugotavlja, da so države članice doslej dosegale precej različne uspehe pri izvajanju jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih; ugotavlja, da je po oceni Mednarodne organizacije dela za rešitev vprašanja brezposelnosti mladih v Uniji potreben proračun v višini 21 milijard EUR in da načrtovana finančna sredstva Komisije nikakor ne zadostujejo in da jih je treba povišati na zadostno raven; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami in predstavniškimi mladinskimi organizacijami pri predlaganju minimalnih standardov in zgledov dobre prakse v zvezi z izvajanjem jamstva za mlade;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za odpravo socialnega in plačnega dampinga v Uniji, saj resno škoduje prizadetim delavcem in sistemom socialne zaščite v državah članicah; prav tako poziva, naj se v ta prizadevanja na vseh ravneh vključijo socialni partnerji;

20.  poudarja, da negotovost delovnih mest mladih negativno vpliva na njihove odločitve o otrocih, kar pa seveda slabo vpliva na demografsko sliko držav članic;

21.  opozarja, da je treba odpraviti neprijavljeno delo, ki škoduje gospodarstvu EU, povzroča nelojalno konkurenco in izkrivljanje trgov ter povečuje pomanjkanje socialne zaščite in varstva zaposlitve delavcev; zato poziva k hitri vzpostavitvi evropske platforme proti neprijavljenemu delu;

22.  meni, da se letošnja priporočila skoraj izključno osredotočajo na trg dela in ne obravnavajo izzivov, povezanih z zmanjšanjem storitev, ki se zagotavljajo tistim, ki jih potrebujejo, in njihove kakovosti; ponavlja, da je treba vlagati v zgodnje posredovanje in preprečevanje ter visoko kakovostne, dostopne in vključujoče storitve, tudi v izobraževanje od zgodnjih let, podporo družine in družbe, socialne storitve in zdravstveno varstvo; poudarja, da bi lahko večje povpraševanje po storitvah z učinkovitim pristopom prispevalo tudi k pomembnemu ustvarjanju delovnih mest v socialnem sektorju in da sta sektorja zdravstvenega in socialnega varstva ključni področji za naložbe, namenjene doseganju trajnostnih gospodarstev; poziva Komisijo, naj v okviru strategije Evropa 2020 poroča o napredku pri oblikovanju pobud za naložbe v sektor zdravstva in socialne oskrbe v zvezi s kakovostnimi delovnimi mesti;

23.  poudarja dejstvo, da se je po navedbah poročila MDS(15) progresivnost davčnih sistemov držav članic v zadnjih letih poslabšala, zaradi česar so se povečale neenakosti; meni, da je bila davčna obremenitev veliko višja za delavce z nizkimi dohodki ter mala in srednja podjetja v državah z višjimi davčnimi stopnjami; priznava, da so za obdavčitev pristojne države članice, vendar progresivni davčni sistemi pomagajo blažiti najhujše učinke gospodarskih kriz, ter priznava, da je pomembno zmanjšati obdavčitev dela in podjetij, da bi povečali povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest ter obenem zagotovili ustrezno financiranje sistemov socialne zaščite; vztraja, da je treba vprašanje davčne utaje in izogibanja davkom reševati v državah članicah in v medsebojnem sodelovanju le-teh;

24.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi smernice za reševanje vprašanja nizke udeležbe žensk na trgu dela z odpravo razlikovanja na trgu dela, razlik v plačah med spoloma in neenake porazdelitve odgovornosti za nego in varstvo; poudarja, da potrebujemo širši pristop za opredelitev enakosti med spoloma, ki ne bi zajemal le stopnje zaposlenosti;

25.  je seznanjen s potencialno vrednostjo evropskih avtomatskih stabilizatorjev; je seznanjen z odločitvijo Komisije, da v priporočila za posamezne države na podlagi svojega sporočila o krepitvi socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije ter poziva Parlamenta(16) ne vključi pomena ohranjanja močnih avtomatskih stabilizatorjev v državah članicah, za katere meni, da imajo pomembno vlogo pri ohranjanju socialne kohezije in spodbujanju notranjega povpraševanja ter gospodarske rasti; poziva Komisijo, naj za zagotovitev učinkovitejše analize ter spodbuditev opredeljevanja in izmenjave dobrih praks med državami članicami izvede natančen pregled odločitev držav članic na različnih področjih politike in ustreznih rezultatov;

26.  poudarja, da socialna ekonomija zagotavlja zaposlitev več kot 14 milijonom ljudi, kar je skoraj 6,5 % vseh zaposlenih v Uniji; obžaluje, da podjetja v socialnem gospodarstvu, ki predstavljajo 10-odstotni delež evropskih podjetij (gre predvsem za mala in srednja ter mikro podjetja), še težje kot tradicionalna podjetja pridobijo javna ali zasebna finančna sredstva; poudarja, da je treba ta podjetja bolj podpirati, denimo tako, da se jim omogoča dostopa do različnih oblik financiranja, kot so evropski skladi, mikrokrediti in množično financiranje, ali da se jim omogoči boljši dostop do digitalnega gospodarstva; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba v priporočilih za posamezne države bolj poudariti vlogo socialnih podjetij pri spodbujanju socialne in ekonomske kohezije v Evropi v skladu s strategijo Evropa 2020;

