Postopek : 2014/0100(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0311/2015

Predložena besedila :

A8-0311/2015

Razprave :

PV 18/04/2018 - 22
CRE 18/04/2018 - 22

Glasovanja :

PV 19/04/2018 - 10.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0180

POROČILO     ***I
PDF 870kWORD 2399k
5.11.2015
PE 557.122v03-00 A8-0311/2015

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007

(COM(2014)0180 – C7‑0109/2014 – 2014/0100(COD))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalec: Martin Häusling

NAPAKE/DODATKI
PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007

(COM(2014)0180 – C8‑0109/2014 – 2014/0100(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0180),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C7‑0109/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja avstrijskega zveznega sveta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0311/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Upoštevanje visokih zdravstvenih in okoljskih standardov ter standardov dobrobiti živali pri pridelavi ekoloških proizvodov je bistveno povezano z visoko kakovostjo teh proizvodov. Kot je poudarjeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov11, je ekološka pridelava del shem kakovosti kmetijskih proizvodov Unije, skupaj z geografskimi označbami, zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi in proizvodi iz najbolj oddaljenih regij Unije, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta12 ter Uredbi (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta13. V tem smislu si ekološka pridelava prizadeva doseči enake cilje v okviru skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP), ki so značilni za vse sheme kakovosti kmetijskih proizvodov Unije.

(2) Upoštevanje visokih zdravstvenih in okoljskih standardov ter standardov dobrobiti živali pri pridelavi ekoloških proizvodov je bistveno povezano z visoko zdravstveno neoporečnostjo teh proizvodov. Kot je poudarjeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov11, je ekološka pridelava del shem kakovosti kmetijskih proizvodov Unije, skupaj z geografskimi označbami, zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi in proizvodi iz gorskih in najbolj oddaljenih regij Unije, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta12 ter Uredbi (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta13. V tem smislu ima ekološka pridelava vodilno vlogo pri vzpostavitvi bolj trajnostne pridelave in prehranskih sistemov in si v ta namen prizadeva doseči enake cilje v okviru skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP), ki so značilni za vse sheme kakovosti kmetijskih proizvodov Unije.

__________________

__________________

11 COM (2009)234.

11 COM (2009)234.

12 Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

12 Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

13 Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

13 Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Zlasti so cilji politike ekološke pridelave začrtani v ciljih SKP, in sicer z zagotavljanjem, da kmetje prejmejo pravično povračilo za upoštevanje pravil ekološke pridelave. Poleg tega vedno večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj in širitev trga teh proizvodov ter s tem za povečanje povračila kmetom, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo.

(3) Zlasti so cilji politike ekološke pridelave začrtani v ciljih SKP, in sicer z zagotavljanjem, da kmetje prejmejo pravično povračilo za upoštevanje pravil ekološke pridelave. Poleg tega vedno večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških proizvodih ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj in širitev trga teh proizvodov ter s tem za povečanje povračila kmetom, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo. Ob upoštevanju dejstva, da imajo kmetje v Uniji vse večje težave s tem, da bi prejemali pošten dohodek iz prehranske verige, bi morala ta uredba kmetom in potrošnikom tudi pomagati, da se v kratkih prehranskih verigah ponovno povežejo z neposrednim trženjem in tako ustvarijo primeren delež dodane vrednosti hrane in pozitivnih zunanjih učinkov, ki jih ustvari ekološka pridelava.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Ekološka pridelava je sistem, ki prispeva k vključevanju zahtev glede varstva okolja v SKP in spodbuja trajnostno kmetijsko pridelavo. Zato so bili v okviru SKP uvedeni ukrepi za finančno pomoč ekološki pridelavi, nazadnje z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta14, in še posebej okrepljeni z nedavno reformo pravnega okvira politike razvoja podeželja, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta15.

(4) Ekološka pridelava je sistem, ki prispeva k vključevanju zahtev glede varstva okolja v SKP in spodbuja trajnostno kmetijsko pridelavo. Zato so bili v okviru SKP uvedeni ukrepi za finančno pomoč ekološki pridelavi, nazadnje z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta14, in še posebej okrepljeni z nedavno reformo pravnega okvira politike razvoja podeželja, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta15. Zato bi morala ta uredba navajati upravičene ukrepe iz nacionalnih programov razvoja podeželja, ki bodo prispevali k podpori ekološke vzreje in boljši oskrbi z ekološkimi semeni in živalsko krmo. Poleg tega obstaja nujna potreba po zanesljivih podatkih o obstoječih vrzelih v oskrbi z ekološkimi semeni, krmo in viri beljakovin, zaradi česar bi morali predstaviti predloge in akcijske načrte za zapolnitev teh vrzeli in tako začeti odpravljati obstoječa odstopanja pri teh zadevah.

__________________

__________________

14 Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

14 Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

15 Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

15 Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a) Sektor ekološkega kmetijstva se je v Uniji v zadnjih letih hitro razvijal ne le v smislu ekološko obdelovanih površin, ampak tudi v smislu števila kmetijskih gospodarstev in skupnega števila v Uniji registriranih izvajalcev dejavnosti v ekološkem sektorju.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Zaradi dinamičnega razvoja ekološkega sektorja je v Uredbi Sveta (ES) št. 834/200726 opredeljena potreba po prihodnjem pregledu pravil ekološke pridelave Unije ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z uporabo teh pravil. Rezultati tega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, kažejo, da bi bilo treba pravni okvir Unije, ki ureja ekološko pridelavo, izboljšati, da bi se oblikovala pravila, ki izpolnjujejo visoka pričakovanja potrošnikov in so dovolj jasna za tiste, ki so jim namenjena. Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 834/2007 razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo.

(8) Zaradi dinamičnega razvoja ekološkega sektorja je v Uredbi Sveta (ES) št. 834/200726 opredeljena potreba po prihodnjem pregledu pravil ekološke pridelave Unije ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z uporabo teh pravil. Rezultati tega pregleda, ki ga je izvedla Komisija, kažejo, da bi bilo treba pravni okvir Unije, ki ureja ekološko pridelavo, izboljšati, da bi se oblikovala pravila, ki izpolnjujejo visoka pričakovanja potrošnikov in so dovolj jasna za tiste, ki so jim namenjena. Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 834/2007 razveljaviti in jo nadomestiti z novo uredbo. Vseeno pa bi morali v tej uredbi ohraniti določbe iz Uredbe (ES) št. 834/2007, ki sledijo tem ciljem. Poleg tega bi morala ta uredba zlasti izboljšati izvajanje veljavnih načel in pravil ter ustvariti dinamiko, ki bo sektorju omogočila, da bo kos izzivom, s katerimi se sooča.

__________________

__________________

26 Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

26 Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Dosedanje izkušnje z izvajanjem Uredbe (ES) št. 834/2007 kažejo potrebo po jasni opredelitvi proizvodov, za katere se ta uredba uporablja. Zlasti bi morala zajemati kmetijske proizvode, vključno s proizvodi iz ribogojstva, navedenimi v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Poleg tega bi morala zajemati predelane kmetijske proizvode, ki se uporabljajo kot hrana ali krma, saj dajanje takšnih proizvodov v promet kot ekoloških proizvodov omogoča kmetijskim proizvodom velike prodajne možnosti, potrošnikom pa zagotavlja, da prepoznajo ekološko naravo kmetijskih proizvodov, iz katerih so predelani. Podobno bi ta uredba morala zajemati nekatere druge proizvode, ki so s kmetijskimi proizvodi podobno tesno povezani kot predelani kmetijski proizvodi, saj navedeni drugi proizvodi pomenijo velike prodajne možnosti za kmetijske proizvode ali pa so sestavni del postopka pridelave. V področje uporabe te uredbe bi bilo treba vključiti tudi morsko sol, saj se pridobiva z uporabo naravnih postopkov pridelave, njena pridelava pa prispeva k razvoju podeželja in zato spada med cilje te uredbe. Zaradi jasnosti bi bilo treba druge proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, navesti v prilogi k tej uredbi.