27.  vendar obžaluje, v priporočilih za posamezne države niso navedeni cilji glede revščine iz strategije Evropa 2020, čeprav je Komisija priznala, da sta se „revščina in marginalizacija povečali“(17), pri čemer se z revščino trenutno sooča vsaka četrta oseba; poziva k celoviti strategiji za boj proti revščini, ki bi temeljila na omogočanju dostopa do dostojnih delovnih mest, ki vodijo v kakovostno zaposlitev, storitev, minimalnega dohodka in socialne zaščite v skladu z načelom subsidiarnosti; poudarja, da je izobrazba in z njo povezana zaposljivost eno izmed glavnih orodij proti revščini; poudarja, da je treba povečevanje osebne zadolženosti priznati kot okoliščino, ki povečujejo osebno in splošno ekonomsko ranljivost;

28.  poudarja, da je zaposlitev najboljši način za boj proti revščini in socialni izključenosti ter da bi se morale države članice osredotočiti na omogočanje dostopa do trga dela, zlasti mladim in dolgotrajno brezposelnim;

29.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se v mnogih državah članicah hitro razširile najskrajnejše oblike revščine, kot je brezdomstvo; poziva, naj se na vse države članice naslovijo priporočila za posamezne države o strategijah za socialno vključevanje, vključno s priporočili o boju proti najskrajnejšim oblikam revščine, kot je brezdomstvo; se strinja s Komisijo, da morajo države članice odpraviti brezdomstvo in tveganje za brezdomstvo s celovitimi strategijami, ki temeljijo na preprečevanju, pristopih, usmerjenih v nastanitev, pregledu predpisov in praks v zvezi z izgonom ter razpoložljivosti cenovno dostopnih stanovanj, ki zagotavljajo stabilnost, ter odpraviti inkriminacijo brezdomcev; poziva k izboljšanju meddržavne izmenjave primerov najboljše prakse in k vzajemnemu učenju ter priznava vlogo, ki jo ima pri tem program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI);

30.  poziva k pokojninskim reformam, ki bodo upoštevale večkratna priporočila Parlamenta(18) za zagotovitev vzdržnosti, varnosti in ustreznosti pokojnin za ženske in moške, in sicer s krepitvijo shem upokojevanja, da se zagotovijo dostojne pokojnine, ki bodo presegale vsaj prag revščine; meni, da povezovanje upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo ni edini način za soočanje z izzivom staranja in da bi morale reforme pokojninskih sistemov med drugim upoštevati tudi razvoj trga dela, število rojstev, demografsko sliko, zdravstveni in finančni položaj, delovne pogoje ter stopnjo ekonomske odvisnosti; poudarja, da je najboljši način soočanja z izzivi, povezanimi s staranjem, je povišanje splošne stopnje zaposlenosti in med drugim krepitev socialnih naložb v aktivno staranje;

31.  izraža zaskrbljenost zaradi omejene vloge nacionalnih parlamentov, socialnih partnerjev in civilne družbe pri pripravi nacionalnega programa reform in konvergenčnega programa ter priporočil za posamezne države; vendar je seznanjen s spremembami pri izvajanju evropskega semestra 2015 za povečanje odgovornosti na nacionalni ravni in poudarja, da bi morale biti za reforme večinoma pristojne države članice; poziva Komisijo, naj pri racionalizaciji obstoječih mehanizmov gospodarskega upravljanja spodbuja reformo, ki bo zagotovila dodatno demokratično legitimnost evropskega semestra, in sicer vključitvijo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v postopek priprave in odobritve dokumentov, pri tem pa se je treba posvetovati s socialnimi partnerji in civilno družbo;

32.  kritizira dejstvo, da vse države članice v pripravo programov nacionalnih reform niso vključile svojih nacionalnih parlamentov in nacionalnih socialnih partnerjev ter civilne družbe; poziva države članice, naj v svoje nacionalne programe reform vključijo podroben pregled sodelujočih in navedejo tudi, na kakšen način so sodelovali; poziva Komisijo, naj zbira različne nacionalne prakse v zvezi s parlamentarnimi postopki in vključenostjo deležnikov v evropski semester, da bi izboljšala udeležbo;

33.  je seznanjen s priporočilom Komisije za reformo sistemov zdravstvenega varstva, da bodo lahko izpolnjevali svoje cilje zagotavljanja splošnega dostopa do visokokakovostne zdravstvene oskrbe – vključno s cenovno sprejemljivim dostopom do zdravil, zlasti tistih, ki so življenjsko pomembna –, in za zagotavljanje spoštovanja pravic zdravstvenega osebja; opaža, da nekatere države članice zaradi krize niso uspele zagotoviti celotnega kritja javnega zdravstva;

34.  obžaluje, da Komisija v priporočila za posamezne države ni vključila pomena in zaposlitvenega potenciala zelenega gospodarstva, ki bi lahko po ocenah Komisije do leta 2020 ustvarilo 5 milijonov delovnih mest v sektorju energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije pod pogojem, da bodo vzpostavljene ambiciozne podnebne in energetske politike.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

14

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Jane Collins, Martina Dlabajová, Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Georgi Pirinski, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Yana Toom, Ulla Tørnæs, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská, Inês Cristina Zuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Georges Bach, Amjad Bashir, Tania González Peñas, Sergio Gutiérrez Prieto, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Michaela Šojdrová, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa Estaràs Ferragut

25.9.2015

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015

(2015/2210(INI))

Pripravljavka mnenja: Ildikó Gáll-Pelcz

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015(19),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2015 z naslovom Evropski semester 2015: priporočila za posamezne države (COM(2015)0250),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(20),

1.  ugotavlja, da je enotni trg še vedno razdrobljen in se ne izvaja dovolj ter da je velik potencial za pametno, trajnostno in vključujočo rast, inovacije in delovna mesta še vedno neizkoriščen, zlasti glede storitev; poziva Komisijo in države članice, naj izpolnijo svoje zaveze in zaščitijo ponovni zagon enotnega trga kot eno najpomembnejših prednostnih nalog Unije; meni, da je bistveno s celostnim pristopom čim bolj izkoristiti velik potencial enotnega trga, da bi spodbudili rast in konkurenčnost; poudarja, da bi moral evropski semester vključevati cilje splošne dolgoročne strategije EU za rast in delovna mesta do leta 2020 in kasneje; zato ponovno poudarja, da je treba čim prej začeti izvajati vso ustrezno zakonodajo EU, in poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovitejšo uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev, Evropski svet pa, naj te postopke še naprej razvija v okviru prihodnjih revizij Pogodbe o delovanju Evropske unije;

2.  ponovno poziva Komisijo, naj predloži predloge za kategorizacijo enotnega trga kot posebnega stebra evropskega semestra, vključno z namenskimi smernicami in z njimi povezanimi priporočili za posamezne države, da bi zajela jasen sklop prednostnih nalog, povezanih z realnim gospodarstvom; poziva Komisijo, naj okrepi povezave med stebri; želi spomniti, da sta dobro gospodarsko upravljanje in njegov učinek lahko uspešna le, če so tisti, ki izvajajo in uporabljajo pravila, ustrezno vključeni; zato poziva Komisijo, naj v evropski semester in priporočila za posamezne države članice vključi dokončno vzpostavitev vseh razsežnosti enotnega trga – blago, storitve, kapital, delo, energijo, promet in digitalni sektor;

3.  poziva, naj se v okviru evropskega semestra upravljanje notranjega trga okrepi z vzpostavitvijo sklopa posebnih kazalnikov, s katerimi bi merili njegovo uspešnost, skupaj z dodatnimi podatki; poziva tudi, naj se v poročila držav vključi posebno poglavje, v katerem bodo izpostavljene ovire in napredek na področju notranjega trga;

4.  poudarja, da bi morali države članice v letnem pregledu rasti spodbuditi, naj svoje lokalne in regionalne organe vključijo v določanje diferenciranih prispevkov k ciljem strategije Evropa 2020 ter v oblikovanje in izvajanje nacionalnih reformnih programov po načelu upravljanja enotnega trga, s čimer bi v evropski semester vključili razsežnost enotnega trga;

5.  prosi Komisijo, naj države članice pozove k vključitvi posebnega in podrobno pripravljenega poglavja o enotnem trgu v letne nacionalne reformne programe, pri čemer bi morale navesti napredek pri integraciji na nacionalni ravni in ukrepe, ki naj bi jih sprejele naslednje leto; poziva Komisijo, naj isto strukturo uporabi za priporočila za posamezne države;

6.  poudarja pomen in dodano vrednost poročil o povezovanju enotnega trga iz prejšnjih let, saj so prispevala k splošnim prednostnim nalogam, ki jih je Komisija določila v letnem pregledu rasti, in k vključitvi priporočil za posamezne države v evropski semester; zato močno obžaluje, da poročilo o povezovanju enotnega trga za leto 2015 ni bilo pripravljeno in da poziv Parlamenta ni prinesel rezultatov;

7.  pozdravlja nov pristop Komisije k racionalizaciji procesa evropskega semestra; v zvezi s tem ceni delo Komisije za opredelitev priporočil za posamezne države, ki se nanašajo na enotni trg, vendar meni, da to ni dovolj; poziva k odločnejšim prizadevanjem za vodenje in usklajevanje gospodarskih politik, da bi zagotovili dosledno in pošteno izvajanje okvira za gospodarsko upravljanje v državah članicah in merili učinke gospodarskega upravljanja v vseh državah članicah;

8.  je zaskrbljen zaradi dolgotrajnih makroekonomskih neravnotežij v nekaterih državah članicah, zlasti zaradi visokih ravni javnega dolga, velikega primanjkljaja tekočih računov in čezmernega tveganja v bančnih sistemih;

9.  odobrava, da je v priporočilih za posamezne države poudarjeno, kako pomembno je odpraviti neupravičene omejitve in ovire za vstop v bistvenih sektorjih; zadevne države članice tudi poziva, naj ta priporočila čim bolj upoštevajo in te ovire za rast enotnega trga čim prej odpravijo;