(9) Dosedanje izkušnje z izvajanjem Uredbe (ES) št. 834/2007 kažejo potrebo po jasni opredelitvi postopkov pridelave in proizvodov, za katere se ta uredba uporablja. Zlasti bi morala zajemati kmetijske načine pridelave in proizvode, vključno s proizvodi iz ribogojstva in čebelarstva. Poleg tega bi morala zajemati predelane kmetijske proizvode, ki se uporabljajo kot hrana ali krma, saj dajanje takšnih proizvodov v promet kot ekoloških proizvodov omogoča kmetijskim proizvodom velike prodajne možnosti, potrošnikom pa zagotavlja, da prepoznajo ekološko naravo kmetijskih proizvodov, iz katerih so predelani. Podobno bi ta uredba morala zajemati nekatere druge proizvode, ki so s kmetijskimi proizvodi podobno tesno povezani kot predelani kmetijski proizvodi, saj navedeni drugi proizvodi pomenijo velike prodajne možnosti za kmetijske proizvode ali pa so sestavni del postopka pridelave. V področje uporabe te uredbe bi bilo treba vključiti tudi sol, saj se pridobiva z uporabo naravnih postopkov pridelave, njena pridelava pa prispeva k razvoju podeželja in zato spada med cilje te uredbe.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Da bi se upoštevale nove metode ali materiali pridelave ali mednarodne zaveze, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s spremembo seznama drugih proizvodov, ki spadajo v področje uporabe te uredbe. Na ta seznam bi se lahko uvrstili le proizvodi, ki so tesno povezani s kmetijskimi proizvodi.

črtano

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 2(5).

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Zaradi lokalne narave priprave hrane v obratih javne prehrane se ukrepi držav članic in zasebne sheme štejejo kot primerni za zagotavljanje delovanja enotnega trga. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za hrano, pripravljeno v obratih javne prehrane. Prav tako ta uredba ne bi smela zajemati proizvodov iz lova in ribolova divjih živali, saj postopka pridelave ni mogoče v celoti nadzirati.

(12) Ta uredba bi se morala uporabljati za hrano, pripravljeno v obratih javne prehrane. Ne bi smela zajemati proizvodov iz lova in ribolova divjih živali, saj postopka pridelave ni mogoče v celoti nadzirati.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 2(2)(2).

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Raziskovalni projekti so pokazali, da je na trgu ekološke hrane ključno zaupanje potrošnikov. Dolgoročno lahko pravila, ki niso vredna zaupanja, ogrozijo zaupanje javnosti in privedejo do nedelovanja trga. Zato bi moral trajnostni razvoj ekološke pridelave v Uniji temeljiti na preudarnih pravilih pridelave, harmoniziranih na ravni Unije. Poleg tega bi ta pravila pridelave morala zadovoljiti pričakovanja izvajalcev in potrošnikov v zvezi s kakovostjo ekoloških proizvodov in bi morala biti skladna z načeli in pravili iz te uredbe.

(13) Raziskovalni projekti so pokazali, da je na trgu ekološke hrane ključno zaupanje potrošnikov. Dolgoročno lahko pravila, ki niso vredna zaupanja, ter nezadostno izvajanje obstoječih pravil in nadzora na ravni Unije ogrozijo zaupanje javnosti in privedejo do nedelovanja trga. Zato bi moral trajnostni razvoj ekološke pridelave v Uniji temeljiti na preudarnih pravilih pridelave in usklajenem izvajanju na nacionalni ravni in na ravni Unije. Pretekle izkušnje so razkrile velike pomanjkljivosti nadzora na ravni Unije. Zato je izredno pomembno, da se izboljša zbiranje podatkov, komunikacija, spremljanje in usklajevanje izvajanja teh pravil v vseh državah članicah in na ravni Unije.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v povezano zakonodajo, kot je zakonodaja na področju varnosti prehranske verige, zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin, rastlinskega razmnoževalnega materiala, označevanja in okolja. V zvezi z odobritvijo proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo pri pridelavi ekoloških proizvodov, je pomembno poudariti, da je treba take proizvode in snovi najprej odobriti na ravni Unije. Zato bi se morala ta uredba uporabljati brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z odobritvijo in dajanjem teh proizvodov in snovi v promet.

(14) Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v drugo zakonodajo Unije ali nacionalne določbe, ter v skladu s pravom Unije, ki velja za proizvode, opredeljenih v njej, na primer določbami, ki urejajo pridelavo, pripravo, trženje, označevanje in nadzor teh proizvodov, in vključujoč zakonodajo o živilih in živalski prehrani. V zvezi z odobritvijo proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo pri pridelavi ekoloških proizvodov, je pomembno poudariti, da je treba take proizvode in snovi najprej odobriti na ravni Unije. Zato bi se morala ta uredba uporabljati brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z odobritvijo in dajanjem teh proizvodov in snovi v promet.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 2(3).

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Splošna pravila pridelave iz te uredbe bi morala načeloma zajemati prepoved uporabe ionizirajočega sevanja, gensko spremenjenih organizmov (GSO) in proizvodov, pridelanih iz GSO ali z GSO. Ker so potrošniki vedno bolj zaskrbljeni glede vplivov predelave živil in njihovega prevoza na okolje, bi bilo treba od izvajalcev dejavnosti v ekološkem sektorju, razen kmetov in izvajalcev, ki pridelujejo morske alge ali živali iz ribogojstva, zahtevati, da upravljajo svojo okoljsko učinkovitost v skladu s harmoniziranim sistemom. Zaradi zmanjšanja regulativnega bremena za mikropodjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES27, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, je primerno, da se izvzamejo iz te zahteve. Za zagotavljanje pravilne uporabe splošnih pravil pridelave bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo meril, ki jih mora izpolnjevati sistem ravnanja z okoljem.

(15) Splošna pravila pridelave iz te uredbe bi morala načeloma zajemati prepoved uporabe ionizirajočega sevanja, gensko spremenjenih organizmov (GSO) in proizvodov, pridelanih iz GSO ali z GSO. Prizadevati bi si bilo treba za razvoj trga za veterinarska zdravila brez GSO. Ker so potrošniki čedalje bolj zaskrbljeni glede vplivov predelave živil in njihovega prevoza na okolje, bi bilo treba od izvajalcev dejavnosti v ekološkem sektorju, razen mikropodjetij, kmetov, čebelarjev, trgovcev na drobno in izvajalcev, ki pridelujejo alge ali živali iz ribogojstva, zahtevati, da izboljšajo svojo okoljsko učinkovitost v skladu s harmoniziranim okvirom. Zaradi zmanjšanja regulativnega bremena za mikropodjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES27, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, je primerno, da se izvzamejo iz te zahteve. Za zagotavljanje pravilne uporabe splošnih pravil pridelave bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z dopolnitvijo nekaterih meril okvira za ravnanje z okoljem.

__________________

__________________

27 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

27 Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

 

(Sprememba izraza „morske alge“ v „alge“ velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Tveganje neskladnosti s pravili ekološke pridelav naj bi bilo večje v kmetijskih gospodarstvih, ki vključujejo enote, ki se ne upravljajo s pravili ekološke pridelave. Zato bi se morala vsa kmetijska gospodarstva v Uniji, ki želijo postati ekološka kmetijska gospodarstva, po ustreznem obdobju preusmeritve v celoti upravljati v skladu z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo. Za ekološka kmetijska gospodarstva bi moralo veljati enako obdobje preusmeritve v vseh državah članicah ne glede na to, ali so v preteklosti upoštevala kmetijsko-okoljske ukrepe, podprte s sredstvi Unije. Kljub temu pa za zemljišča v prahi obdobje preusmeritve ni potrebno. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo splošna pravila za preusmeritev ali dopolnjujejo in spreminjajo posebna pravila za preusmeritev.