10.  se zaveda, da je enotni trg med najpomembnejšimi elementi evropskega projekta, in priznava, da bi moral imeti Evropski parlament dejavno vlogo v procesu evropskega semestra, da bi bil ta vključujoč; poziva države članice, ki še niso začele izvajati priporočil za posamezne države v zvezi z enotnim trgom, naj pristojnemu odboru Parlamenta (Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov) predstavijo razloge za to; poziva, naj Parlament te obrazložitve uporabi kot izhodišče za svoj prispevek k oblikovanju novih priporočil Komisije za posamezne države, da se pravočasno pripravi do objave priporočil maja;

11.  obžaluje, da je veliko neodobravanja zaradi pomanjkljivega izvajanja; Komisijo prosi za boljši sistem spremljanja in pridobivanja povratnih informacij v zvezi s pravnim izvajanjem; Komisijo poziva, naj ponovno oceni pravne okvire, kjer je izvajanje izrazito pomanjkljivo;

12.  poudarja, da je v večini držav članic premalo javnih in zasebnih naložb; poziva Komisijo, naj sprejme dodatne ukrepe za izboljšanje in omogočanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja (zlasti tistih, povezanih z bistvenimi sektorji, vključno z rastočim digitalnim sektorjem) ter za izboljšanje poslovnega okolja, poenostavitev postopkov, zmanjšanje upravnega bremena na enotnem trgu in podporo naložbam; poudarja pomen konkurenčnih in tesno povezanih trgov z dobro regulacijo podjetij za uspeh Evropskega sklada za strateške naložbe;

13.  opozarja, da je treba naložbe usmeriti v prednostna področja iz strategije Evropa 2020, kar vključuje razvoj na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva, podpiranje z viri bolj gospodarnega ter bolj zelenega in konkurenčnega gospodarstva in spodbujanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki bi zagotavljalo socialno in teritorialno kohezijo; poziva Komisijo, naj spoštuje časovni načrt za začetek delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe jeseni 2015, da bo imel želeni učinek spodbujanja realnega gospodarstva in njegove pospešene oživitve v državah članicah; meni, da bodo te naložbe prispevale h krepitvi konkurenčnosti EU v ključnih sektorjih rasti, kot so storitve, energetika, promet in enotni digitalni trg;

14.  meni, da morajo Komisija in države članice bolj podpreti mala in srednja podjetja, da bi razširili njihove trge, podprli inovacije, spodbujali njihove izvozne zmogljivosti, ustvarjali delovna mesta, podjetjem pomagali k večji konkurenčnosti, zlasti na domačih trgih, in izboljšali splošno produktivnost; poziva, naj se za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja na domačih in mednarodnih trgih čim bolj izkoristijo možnosti okviru programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) za obdobje 2014–2020; poziva k spodbujanju drugih oblik financiranja kot alternativne možnosti financiranju prek bank;

15.  poudarja, da so potrebni boljše in intenzivnejše davčno usklajevanje ter obnovljena prizadevanja za boj proti goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom z upoštevanjem nacionalnih pristojnosti, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje ter preprečili nepošteno konkurenco in škodljivo izkrivljanje na enotnem trgu;

16.  poudarja, da je evropski semester očitna priložnost za spodbujanje večjega napredka v prizadevanjih za vzpostavitev enotnega digitalnega trga; v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije o časovnem načrtu za dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga; meni, da je bistveno premostiti sedanjo razdrobljenost nacionalnih pravil o digitalnih storitvah ter vzpostaviti inovativnejši in preglednejši enotni digitalni trg, ki bo temeljil na pošteni konkurenci, visoki stopnji dostopnosti in varstvu potrošnikov; poziva Komisijo, naj ravna v skladu s časovnim načrtom in začne 16 pobud, da bi v Evropi vzpostavili pravi enotni digitalni trg, s katerim bi prispevali k oživitvi gospodarstva Evropske unije, izboljšali njeno notranjo in zunanjo konkurenčnost in spodbudili socialno kohezijo;

17.  meni, da prenizka digitalna usposobljenost, neenakomerna pokritost in visoki stroški zmanjšujejo prednosti informacijske in komunikacijske tehnologije; poziva Komisijo in države članice, naj v priporočilih za posamezne države in nacionalnih reformnih programih dajo prednost digitalnemu usposabljanju posameznikov in podjetij, da bi vsem državljanom zagotovili dostop do omrežne infrastrukture;

18.  meni, da morajo države članice okrepiti prizadevanja za posodobitev svojih javnih uprav, in sicer z zagotavljanjem več in bolje dostopnih digitalnih storitev za državljane in podjetja, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, ter za omogočanje lažjega čezmejnega sodelovanja in interoperabilnosti javnih uprav; podpira izvajanje zmogljivosti za oceno in izmenjavo najboljše prakse na področju digitalnih storitev;

20.  se zaveda, da ustrezno delovanje trgov proizvodov in storitev ovirajo številne omejitve; podpira delo Komisije na področju reguliranih poklicev;