(16) Tveganje neskladnosti s pravili ekološke pridelav naj bi bilo večje v kmetijskih gospodarstvih, ki vključujejo enote, ki se ne upravljajo s pravili ekološke pridelave. Zato bi se morala vsa kmetijska gospodarstva v Uniji, ki želijo postati ekološka kmetijska gospodarstva, po ustreznem obdobju preusmeritve v celoti upravljati v skladu z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo. Kljub temu bi morale biti dovoljene mešane kmetije z enotami za ekološko pridelavo in proizvodnimi enotami, ki so v skladu s to uredbo, če je konvencionalno kmetovanje strogo ločeno od ekološkega kmetovanja. Poleg tega obdobje preusmeritve ne bi smelo biti potrebno za zemljišča v prahi ali tam, kjer so bile vsaj za obdobje, potrebno za preusmeritev, dokazano uporabljene le snovi, ki so dovoljene pri ekološki pridelavi in so ob tem izpolnjene vse druge potrebne zahteve. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo splošna pravila za preusmeritev ali dopolnjujejo posebna pravila za preusmeritev.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a) Pri izbiri vrste ali sorte za pridelavo bi bilo treba upoštevati sposobnost za prilagajanje lokalnim pedoklimatskim pogojem in njeno odpornost na bolezni.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(17a) V prejšnjih uredbah niso bile dovolj upoštevane posebne zahteve za razmnoževanje rastlin in živali, ki bi jih morali jasno opredeliti in izdelati v tej uredbi. To je zlasti potrebno, da bi tako rešili težave z vrzelmi v razpoložljivosti ekoloških semen in živali, primernih za ekološko proizvodnjo, na notranjem trgu. Komisija bi zato morala storiti vse potrebno, da bi z ustreznimi ukrepi in raziskovalnimi programi spodbudila ekološko razmnoževanje rastlin in živali.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19) V zvezi z upravljanjem tal in gnojenjem bi bilo treba določiti pogoje za uporabo postopkov gojenja rastlin, ki so dovoljeni pri ekološki pridelavi rastlin, ter za uporabo gnojil in dodatkov za izboljšanje tal.

(19) V zvezi z upravljanjem tal in gnojenjem bi bilo treba določiti pogoje za uporabo postopkov gojenja rastlin, ki so dovoljeni pri ekološki pridelavi rastlin, ter za uporabo gnojil in dodatkov za izboljšanje tal. Države članice bi morale v zvezi s tem spodbujati združevanje pridelovalcev v območja ekološkega kmetovanja, da bi zmanjšali tveganje kontaminacije s snovmi, ki se uporabljajo pri konvencionalnem kmetovanju. Glede na potencial biooglja, ki na naraven način povečuje rodovitnost tal, zmanjšuje uporabo gnojil in vode ter hkrati prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, bi bilo treba dovoliti njegovo uporabo pri upravljanju tal.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a) Ker je podtalnica glavni nosilec ostankov, ki jih ustvarjajo prakse konvencionalnega kmetovanja, bi morale države članice spodbujati prakse ekološkega kmetovanja na območjih v zgornjem toku.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Uporabo pesticidov bi bilo treba znatno omejiti. Prednost bi bilo treba dati ukrepom za preprečevanje škode, ki jo povzročijo škodljivci in plevel, s postopki, pri katerih se ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, npr. kolobarjenjem. Prisotnost škodljivcev in plevela bi bilo treba nadzorovati, da se ugotovi, ali je posredovanje ekonomsko in ekološko upravičeno. Uporaba določenih fitofarmacevtskih sredstev bi morala biti dovoljena, če takšni postopki ne zagotavljajo primerne zaščite in če so ta fitofarmacevtska sredstva odobrena z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta28, potem ko je ocena pokazala, da so združljiva s cilji in načeli ekološke pridelave, vključno z omejevalnimi pogoji uporabe, in posledično odobrena v skladu s to uredbo.

(20) Uporabo pesticidov bi bilo treba znatno omejiti. Prednost bi bilo treba dati ukrepom za preprečevanje škode, ki jo povzročijo škodljivci, plevel in bolezni, s postopki, pri katerih se ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, npr. rotacijo in kolobarjenjem. Prisotnost škodljivcev, plevela in bolezni bi bilo treba nadzorovati, da se ugotovi, ali je posredovanje ekonomsko in ekološko upravičeno. Uporaba določenih fitofarmacevtskih sredstev bi morala biti dovoljena, če takšni postopki ne zagotavljajo primerne zaščite in če so ta fitofarmacevtska sredstva odobrena z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta28, potem ko je ocena pokazala, da so združljiva s cilji in načeli ekološke pridelave, vključno z omejevalnimi pogoji uporabe, in posledično odobrena v skladu s to uredbo.

__________________

__________________

28 Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

28 Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembam, ki jih je poročevalec predlagal v uvodnem delu točke 1.6.1 in točki 1.6.2 dela I, Prilogi II.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave rastlin v zvezi s postopki gojenja rastlin, upravljanjem tal in gnojenjem, zdravjem rastlin in varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi in plevelom, upravljanjem pridelave gob ter drugih posebnih rastlin in sistemov pridelave rastlin, izvorom pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala ter nabiranjem divjih rastlin.

(21) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila pridelave rastlin v zvezi z upravljanjem tal in gnojenjem, zdravjem rastlin in varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi, plevelom in boleznimi, upravljanjem pridelave gob ter drugih posebnih rastlin in sistemov pridelave rastlin ter nabiranjem divjih rastlin.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembam, ki jih je poročevalec predlagal za uvodni del člena 10(3) in člen 10(3)(a), 10(3)(c) in 10(3)(e).

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a) Glede na to, da je pomembno razviti uporabo semen in rastlin, ki so primerne za določeno podnebje in tla in ki bodo zadovoljile pričakovanja potrošnikov, bi bilo treba spodbujati pridelavo ekoloških semen in rastlin, hkrati pa še naprej omogočati uporabo neekoloških semen in rastlin, če ni na voljo ekoloških ustreznic ali če je treba zagotoviti ohranitev dovolj velike genske osnove.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21b) Glede na to, da so za ekološko kmetovanje potrebne gensko kakovostne živali za razmnoževanje in da mora biti reja teh živali skladna s pravili ekološkega kmetovanja, je zaželeno, da se ohrani možnost uporabe neekoloških živali za rejo v določenih pogojih, da bi nadomestili nerazpoložljivost ali da bi zagotovili dovolj veliko gensko osnovo, zlasti v primeru redkejših vrst in pasem.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Ker je pogoj za živinorejo vedno upravljanje kmetijskega zemljišča, bi bilo treba prepovedati živinorejo brez uporabe kmetijskega zemljišča tam, kjer se za pridelavo poljščin uporablja gnoj. Pri izbiranju ras bi bilo treba upoštevati sposobnosti živali za prilagajanje lokalnim pogojem, njihovo vitalnost in odpornost na bolezni ter spodbujati visoko raven biotske raznovrstnosti.

(22) Ker je pogoj za živinorejo vedno upravljanje kmetijskega zemljišča, bi bilo treba prepovedati živinorejo brez uporabe kmetijskega zemljišča tam, kjer se za pridelavo poljščin uporablja gnoj. Pri izbiranju pasem bi bilo treba upoštevati sposobnosti živali za prilagajanje lokalnim pogojem, njihovo vitalnost in odpornost na bolezni ter spodbujati visoko raven biotske raznovrstnosti, vendar to ne bi smelo ogroziti avtohtonih in lokalnih pasem in vrst, katerih rejo bi bilo treba podpirati.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(23a) Zaradi obstoječih izjem od višjih standardov dobrobiti živali v ekološkem kmetovanju se povezani načini kmetovanja za živali po Uniji znatno razlikujejo.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 5(1)(f).

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) Za preprečevanje onesnaževanja okolja, zlasti naravnih virov, kot so tla in voda, s hranilnimi snovmi bi bilo treba določiti zgornjo mejno vrednost za uporabo gnoja in živine na hektar. To zgornjo mejno vrednost bi bilo treba določiti glede na vsebnost dušika v gnoju.

(24) Za preprečevanje onesnaževanja okolja, zlasti naravnih virov, kot so tla, vodonosniki in voda, s hranilnimi snovmi bi bilo treba določiti zgornjo mejno vrednost za uporabo gnoja in živine na hektar. To zgornjo mejno vrednost bi bilo treba določiti glede na vsebnost dušika v gnoju.

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25) Pohabljanja, ki povzročajo stres, poškodbe, bolezni ali trpljenje živali, bi bilo treba prepovedati.

(25) Vsa pohabljanja, ki povzročajo stres, poškodbe, bolezni ali trpljenje živali, bi bilo treba prepovedati. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da za zagotavljanje varnosti ali zdravja živali in ljudi ali za izboljšanje zdravja, dobrobiti ali higiene živine dovolijo krajšanje kljunov perutnini, če se izvede v prvih treh dneh življenja, kupiranje repov z elastičnim obročkom pri ovcah in rezanje mesnatega dela repa. Odstranjevanje rogov mladičem sesalcem in njihova kastracija je dovoljena le, če se pri tem uporabijo ustrezni anestetiki in/ali analgetiki.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Živino bi bilo treba krmiti s posamičnimi krmili, pridelanimi v skladu s pravili ekološke pridelave, po možnosti z domačega kmetijskega gospodarstva, pri tem pa bi bilo treba upoštevati njihove fiziološke potrebe. Za zadovoljevanje osnovnih prehranskih potreb živine je morda treba uporabiti nekatere minerale, elemente v sledovih in vitamine, in sicer pod natančno določenimi pogoji.

(26) Živino bi bilo treba krmiti s posamičnimi krmili, pridelanimi v skladu s pravili ekološke pridelave, po možnosti z domačega kmetijskega gospodarstva, pri tem pa bi bilo treba upoštevati fiziološke potrebe živine tako glede kakovosti kot količine. Omogočiti bi morali, da lahko del obroka vsebuje krmo z gospodarstev, ki so v postopku preusmeritve v ekološko kmetovanje. Za zadovoljevanje osnovnih prehranskih potreb živine je morda treba uporabiti nekatere minerale, elemente v sledovih in vitamine, in sicer pod natančno določenimi pogoji. Vendar pa bi morala Komisija sprejeti ustrezne ukrepe v podporo pridelavi beljakovin v ekološki obliki, saj na trgu trenutno ni na voljo dovolj rastlinskih beljakovin, ki so potrebne za zagotavljanje zdravja živali pri ekološki pridelavi.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal v Prilogi II, del II, točki 1.4.1(1)(b).

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila za živinorejo v zvezi s poreklom živali, namestitvijo živine, vključno z najmanjšo velikostjo notranjih in zunanjih površin ter največjim številom živali na hektar, živinorejskimi praksami, razmnoževanjem, krmo in krmljenjem ter preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem.

(28) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila za živinorejo v zvezi s prehrano, preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembam za uvodni del člena 11(2) in 11(2)(a), 11(2)(c), 11(2)(d) ter 11(2)(e).

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 32

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(32) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila za pridelavo morskih alg v zvezi z ustreznostjo vodnega medija in načrtom za trajnostno upravljanje, žetvijo prostorastočih morskih alg, gojenjem morskih alg ter preprečevanjem obraščanja ter čiščenjem opreme in objektov za pridelavo, ter z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila gojenja za živali iz ribogojstva v zvezi z ustreznostjo vodnega medija in načrtom za trajnostno upravljanje, izvorom živali iz ribogojstva, gojenjem v ribogojstvu, vključno z zaprtimi vodnimi sistemi, sistemi gojenja in največjo gostoto staleža, razmnoževanjem, upravljanjem živali iz ribogojstva, krmo in krmljenjem ter preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem.

(32) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila za pridelavo alg v zvezi z žetvijo divjih alg in gojenjem alg, tudi za različne vrste alg, ter preprečevanjem obraščanja ter čiščenjem opreme in objektov za pridelavo, ter z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila gojenja za živali iz ribogojstva, tudi za posebne vrste živali iz ribogojstva, v zvezi z izvorom živali iz ribogojstva, pogoji namestitve in gojitvene prakse, upravljanjem mehkužcev, krmo in krmljenjem ter preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 12(2) in 19(3).

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(33a) Komisija bi morala zagotoviti, da bodo države članice sprejele ukrepe za odpravo nepoštene prakse v dobavni verigi v ekološkem sektorju.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Oblikovati bi bilo treba določbe v zvezi s sestavo ekološke predelane hrane. Zlasti bi morala biti takšna hrana pridelana predvsem iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora, z omejeno možnostjo uporabe nekaterih neekoloških sestavin kmetijskega izvora, določenih v tej uredbi. Poleg tega bi morale biti za uporabo v pridelavi ekološke predelane hrane dovoljene le določene snovi, odobrene v skladu s to uredbo.

(34) Oblikovati bi bilo treba določbe v zvezi s sestavo ekološke predelane hrane. Zlasti bi morala biti takšna hrana pridelana iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora, z omejeno možnostjo uporabe nekaterih neekoloških sestavin kmetijskega izvora, določenih v tej uredbi. Poleg tega bi morale biti za uporabo v pridelavi ekološke predelane hrane dovoljene le določene snovi, odobrene v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Zagotoviti bi bilo treba, da se predelana hrana lahko označi kot ekološka samo, če so ekološke vse ali skoraj vse sestavine kmetijskega izvora. Vendar bi bilo treba za predelano hrano, ki vsebuje sestavine kmetijskega izvora, ki ne morejo biti pridobljene na ekološki način, kot so na primer proizvodi iz lova in ribolova, sprejeti posebne določbe glede označevanja. Poleg tega bi bilo treba zaradi obveščanja potrošnikov, preglednosti trga in spodbujanja uporabe ekoloških sestavin pod določenimi pogoji omogočiti, da se na seznamu sestavin navede sklicevanje na ekološko pridelavo.

(35) Zagotoviti bi bilo treba, da se predelana hrana lahko označi kot ekološka samo, če so ekološke vse ali skoraj vse sestavine kmetijskega izvora. Vendar bi bilo treba za predelano hrano, ki vsebuje sestavine kmetijskega izvora, ki ne morejo biti pridobljene na ekološki način, kot so na primer proizvodi iz lova in ribolova, sprejeti posebne določbe glede označevanja. Poleg tega bi bilo treba zaradi obveščanja potrošnikov, preglednosti trga in spodbujanja uporabe ekoloških sestavin pod določenimi pogoji omogočiti, da se na seznamu sestavin navede sklicevanje na ekološko pridelavo in na izvor ekoloških proizvodov.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 37

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za predelano hrano in krmo v zvezi s postopki, ki jih je treba upoštevati; preventivnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti; sestavo predelane hrane in krme; čistilnimi ukrepi; dajanjem predelanih proizvodov v promet, vključno z njihovim označevanjem in identifikacijo; ločevanjem ekoloških proizvodov, ekoloških sestavin kmetijskega izvora in ekoloških posamičnih krmil od neekoloških proizvodov, neekoloških sestavin kmetijskega izvora in neekoloških posamičnih krmil; seznamom neekoloških sestavin kmetijskega izvora, ki jih je izjemoma dovoljeno uporabiti pri proizvodnji ekoloških predelanih proizvodov; izračunom deleža sestavin kmetijskega izvora ter tehnikami, ki se uporabljajo pri pridelavi hrane ali krme.

(37) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila pridelave za predelano krmo v zvezi s preventivnimi in previdnostnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, in tehnikami, ki se uporabljajo pri pridelavi krme, ter glede posebnih pravil pridelave za predelano hrano v zvezi s preventivnimi in previdnostnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, sestavo in pogoji uporabe proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo v predelani hrani, seznamom neekoloških sestavin kmetijskega izvora, ki jih je izjemoma dovoljeno uporabiti pri proizvodnji ekoloških predelanih proizvodov; izračunom deleža sestavin kmetijskega izvora ter tehnikami, ki se uporabljajo pri pridelavi hrane.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembam, ki jih je poročevalec predlagal za člen 13(2), in uvaja nov člen 13a(3).

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) Ekološko vino bi moralo biti v celoti pridelano iz ekoloških surovin, dovoljene pa bi morale biti le določene snovi, odobrene v skladu s to uredbo. Določene enološke prakse, postopke in obdelave bi bilo treba pri pridelavi ekološkega vina prepovedati. Druge prakse, postopke in obdelave bi bilo treba dovoliti pod jasno opredeljenimi pogoji.

(38) Ekološko vino bi moralo biti v celoti pridelano iz ekoloških surovin, dovoljene pa bi morale biti le določene snovi, odobrene v skladu s to uredbo. Enološke prakse, postopke in obdelave je treba izvajati v skladu s pravili pridelave, kot so opredeljeni v tej uredbi.

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za vino v zvezi z enološkimi praksami in omejitvami.

(39) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila pridelave za vino v zvezi z enološkimi praksami in omejitvami.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 14(2).

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za ekološki kvas v zvezi s predelavo in substrati, ki se uporabljajo pri njegovi pridelavi.

(41) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila pridelave za ekološki kvas v zvezi s predelavo in substrati, ki se uporabljajo pri njegovi pridelavi.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 15(2).

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 42

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(42) Za upoštevanje možnih prihodnjih potreb po posebnih pravilih pridelave za proizvode, katerih pridelava ne spada v katero od kategorij posebnih pravil pridelave, določenih v tej uredbi, ter za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter posledične prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo posebnih pravil pridelave za takšne proizvode, vključno s spremembami in dopolnitvami teh pravil.