21.  ugotavlja, da večina držav članic ne dosega ciljev strategije Evropa 2020 na področju raziskav in razvoja; poziva Komisijo, naj uresniči svojo namero in najkasneje do konca leta 2015 objavi pregled strategije Evropa 2020, da bi okrepili vlogo enotnega trga in enotnega digitalnega trga kot bistvenih instrumentov za oživitev gospodarske rasti in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v EU; poziva države članice, naj svoja gospodarstva odločneje usmerjajo k poudarku na inovacijah in znanju;

22.  poudarja, da bi s celovitim in hitrim izvajanjem zakonodaje EU o javnih naročilih in koncesijah ustvarili več priložnosti za okrepitev inovacij in dostopa za mala in srednja podjetja, spodbujanje trajnostnega razvoja ter za posodobitev javne uprave, saj bi s tem povečali kakovost, učinkovitost in preglednost javne porabe in naložb;

23.  meni, da bi bilo treba okrepiti odgovornost nacionalnih parlamentov v zvezi s priporočili za posamezne države; spodbuja države članice, naj dajo Komisiji priložnost za predstavitev priporočil za posamezne države v nacionalnih parlamentih; države članice tudi poziva, naj izvajajo priporočila za posamezne države in cilje EU dosledno prenašajo na nacionalno raven; Komisijo ponovno poziva, naj pristojnemu odboru Parlamenta poroča o ukrepih, ki so bili sprejeti za doseganje napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države, in o že doseženem napredku.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

7

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Antanas Guoga, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Jiří Maštálka, Marlene Mizzi, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Marcus Pretzell, Robert Rochefort, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Lucy Anderson, Pascal Arimont, Ulrike Trebesius

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Mario Borghezio, Roger Helmer, Flavio Zanonato

18.9.2015

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015

(2015/2210(INI))

Pripravljavka mnenja: Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova)

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja, da novi pristop za racionalnejši evropski semester 2015 temelji na štirih glavnih prednostnih nalogah za gospodarsko rast: na krepitvi naložb, izvedbi strukturnih reform, fiskalni odgovornosti in izboljšanju politike zaposlovanja; je seznanjen s priporočili za posamezne države za leto 2015, ki govorijo o gonilnih silah rasti, katere lahko omogočijo trajnostno oživitev in zagotovijo napredek v krajšem času (12 do 18 mesecih);

2.  opozarja, da je trden makroekonomski okvir pomemben za izpolnitev cilja o zmanjšanju neskladja med stopnjami razvitosti, kot je določeno v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in da je lahko kohezijska politika pri izpolnjevanju tega cilja ena od gonilnih sil, če je umeščena v trden makroekonomski okvir; je globoko zaskrbljen, ker je lahko v državah članicah z visoko stopnjo javnega dolga in makroekonomskih neravnotežij absorpcija in učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov veliko manjša; zato Komisijo poziva, naj predlaga prilagojene ukrepe v podporo pravočasnemu izvajanju in doseganju ciljev kohezijske politike in gospodarskih ciljev v teh državah;

3.  ugotavlja tesnejšo povezavo med cilji procesa evropskega semestra in načrtovanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020, predvsem pa, da se med načrtovanjem sistematično navezuje na priporočila za posamezne države in nacionalne reformne programe; je seznanjen s študijo z naslovom Strateška povezanost kohezijske politike: primerjava programskih obdobij 2007–2013 in 2014–2020, ki opozarja, da se v sporazumih o partnerstvu in operativnih programih priporočila za posamezne države le malo upoštevajo; meni, da bi lahko imele naložbe kohezijske politike zelo pomembno vlogo pri podpiranju strukturnih reform in doseganju strateških ciljev EU, če bi sledile ustreznim priporočilom za posamezne države in nacionalnim programom reform; poziva k ukrepom, ki bodo zagotovili dopolnjevanje in sinergijo med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) ter drugimi programi in pobudami, financiranimi iz sredstev EU, pa tudi nacionalnimi javnimi naložbami in zasebnimi finančnimi instrumenti, da bi dosegli največjo možno dodano vrednost in sinergijo vsega naložbenega potenciala;

4.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo ukrepi, ki se sofinancirajo iz kohezijske politike, kakovostni in v skladu z najpomembnejšimi priporočili za posamezne države in nacionalnimi reformnimi programi; ugotavlja, da je bilo v proračunskih letih 2013 in 2014 za posamezne države izdanih več priporočil v zvezi z načrtovanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov; ugotavlja tudi, da so srednjeročne strukturne reforme naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov še vedno potrebne in bi jih bilo treba vključiti v priporočila za posamezne države, čeprav so zelo pogosto del predhodnih pogojev, opredeljenih v skupnem okviru strukturnih in investicijskih skladov;

5.  je zelo zaskrbljen nad trajno visokimi stopnjami brezposelnosti v nekaterih državah članicah, predvsem med mladimi in dolgotrajno brezposelnimi; poudarja, da je treba izvesti strukturne reforme trga dela, izobraževalnega sistema in finančnih storitev za mala in srednja podjetja – te reforme bi morale na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU črpati močno podporo iz finančnih instrumentov kohezijske politike, da bi se ustvarile zaposlitvene možnosti in bi bilo spodbujeno odpiranje novih delovnih mest;