(42) Kjer ta uredba ne določa podrobnih pravil pridelave za določene vrste živali, določene vodne rastline in določene mikroalge, bi morala do vključitve podrobnih pravil pridelave v to uredbo veljati nacionalna pravila, ali če ta ne obstajajo, zasebni standardi, ki jih priznavajo države članice. O teh nacionalnih pravilih ali zasebnih standardih bi treba obvestiti Komisijo. Ustrezno bi morala veljati v tej uredbi določena pravila glede označevanja, nadzora in izdajanja potrdil.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 16.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) Uredba (ES) št. 834/2007 je določila različne izjeme od pravil ekološke pridelave. Izkušnje, pridobljene z uporabo teh določb, so pokazale, da takšne izjeme negativno vplivajo na ekološko pridelavo. Zlasti je bilo ugotovljeno, da že sam obstoj takšnih izjem ovira pridelavo surovin v ekološki obliki ter da visoka raven dobrobiti živali, ki je povezana z ekološko pridelavo, ni zagotovljena. Poleg tega upravljanje izjem in nadzor nad njimi za nacionalne uprave in izvajalce dejavnosti pomenita precejšnje upravno breme. Obstoj izjem je tudi ustvaril pogoje za izkrivljanje konkurence in ogrozil zaupanje potrošnikov. Zaradi tega bi bilo treba možnosti dopuščanja izjem od pravil ekološke pridelave še bolj omejiti in jih dovoliti le v primerih katastrofalnih razmer.

(43) Uredba (ES) št. 834/2007 je določila različne izjeme od pravil ekološke pridelave. Izkušnje, pridobljene z uporabo teh določb, so pokazale, da takšne izjeme niso zadostna spodbuda, da bi postale takšne izjeme odveč. Zlasti je bilo ugotovljeno, da že sam obstoj takšnih izjem lahko ovira povečanje oskrbe s surovinami v ekološki obliki ter da visoka raven dobrobiti živali, ki je povezana z ekološko pridelavo, ni vedno zagotovljena. Poleg tega upravljanje izjem in nadzor nad njimi za nacionalne uprave in izvajalce dejavnosti pomenita precejšnje upravno breme. Obstoj izjem je tudi ustvaril pogoje za izkrivljanje konkurence in ogrozil zaupanje potrošnikov. Zaradi tega bi bilo treba z uredbo določiti ukrepe za spodbujanje razvoja ekološkega razmnoževanja in odpravo vrzeli na trgu ekoloških surovin, da bi tako čim prej odpravili izjeme.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(44) Za omogočanje nadaljevanja ali ponovnega začetka ekološke pridelave v primerih katastrofalnih razmer bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte za oblikovanje meril za določitev primerov katastrofalnih razmer ter posebnih pravil za obravnavo takšnih primerov, za potrebno spremljanje in za zahteve glede poročanja.

(44) Na Komisijo bi treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 v zvezi z določitvijo meril, na podlagi katerih je mogoče opredeliti okoliščine, v katerih se lahko uporabljajo izjemna pravila za proizvodnjo, in načine soočanja s temi okoliščinami, ter določitvijo spremljanja in zahtev glede poročanja, ob upoštevanju znanstvenih mnenj ekološkega sektorja.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Uvodna izjava 44 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(44a) Spodbujati je treba uživanje lokalno pridelane in tržene hrane, da se v prometnem sektorju zagotovijo čim nižje emisije toplogrednih plinov. Da bi se zmanjšalo nastajanje odpadkov, je treba spodbujati nepakirane izdelke in se čim bolj izogibati prekomerni embalaži.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Uvodna izjava 45

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(45) Pod določenimi pogoji se ekološki in neekološki proizvodi lahko zbirajo in prevažajo sočasno. Za ustrezno ločevanje neekoloških in ekoloških proizvodov med ravnanjem ter za preprečevanje morebitnega mešanja bi bilo treba sprejeti posebne določbe.

(45) Pod določenimi pogoji se ekološki in neekološki proizvodi lahko zbirajo in prevažajo sočasno. Za ustrezno ločevanje neekoloških in ekoloških proizvodov med takšnim ravnanjem, katerega namen je zbiranje, prevoz in predelava, ter za preprečevanje morebitnega mešanja bi bilo treba sprejeti posebne določbe.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Uvodna izjava 46

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(46) Za zagotavljanje neoporečnosti ekološke pridelave in prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila za zbiranje, pakiranje, prevoz in skladiščenje ekoloških proizvodov.

(46) Za zagotavljanje neoporečnosti ekološke pridelave in prilagoditve tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila za zbiranje, pakiranje, prevoz in skladiščenje ekoloških proizvodov.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 18(2).

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Uvodna izjava 47

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(47) Uporabo proizvodov in snovi, kot so fitofarmacevtska sredstva, gnojila, sredstva za izboljšavo tal, hranilne snovi, sestavine živalske prehrane, aditivi za živila ali krmni dodatki, pomožna tehnološka sredstva in proizvodi za čiščenje in razkuževanje, bi bilo treba v ekološki pridelavi kar najbolj omejiti in bi zanjo morali veljati posebni pogoji iz te uredbe. Enak pristop bi bilo treba uporabiti pri proizvodnji ekološke predelane hrane v zvezi z uporabo proizvodov in snovi, kot so aditivi za živila in pomožna tehnološka sredstva. Zato bi bilo treba ob upoštevanju načel iz te uredbe in določenih meril sprejeti določbe za opredelitev možne uporabe takšnih proizvodov in snovi v ekološki pridelavi na splošno ter zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane.

(47) Uporabo proizvodov in snovi, kot so fitofarmacevtska sredstva, gnojila, sredstva za izboljšavo tal, hranilne snovi, sestavine živalske prehrane, aditivi za živila ali krmni dodatki, pomožna tehnološka sredstva, proizvodi, ki se uporabljajo v živinoreji, in proizvodi za čiščenje in razkuževanje, bi bilo treba v ekološki pridelavi kar najbolj omejiti in bi zanjo morali veljati posebni pogoji iz te uredbe. Enak pristop bi bilo treba uporabiti pri proizvodnji ekološke predelane hrane v zvezi z uporabo proizvodov in snovi, kot so aditivi za živila in pomožna tehnološka sredstva, proizvodi in snovi za enološke prakse ter proizvodi za čiščenje in razkuževanje. Zato bi bilo treba ob upoštevanju načel iz te uredbe in določenih meril sprejeti določbe za opredelitev možne uporabe takšnih proizvodov in snovi v ekološki pridelavi na splošno ter zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembam, ki jih je poročevalec predlagal za člen 19(1)(2)(ba) in (bb).

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Uvodna izjava 48

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(48) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo pri ekološki pridelavi na splošno in zlasti pri pridelavi ekološke predelane hrane ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določanjem dodatnih meril za odobritev uporabe ali umik odobritve uporabe takšnih proizvodov in snovi v ekološki pridelavi na splošno in zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane ter drugih zahtev za uporabo takih odobrenih proizvodov in snovi.

(48) Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo pri ekološki pridelavi na splošno in zlasti pri pridelavi ekološke predelane hrane ter prilagoditev tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z odobritvijo ali umikom odobritve uporabe proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno, in zlasti proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo v proizvodnji predelane ekološke hrane, ter drugih zahtev za uporabo takih odobrenih proizvodov in snovi.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 19(5).

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Uvodna izjava 49

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(49) Ker Unija nima posebnih pravil o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru prisotnosti neodobrenih proizvodov ali snovi v ekoloških proizvodih, so bili v Uniji oblikovani in izvedeni različni pristopi. To stanje ustvarja negotovost za izvajalce dejavnosti, nadzorne organe in izvajalce nadzora. Privede lahko tudi do neenake obravnave izvajalcev dejavnosti v Uniji in vpliva na zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode. Zato je primerno, da se določijo jasne in enotne določbe za preprečevanje, da bi se kot ekološki tržili tisti proizvodi, v katerih so neodobreni proizvodi ali snovi prisotne v količinah, ki presegajo določene ravni. Te ravni bi bilo treba določiti ob upoštevanju zlasti Direktive Komisije 2006/125/ES o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke.

črtano

__________________

 

Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne 5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16).