6.  odločno poziva države članice, naj zagotovijo hitro in učinkovito izvedbo priporočil, ki so bila zanje izdana za leto 2015, da bi zagotovile trajnostno rast in delovna mesta; v zvezi s tem obžaluje, da priporočila niso zavezujoča; opominja, da je kakovost posegov evropskih strukturnih in investicijskih skladov kot političnega odziva na izzive iz priporočil za posamezne države, odvisna od tega, kako države članice svoje strukturne reforme in pametno fiskalno konsolidacijo v okviru nacionalnih reformnih programov povezujejo z uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov in kako zagotavljajo izvajanje programov;

7.  pozdravlja začetek veljavnosti uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI); poudarja velik skupni potencial naložbenega načrta za Evropo ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov za krepitev konkurenčnosti, trajnostni gospodarski razvoj in nova delovna mesta; zato poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za izvedbo strukturnih reform in naj izboljšajo regulativno in upravno okolje, da bi bistveno pripomogle k boljšemu poslovnemu in naložbenemu ozračju ter bi čim bolje izkoristile omejena javna sredstva oziroma dosegle maksimalni učinek njihovega finančnega vzvodja;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o inovativnih načinih spodbujanja naložb v EU, in poudarja, da ima lahko pogostejša raba finančnih instrumentov v okviru kohezijske politike za obdobje 2014–2020 pri proračunu EU učinek finančnega vzvodja oz. multiplikacijski učinek in da lahko pripomore k uspešnosti in učinkovitosti naložb evropskih strukturnih in investicijskih skladov; vseeno poudarja, da je treba v okviru finančnih instrumentov, vključno z Evropskim skladom za strateške naložbe, zagotoviti preglednost, odgovornost in nadzor;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, José Blanco López, Franc Bogovič, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Edward Czesak, Rosa D’Amato, Bill Etheridge, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petras Auštrevičius, Jan Olbrycht, Maurice Ponga

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Brando Benifei, Andrejs Mamikins, Soraya Post

21. 9. 2015

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015

(2015/2210(INI))

Pripravljavec mnenja: Ernest Urtasun

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je enakost temeljna vrednota EU in nujen pogoj za izpolnjevanje ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in zmanjševanja revščine ter ker lahko k izpolnjevanju teh ciljev bistveno pripomore spoštovanje nacionalnih predpisov in pravilno izvajanje direktiv EU o enakosti spolov;

B.  ker sodi dostop žensk do trga dela med dejavnike raznolikosti veščin na trgu dela, neposredna posledica tega pa je dostopnost do boljših virov za podjetja in torej večja konkurenčnost, zaposlovanje in rast na notranjem trgu;

C.  ker na ženske negativno vplivajo rezi v javne storitve, vključno z zdravstvom, izobraževanjem in reševanjem stanovanjskega vprašanja – vse to ženske prizadeva neposredno kot uporabnice in zaposlene, pa tudi posredno pri pomoči družinskim članom, ki so odvisni od osrednjih javnih storitev; ker so rezi v sredstva za zdravstvene delavce povzročili večjo obremenitev žensk v mnogih državah članicah in ker ženske pogosto delajo v negotovih pogojih in so izkoriščane;

D.  ker sta stopnja zaposlenosti in posledično stopnja rasti na notranjem trgu EU deloma odvisni od zmožnosti moških in žensk, da dobro uskladijo poklicnega in zasebnega življenja;

E.  ker so gospodarska kriza in politike konsolidacije javnih financ nesorazmerno prizadele ženske, še posebej iz marginaliziranih skupnosti, mlade ženske in ženske, ki so žrtev večplastne diskriminacije;

F.  ker je vzdržnost javnih financ le eden od ciljev strategije Evropa 2020 in so naložbe držav članic v izobraževanje nasploh, natančneje pa v izobraževanje mladih žensk, sestavni del domačih proračunov;

G.  ker si morajo trg dela in politike za nova delovna mesta prizadevati za odpiranje visokokakovostnih delovnih mest v skladu z agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela;

H.  ker vztrajno visoke stopnje brezposelnosti in socialne izključenosti mladih po EU v zadnjih letih vodijo v uničenje človeškega kapitala ter so ženske in dekleta prizadele nesorazmerno močno; ker je treba te dolgoročne posledice gospodarske krize obravnavati glede na spol;

I.  ker trenutno gospodarsko stanje opozarja na potrebo po tesnejšem usklajevanju makroekonomskih in proračunskih politik držav članic, če naj se vzpostavi bolj povezana in uravnotežene gospodarska povezava;

1.  obžaluje, da načelo enakosti spolov ni vključeno v strategijo Evropa 2020, zato Komisijo in Svet poziva, naj vanjo vključita steber enakosti spolov in splošni cilj enakosti spolov;

2.  ponavlja, da je cilj usklajevanja gospodarskih in davčnih politik v državah članicah možno doseči le, če se bodo uskladile tudi politike o enakosti;

3.  pozdravlja tista priporočila za posamezne države, ki so namenjena pospeševanju enakosti spolov, vendar poziva, naj se v pripravo teh priporočil načelo enakosti spolov vključi v večji meri, zlasti glede reform trga dela, posebej pa še glede usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra o krepitvi načela enakega plačila za moške in ženske preko preglednosti in odpravljanja razlik med plačami moških in žensk v državah članicah tudi izvajala; poziva tudi, naj se posebne smernice za zmanjšanje drugih neenakost med spoloma vključijo v letni pregled rasti;

4.  poziva države članice in Komisijo, naj odpravijo ovire, ki ženskam onemogočajo udeležbo na trgu dela, in naj v ta namen vzpostavijo posebne mehanizme, zlasti ustrezno trajanje porodniškega in očetovskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, ki naj bodo standardizirani po vseh Uniji, da se ženskam omogoči ustrezno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

5.  ponovno poziva države članice, naj razsežnost spolov vključijo v svoje programe za stabilnost in konvergenco ter v nacionalne programe reform; v ta namen naj določijo kvalitativne cilje in ukrepe, ki bodo obravnavali obstoječe razlike med spoloma, zaradi katerih se ženske v poznejšem obdobju svojega življenja pogosto znajdejo pod pragom revščine, načelo enakosti spolov pa naj dosledno vključijo v načrtovanje proračuna, vse to s ciljem, da se opravi ocena veljavnih akcijskih programov in politik, njihovih učinkov na dodeljevanje sredstev in njihov prispevek k enakosti med ženskami in moškimi;

6.  opozarja države članice in Komisijo, da imajo ovire, ki ženskam onemogočajo dostop do trga dela, neposredni vpliv na potencialno donosnost naložb držav članic v izobraževanje;

7.  ponovno poziva Komisijo, naj omogoči lažje spremljanje krovnih ciljev za zaposlovanje in zmanjševanje revščine, tako da od držav članic zahteva, da uporabljajo podatke, ločene po spolu, in opredeli še dodatne kazalnike glede na spol;

8.  poudarja, da bi morale države članice izboljšati stopnjo udeležbe otrok in mladih odraslih v izobraževalnih sistemih in da bi se morale bolj osredotočiti na problematiko osipa v šolah, zlasti z zbiranjem podatkov o njegovih glavnih vzrokih, kar bi pripomoglo k pripravi in izvedbi politik za njegovo preprečevanje;

9.  poziva Komisijo, naj podpre države članice pri večji uporabi strukturnih skladov za naložbe v strukture javnega varstva in storitev za otroke, starejše in druge vzdrževane osebe; je seznanjen z nesorazmernimi posledicami premajhnih naložb v strukture javnega varstva in v storitve za starše samohranilce, med katerimi so ženske v veliki večini;

10.  poudarja potrebo po določitvi prioritet pri ukrepih za odpravljanje brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, ki v največji meri prizadevajo ženske, poudarja pa tudi, da je treba na prvo mesto postaviti trajnostno zaposlitev/kakovostna delovna mesta, kakovostne javne storitve, ki bodo zagotavljale vključevanje v družbo, zlasti na področju izobraževanja, zdravstva, otroškega varstva, oskrbe vzdrževanih oseb, javnega prevoza in socialnih storitev;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo in izvajajo priporočila za posamezne države, ki bodo specifično obravnavala položaj žensk na trgu dela, med njimi:

i)  strukturne ovire za ženske, ki vstopajo ali napredujejo znotraj sektorjev, kjer prevladujejo moški, npr. naravoslovje, tehnologija, podjetništvo, finance in zeleno gospodarstvo;

ii)  razliko med plačami in pokojninami moških in žensk v vseh sektorjih;

iii)  prizadevanje za večjo zastopanost žensk pri sprejemanju gospodarskih odločitev v vseh sektorjih;

iv)  potrebo po opolnomočenju žensk in deklic s formalnim in neformalnim izobraževanjem, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva, matematike, podjetništva, ekonomskih in poslovnih študij, in potrebo po boljšem usklajevanju spretnosti, usposabljanja in možnosti za vseživljenjsko učenje za zaposlene ženske v vseh sektorjih;

12.  ugotavlja, da ima finančna in gospodarska kriza resne posledice za demografske izzive, s katerimi se sooča Evropa, vključno s staranjem prebivalstva; ugotavlja, da je v Evropi razlika med pokojninami moških in žensk 39-odstotna; poudarja, da politike zaposlovanja in zasnova sistemov socialnih transferjev zelo močno vplivajo na zmožnost žensk za plačevanje pokojninskih prispevkov, kar bi bilo treba upoštevati pri priporočilih za posamezne države; meni, da je treba preučiti vpliv, ki ga bo na oba spola imela daljša delovna doba;

13.  poziva pristojnega komisarja oz. komisarje, naj z Odborom za pravice žensk in enakost spolov razpravljajo o vidiku spolov v letnem pregledu rasti;