 

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Uvodna izjava 50

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(50) Za zagotavljanje učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema označevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s posebnimi merili in pogoji za določitev in uporabo ravni prisotnosti neodobrenih proizvodov in snovi, tako da se proizvodi, ki bodo vsebovali neodobrene proizvode ali snovi nad temi najvišjimi vrednostmi, ne bodo tržili kot ekološki, ter da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo navedenih ravni in njihove prilagoditve tehničnemu razvoju.

črtano

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Uvodna izjava 51

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51) Ekološka pridelava temelji na splošnem načelu omejevanja uporabe surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva. Kmetje morajo sprejeti ukrepe za preprečitev tveganja kontaminacije z neodobrenimi proizvodi ali snovmi. Kljub takšnim ukrepom lahko pride do primerov, ko kmeti svojih proizvodov ne morejo tržiti kot organskih zaradi nenamerne prisotnosti neodobrenih proizvodov ali snovi. Zato je primerno državam članicam zagotoviti možnost v skladu s členom 42 Pogodbe, da dodelijo nacionalna plačila za nadomestilo izgub, do katerih pride v takih primerih. Poleg tega države članice lahko za delno ali celotno nadomestilo za takšne izgube uporabijo instrumente skupne kmetijske politike.

(51) Ekološka pridelava temelji na splošnem načelu omejevanja uporabe surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva. Kmetje morajo sprejeti ukrepe za preprečitev tveganja kontaminacije z neodobrenimi proizvodi ali snovmi. Kljub takšnim ukrepom lahko pride do primerov, ko kmeti svojih proizvodov ne morejo tržiti kot organskih zaradi nenamerne prisotnosti neodobrenih proizvodov ali snovi.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Uvodna izjava 52

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(52) Za označevanje kmetijskih proizvodov in živil bi morala veljati splošna pravila iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta32, zlasti določbe za preprečevanje označevanja, ki bi lahko zmedlo ali zavajalo potrošnike. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi sprejeti posebne določbe v zvezi z označevanjem ekoloških proizvodov. Določbe bi morale ščititi interese izvajalcev dejavnosti v zvezi s pravilno identifikacijo njihovih proizvodov na trgu in delovanjem v razmerah poštene konkurence ter interese potrošnikov v zvezi z omogočanjem ozaveščene izbire.

(52) Za označevanje kmetijskih proizvodov in živil bi morala veljati splošna pravila iz Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta32, zlasti dosledno spoštovanje skupnega standarda za označevanje in določb za preprečevanje označevanja, ki bi lahko zmedlo ali zavajalo potrošnike. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi sprejeti posebne določbe v zvezi z označevanjem ekoloških proizvodov. Določbe bi morale ščititi interese izvajalcev dejavnosti v zvezi s pravilno identifikacijo njihovih proizvodov na trgu in delovanjem v razmerah poštene konkurence ter interese potrošnikov v zvezi z omogočanjem ozaveščene izbire.

__________________

__________________

32 Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

32 Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Uvodna izjava 57

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(57) Za zagotavljanje jasnosti za potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s prilagoditvijo seznama izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo iz te uredbe, določitvijo posebnih zahtev glede označevanja in sestave, ki veljajo za krmo in njene sestavine, določitvijo dodatnih pravil o označevanju in uporabi navedb, določenih v tej uredbi, razen logotipa ekološke pridelave Evropske unije, ter spremembo logotipa ekološke pridelave Evropske unije in z njim povezanih pravil.

(57) Za zagotavljanje jasnosti za potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s prilagoditvijo seznama izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo iz te uredbe, določitvijo dodatnih pravil o označevanju in uporabi navedb, določenih v tej uredbi, razen logotipa ekološke pridelave Evropske unije, ter spremembo logotipa ekološke pridelave Evropske unije in z njim povezanih pravil.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 21(4).

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Uvodna izjava 58

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(58) Ekološka pridelava je verodostojna le, če jo na vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije spremljata učinkovito preverjanje in nadzor. Za ekološko pridelavo bi moral veljati uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. (XXX/XXXX) Evropskega parlamenta in Sveta, da se preveri skladnost s pravili ekološke pridelave in pravili o označevanju ekoloških proizvodov.

(58) Ekološka pridelava je verodostojna le, če jo na vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije spremljata učinkovito preverjanje in nadzor. Za ekološko pridelavo bi moral veljati uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, da se preveri skladnost s pravili ekološke pridelave in pravili o označevanju ekoloških proizvodov. Zato bi morala na področje uporabe te uredbe spadati posebna pravila za ekološko pridelavo, ki zadevajo nadzor nad postopkom skozi vso verigo ekološke pridelave.

 

 

33 Uredba (EU) št. XX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi ter pravil o zdravstvenem varstvu živali, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu rastlin, rastlinskem razmnoževalnem materialu in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, 1829/2003, 1831/2003, 1/2005, 396/2005, 834/2007, 1099/2009, 1069/2009 in 1107/2009, uredb (EU) št. 1151/2012 in [….]/2013 [za Urad za publikacije: vstaviti številko Uredbe o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] ter direktiv 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES, 2008/120/ES in 2009/128/ES (uredba o uradnem nadzoru) (UL L …).

 

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Uvodna izjava 60

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(60) Mali kmetje v Uniji se soočajo z relativno visokimi stroški inšpekcijskih pregledov in upravnim bremenom, povezanimi z ekološkim potrjevanjem. Dovoljen bi moral biti sistem skupinskih potrdil, da se znižajo stroški inšpekcijskih pregledov in izdaje potrdil ter povezano upravno breme, da se okrepijo lokalne mreže, da se prispeva k boljšim možnostim prodaje in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, kot jih imajo izvajalci dejavnosti iz tretjih držav. Zaradi tega bi bilo treba uvesti in opredeliti koncept „skupine izvajalcev dejavnosti“.

(60) Mali kmetje v Uniji se soočajo z relativno visokimi stroški inšpekcijskih pregledov in upravnim bremenom, povezanimi z ekološkim potrjevanjem. Dovoljen bi moral biti sistem skupinskih potrdil, da se znižajo stroški inšpekcijskih pregledov in izdaje potrdil ter povezano upravno breme, da se okrepijo lokalne mreže, da se prispeva k boljšim možnostim prodaje in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, kot jih imajo izvajalci dejavnosti iz tretjih držav. Zaradi tega bi bilo treba uvesti in opredeliti koncept „skupine izvajalcev dejavnosti“, ki bi moral vključevati tudi čezmejne skupine. Poleg tega bi morale države članice namensko uporabljati ukrepe za sodelovanje med kmeti, zlasti malimi kmeti, upravičenimi po Uredbi (ES) št. 1305/2013.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Uvodna izjava 61

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(61) Za zagotavljanje učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema označevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z zahtevami za vodenje evidenc s strani izvajalcev dejavnosti ali skupin izvajalcev dejavnosti, zahtevami za objavo seznama izvajalcev dejavnosti, zahtevami in postopki, ki se uporabijo pri objavi pristojbin, zaračunanih v povezavi z nadzorom skladnosti s pravili ekološke pridelave, in pri nadzoru uporabe teh pristojbin s strani pristojnih organov, ter z merili za opredelitev skupin proizvodov, v zvezi s katerimi bi morali biti izvajalci dejavnosti upravičeni le do enega potrdila o ekološki pridelavi, ki ga izda zadevni nadzorni organ ali izvajalec nadzora.

črtano

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembama, ki ju je poročevalec predlagal za člen 24(6) in člen 25(6).

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Uvodna izjava 62

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(62) Za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega potrjevanja skupine izvajalcev dejavnosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z odgovornostmi posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti, sestavo in velikostjo skupine, kategorijami proizvodov, ki jih prideluje skupina izvajalcev dejavnosti, pogoji za udeležbo v skupini ter vzpostavitvijo in delovanjem sistema skupine za notranji nadzor, vključno z obsegom, vsebino in pogostostjo nadzora.

črtano

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 26(3).

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Uvodna izjava 62 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(62a) Da bi malim kmetom zagotovili čim več priložnosti in spodbujali posamezne kmete k oblikovanju skupin izvajalcev dejavnosti, bi morala pravila o skupinah izvajalcev dejavnosti odražati potrebe in zmogljivosti virov vseh malih kmetov.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 26(3).