14.  poudarja potrebo po tem, da Komisija in države članice ocenijo učinek politik strukturnih reform na ženske v marginaliziranih skupnostih, ki so žrtev večplastne diskriminacije; poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za posamezne države, ki bodo posebej obravnavala ovire, s katerimi se soočajo te ženske;

15.  je globoko zaskrbljen nad dejstvom, da so rezi v finančna sredstva za ženske organizacije, ustanove in organe za enakost spolov privedli do zaprtja nekaterih med njimi in do precejšnjega zmanjšanja obsega njihovega delovanja;

16.  poziva k temu, naj se v evropski semester vključijo posebne smernice in postopki, ki bodo zagotavljali odgovornost, posvetovanje in dialog z nacionalnimi deležniki, organizacijami civilne družbe in sindikati;

17.  poudarja, da prožen trga dela ne sme iti na račun oblik socialnega varstva, kot so minimalna plača, pravice do kolektivnega dogovarjanja ali materinske in očetovske pravice, ali na račun ohranjanja kakovostnih delovnih mest v skladu z agendo za dostojno delo; opozarja na pomembno vlogo dejavne civilne družbe, socialnega dialoga, sindikatov in zastopstva delavcev pri oblikovanju in izvajanju politik na trgu dela;

18.  izraža zaskrbljenost, ker so deregulacija in oblike prožnega zaposlovanja v mnogih državah članicah privedle do kršitev zakonov o zaposlovanju, pa tudi do neposredne in posredne diskriminacije žensk;

19.  predlaga, naj se v evropski semester tesneje vključi Evropski inštitut za enakost spolov;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj naredijo več za to, da bi se okrevanje po gospodarski krizi izkoristilo za promocijo bolj socialno in okoljsko trajnostnega gospodarskega modela in bi se v ta namen med drugim pospešilo odpiranje novih zelenih delovnih mest ter spodbudilo socialno podjetništvo in alternativni poslovni modeli, kot so vzajemne družbe in zadruge;

21.  opozarja, da ženske v Evropi nadpovprečno velja, da zasedajo delovna mesta s skrajšanim delovnim časom, so zaposlene za določen čas, prejemajo nizko plačo ali delajo neprijavljene: negotove oblike zaposlitve so se razširile v zadnjih nekaj letih kot posledica varčevalnih ukrepov, vključno z deregulacijo trga dela ter reformo delovnih pravic in kolektivnih pogodb; je globoko zaskrbljen zaradi vse večje stopnje revščine med zaposlenimi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.9.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Malin Björk, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Barbara Matera, Krisztina Morvai, Angelika Niebler, Maria Noichl, Margot Parker, Marijana Petir, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ángela Vallina, Beatrix von Storch, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Ildikó Gáll-Pelcz, Sylvie Goddyn, Constance Le Grip

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Michel Reimon

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

13.10.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

16

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Udo Bullmann, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Elisa Ferreira, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Petr Ježek, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Dariusz Rosati, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Renato Soru, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Miguel Viegas, Pablo Zalba Bidegain, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

David Coburn, Bas Eickhout, Ramón Jáuregui Atondo, Danuta Jazłowiecka, Thomas Mann, Siegfried Mureşan, Nils Torvalds, Beatrix von Storch

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mark Demesmaeker

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0067.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238.

(3)

UL C 165 E, 11.6.2013, str. 24.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238.

(6)

Priporočilo Sveta z dne 12. marca 2014 o novem pristopu k poslovnemu neuspehu in insolventnosti.

(7)

Poročilo OECD: ‘In it together: Why less inequality benefits all’ (Skupaj v istem čolnu: zakaj zmanjšanje neenakosti koristi vsem), 21. maj 2015.

(8)

COM(2015)0012, „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast“.

(9)

Priporočilo Sveta z dne 12. marca 2014 o novem pristopu k poslovnemu neuspehu in insolventnosti.

(10)

Četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev v EU iz junija 2015.

(11)

Resolucija z dne 11. marca 2015 (sprejeta besedila, P8_TA(2015)0068), odstavka 10 in 18.

(12)

Resolucija z dne 11. marca 2015 (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0068), odstavek 46.

(13)

Poročilo OECD: ‘In it together: Why less inequality benefits all’ (Skupaj: zakaj zmanjšanje neenakosti koristi vsem), 21. maj 2015.

(14)

Poročilo MDS 'Causes and Consequences of Income Inequality: A Global Perspective’ (Vzroki in posledice dohodkovne neenakosti, globalna perspektiva), junij 2015.

(15)

Poročilo MDS 'Causes and Consequences of Income Inequality: A Global Perspective’ (Vzroki in posledice dohodkovne neenakosti, globalna perspektiva), junij 2015.

(16)

Resolucija z dne 11. marca 2015 (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0068).

(17)

COM(2015)0250.

(18)

Resolucija z dne 11. marca 2015 (Sprejeta besedila,P8_TA(2015)0068); Resolucija z dne 22. oktobra 2014 (Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0038); Resolucija z dne 25. februarja 2014 (Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0129); Resolucija z dne 8. julija 2015, P8_TA-PROV(2015)0261.

(19)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0069.

(20)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238.

Pravno obvestilo