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Uvodna izjava 67

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(67) Izkušnje s shemo nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so priznani kot pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje potrdil v tretjih državah za namen uvoza proizvodov z enakovrednimi jamstvi, kažejo, da so si pravila, ki jih uporabljajo navedeni nadzorni organi in izvajalci nadzora, med seboj različna in bi jih bilo v praksi težko šteti za enakovredne ustreznim pravilom Unije. Poleg tega preveliko število standardov nadzornih organov in izvajalcev nadzora ovira ustrezen nadzor s strani Komisije. Zato bi bilo treba navedeno shemo priznavanja enakovrednosti odpraviti. Vendar bi bilo treba navedenim nadzornim organom in izvajalcem nadzora zagotoviti dovolj časa, da se lahko pripravijo na pridobitev priznanja za namene uvoza proizvodov, ki izpolnjujejo pravila Unije.

(67) Izkušnje s shemo nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so priznani kot pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje potrdil v tretjih državah za namen uvoza proizvodov z enakovrednimi jamstvi, kažejo, da so si pravila, ki jih uporabljajo navedeni nadzorni organi in izvajalci nadzora, med seboj različna in bi jih bilo v praksi težko šteti za enakovredne ustreznim pravilom Unije. Poleg tega preveliko število standardov nadzornih organov in izvajalcev nadzora ovira ustrezen nadzor s strani Komisije. Zato bi bilo treba navedeno shemo priznavanja enakovrednosti spremeniti, da bi, kjer je to primerno, uvedli nov sistem prilagojene skladnosti. Vendar bi bilo treba navedenim nadzornim organom in izvajalcem nadzora zagotoviti dovolj časa, da se lahko pripravijo na pridobitev priznanja za namene uvoza proizvodov, ki izpolnjujejo pravila Unije.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Uvodna izjava 69

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(69) Za zagotavljanje poštene konkurence med izvajalci dejavnosti, sledljivosti uvoženih proizvodov, namenjenih dajanju v promet znotraj Unije kot ekoloških, ali preglednosti postopka priznavanja in nadzora s strani nadzornih organov in izvajalcev nadzora v okviru uvoza skladnih ekoloških proizvodov ter za zagotavljanje upravljanja seznama tretjih držav, priznanih za namen enakovrednosti v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z dokumenti za carinske organe v tretjih državah, zlasti izvoznim spričevalom za ekološke proizvode, kjer je mogoče, v elektronski obliki, dokumenti, potrebnimi za uvoz, tudi v elektronski obliki, kjer je mogoče, merili za priznavanje ali odvzem priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora v okviru uvoza skladnih ekoloških proizvodov ter v zvezi z informacijami, ki jih morajo posredovati tretje države, priznane v skladu z navedeno uredbo, in ki so potrebne za nadzor njihovega priznanja in izvajanje nadzora s strani Komisije, vključno s preverjanjem na kraju samem.

(69) Za zagotavljanje sledljivosti uvoženih proizvodov, namenjenih dajanju v promet znotraj Unije kot ekoloških, ali preglednosti postopka priznavanja in nadzora s strani nadzornih organov in izvajalcev nadzora v okviru uvoza skladnih ekoloških proizvodov ter za zagotavljanje upravljanja seznama tretjih držav, priznanih za namen enakovrednosti v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z dokumenti, potrebnimi za uvoz, tudi v elektronski obliki, kjer je mogoče, v zvezi z izpolnjevanjem meril za priznavanje ali odvzem priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora v okviru uvoza skladnih ekoloških proizvodov, v zvezi z informacijami, ki jih morajo posredovati tretje države, priznane v skladu z navedeno uredbo, in ki so potrebne za nadzor njihovega priznanja, v zvezi z določbami o izvajanju nadzora s strani Komisije, vključno s preverjanjem na kraju samem, v zvezi z veljavnim postopkom za priznavanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora, vključno z vsebino vložene tehnične dokumentacije in odvzemom priznanja ter v zvezi z nadzorom in drugimi dejavnostmi nadzornih oblasti in nadzornih organov, ki jih priznava Komisija. Kjer se pojavijo resne ali ponavljajoče se kršitve pravil o nadzoru in izdajanju potrdil, bi morali zadevnim izvajalcem nadzora nemudoma odvzeti priznanje, tako v tretjih državah kot na trgu Unije za nacionalne akreditacijske organe, ustanovljene v Uniji.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembam, ki jih je poročevalec predlagal za člena 27(3) in 29(7), in uvaja nova odstavka (7a) in (7b) člena 29.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Uvodna izjava 69 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Na Komisijo bi treba prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov v zvezi z izvajanjem meril glede neupoštevanja ali domnevnega neupoštevanja veljavnih pravil, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, prepoznanih v členu 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, in v zvezi z uporabljenim sistemom za prenos informacij, potrebnih za izvajanje in spremljanje te uredbe. Vse informacije o domnevnem neupoštevanju, odvzemu priznanja ali začasnem odvzemu odobritve je treba takoj sporočiti vsem pristojnim organom in izvajalcem nadzora, da bi se izognili dajanju neodobrenih proizvodov v promet.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembam, ki jih je poročevalec predlagal za člene 29(8), 31(6) in 33(2).

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Uvodna izjava 70

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(70) Sprejeti bi bilo treba določbo za zagotavljanje, da ni mogoče omejiti pretoka ekoloških proizvodov, ki so bili podvrženi nadzoru v eni državi članici in ki so skladni s to uredbo, v drugi državi članici. Za zagotavljanje nemotenega delovanja enotnega trga in trgovine med državami članicami bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil o prostem pretoku ekoloških proizvodov.

(70) Sprejeti bi bilo treba določbo za zagotavljanje, da ni mogoče omejiti pretoka ekoloških proizvodov, ki so bili podvrženi nadzoru v eni državi članici in ki so skladni s to uredbo, v drugi državi članici.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 32(2).

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Uvodna izjava 71

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(71) Za pridobivanje zanesljivih informacij, potrebnih za izvajanje te uredbe, bi države članice morale Komisiji vsako leto posredovati potrebne informacije. Zaradi jasnosti in preglednosti bi države članice morale hraniti posodobljene sezname pristojnih organov, nadzornih organov in izvajalcev nadzora. Države članice bi morale sezname nadzornih organov in izvajalcev nadzora dati na voljo javnosti, Komisija pa bi jih morala vsako leto objaviti.

(71) Za pridobivanje zanesljivih informacij, potrebnih za izvajanje te uredbe, bi države članice morale Komisiji vsako leto posredovati potrebne posodobljene statistične informacije. Zaradi jasnosti in preglednosti bi države članice morale hraniti posodobljene sezname pristojnih organov, nadzornih organov in izvajalcev nadzora. Države članice bi morale sezname nadzornih organov in izvajalcev nadzora dati na voljo javnosti, Komisija pa bi jih morala vsako leto objaviti.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Uvodna izjava 72

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(72) Določiti je treba ukrepe za zagotovitev nemotenega prehoda na nekatere spremembe pravnega okvira, ki ureja uvoz ekoloških proizvodov v Unijo, kot jih uvaja ta uredba. Za zagotovitev nemotenega prehoda s starega na nov pravni okvir bi bilo zlasti treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s pravili o obdobjih preusmeritve, ki se začnejo v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, in sicer z odstopanjem od splošnega pravila, da prejšnjih obdobij ni mogoče retroaktivno priznati kot delov obdobja preusmeritve.

(72) Določiti je treba ukrepe za zagotovitev nemotenega prehoda na nekatere spremembe pravnega okvira, ki ureja uvoz ekoloških proizvodov v Unijo, kot jih uvaja ta uredba. Za zagotovitev nemotenega prehoda s starega na nov pravni okvir bi bilo zlasti treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s pravili o obdobjih preusmeritve, ki se začnejo v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007.

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 8(3).

Predlog spremembe    59

Predlog uredbe

Uvodna izjava 75

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(75) Za zagotavljanje enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s tehničnimi podrobnostmi za vzpostavitev podatkovne zbirke sort, za katere je na voljo rastlinski razmnoževalni material, pridelan s postopkom ekološke pridelave; v zvezi z odobritvijo ali umikom odobritve za proizvode ali snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno in zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane, vključno s postopki, ki jih je treba upoštevati pri odobritvi, in seznami teh proizvodov in snovi ter, če je primerno, njihovim opisom, zahtevo glede sestave in pogoji uporabe; v zvezi s posebnimi in praktičnimi podrobnostmi glede predstavitve, sestave in velikosti navedb, ki navajajo šifre nadzornih organov in izvajalcev nadzora, in navedbe kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, dodelitve šifer nadzornim organom in izvajalcem nadzora in navedbe kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora; v zvezi s podrobnostmi in specifikacijami glede vsebine in oblike obvestil ter načina, kako izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti pristojne organe obveščajo o svojih dejavnostih, in glede oblike objave pristojbin, ki se lahko zaračunajo za nadzor; v zvezi z izmenjavo informacij med skupinami izvajalcev dejavnosti in pristojnimi organi, nadzornimi organi in izvajalci nadzora ter med državami članicami in Komisijo glede priznavanja ali odvzema priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora, ki so pristojni za izvajanje nadzora v tretjih državah, ter pripravo seznama teh nadzornih organov in izvajalcev nadzora in pravil za zagotavljanje uporabe ukrepov v povezavi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost uvoženih ekoloških proizvodov; v zvezi s pripravo seznama tretjih držav, priznanih v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, in spremembo tega seznama ter pravil za zagotavljanje uporabe ukrepov v povezavi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih iz navedenih držav; v zvezi s sistemom za prenos informacij, potrebnih za izvajanje in spremljanje te uredbe; ter v zvezi s pripravo seznama nadzornih organov in izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, ter spremembo tega seznama. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(75) Za zagotavljanje enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s tehničnimi podrobnostmi za vzpostavitev enotne podatkovne zbirke sort, zlasti tradicionalnih in redkih sort, za katere je na voljo rastlinski razmnoževalni material, pridelan s postopkom ekološke pridelave; v zvezi z odobritvijo ali umikom odobritve za proizvode ali snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno in zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane, vključno s postopki, ki jih je treba upoštevati pri odobritvi, in seznami teh proizvodov in snovi ter, če je primerno, njihovim opisom, zahtevo glede sestave in pogoji uporabe; v zvezi s posebnimi in praktičnimi podrobnostmi glede predstavitve, sestave in velikosti navedb, ki navajajo šifre nadzornih organov in izvajalcev nadzora, in navedbe kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, dodelitve šifer nadzornim organom in izvajalcem nadzora in navedbe kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora; v zvezi s podrobnostmi in specifikacijami glede vsebine in oblike obvestil ter načina, kako izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti pristojne organe obveščajo o svojih dejavnostih, in glede oblike objave pristojbin, ki se lahko zaračunajo za nadzor; v zvezi z izmenjavo informacij med skupinami izvajalcev dejavnosti in pristojnimi organi, nadzornimi organi in izvajalci nadzora ter med državami članicami in Komisijo glede priznavanja ali odvzema priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora, ki so pristojni za izvajanje nadzora v tretjih državah, ter pripravo seznama teh nadzornih organov in izvajalcev nadzora in pravil za zagotavljanje uporabe ukrepov v povezavi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost uvoženih ekoloških proizvodov; v zvezi s pripravo seznama tretjih držav, priznanih v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, in spremembo tega seznama ter pravil za zagotavljanje uporabe ukrepov v povezavi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih iz navedenih držav; v zvezi s sistemom za prenos informacij, potrebnih za izvajanje in spremljanje te uredbe; ter v zvezi s pripravo seznama nadzornih organov in izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, ter spremembo tega seznama. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

__________________

__________________

34 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

34 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Predlog spremembe    60

Predlog uredbe

Uvodna izjava 77

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(77) Za zagotavljanje nemotenega prehoda s pravil o ekološkem izvoru rastlinskega razmnoževalnega materiala in živalih za namene razmnoževanja iz Uredbe (ES) št. 834/2007 ter izjem od pravil pridelave, sprejetih v skladu s členom 22 navedene uredbe, na nova pravila pridelave za rastline in rastlinske proizvode ter pravila za živinorejo iz te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z odobritvijo izjem, kjer so izjeme nujne za zagotovitev dostopa do rastlinskega razmnoževalnega materiala in živih živali za namene razmnoževanja, ki jih je mogoče uporabiti v ekološki pridelavi oziroma vzreji. Ker so ti akti prehodni, bi morali veljati omejen čas.

(77) Za zagotavljanje nemotenega prehoda s pravil o ekološkem izvoru rastlinskega razmnoževalnega materiala in živalih za namene razmnoževanja iz Uredbe (ES) št. 834/2007 ter izjem od pravil pridelave, sprejetih v skladu s členom 22 navedene uredbe, na nova pravila pridelave za rastline in rastlinske proizvode ter pravila za živinorejo iz te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z odobritvijo izjem, kjer so izjeme nujne za zagotovitev dostopa do rastlinskega razmnoževalnega materiala in živih živali za namene razmnoževanja, ki jih je mogoče uporabiti v ekološki pridelavi oziroma vzreji. Ti akti so zgolj prehodni, zato bodo veljali le omejen čas, dokler se ne prepoznajo in odpravijo vrzeli v razpoložljivosti ekološkega razmnoževalnega materiala za rastline in ekološko rejenih živali za vzrejo na trgu.

Obrazložitev

Namen je, da bi z evropskimi pridelovalci ekoloških semen ustvarili resnični trg za pridelavo ekoloških semen. To lahko zagotovimo le z učinkovitim sistemom spodbud in jasno zavezanostjo zakonodajalca.

Predlog spremembe    61

Predlog uredbe

Uvodna izjava 77 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(77a) Akcijski načrt Komisije za prihodnost ekološke pridelave v Evropski uniji bi bilo treba uporabiti za pomoč pri financiranju raziskav in inovacij, da bi se povečala pridelava in razpoložljivost ekoloških semen in rastlinskega razmnoževalnega materiala.

Predlog spremembe    62

Predlog uredbe

Uvodna izjava 77 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(77b) Da bi povečali proizvodnjo, razpoložljivost in uporabo ekoloških semen in rastlinskega razmnoževalnega materiala, bi bilo treba spodbuditi partnerstvo med razmnoževalci semen, žlahtnitelji in vsemi, ki se ukvarjajoz ekološkim kmetijstvom. Poleg tega bi bilo treba skupini strokovnjakov za strokovno svetovanje v zvezi z ekološko pridelavo (EGTOP) podeliti mandat, da razvije nov sistem za uspešno in trajnostno uporabo ekoloških semen, ki bo spodbujal tudi žlahtnitelje in razmnoževalce ekoloških semen.

Predlog spremembe    63

Predlog uredbe

Uvodna izjava 78

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(78) Komisija bi morala obravnavati razpoložljivost ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in živali za namene razmnoževanja ter Evropskemu parlamentu in Svetu leta 2021 v zvezi s tem predložiti poročilo.

(78) Za zagotavljanje zadostnih količin ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, krme in ekološko rejenih živali za vzrejo na trgu in pred vložitvijo predloga za postopno odpravo izjem bi morala Komisija izvesti študijo na podlagi zbranih podatkov in analize stanja v državah članicah. Na podlagi te študije bi morala Komisija do konca leta 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, ki bi vsebovalo analitični del o stanju na področju ekološkega kmetovanja in o doseženem napredku ter strateški del o ukrepih, ki veljajo ali so potrebni za izboljšanje uspešnosti ekološkega kmetovanja in njegovega institucionalnega okvira.

Predlog spremembe    64

Predlog uredbe

Uvodna izjava 80

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(80) Pregled zakonodajnega okvira za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov je pokazal, da posebne potrebe, povezane z uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX (uredba o uradnem nadzoru), zahtevajo določbe za boljšo obravnavo primerov neskladnosti. Poleg tega bi bilo treba določbe Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o uradnem nadzoru] v zvezi z nalogami in odgovornostmi pristojnih organov, odobritvijo in nadzorom pooblaščenih organov, uradnim potrjevanjem, obveznostmi poročanja in upravno pomočjo prilagoditi posebnim potrebam sektorja ekološke pridelave. Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o uradnem nadzoru] bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

črtano

Obrazložitev

Predlog spremembe ustreza spremembi, ki jo je poročevalec predlagal za člen 44.

Predlog spremembe    65

Predlog uredbe

Člen 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba določa načela in pravila ekološke pridelave ter pravila v zvezi z uporabo označb, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, pri označevanju in oglaševanju.

Ta uredba določa načela ekološke pridelave ter njenega nadzora in izdajanja potrdil zanjo, pravila ekološke pridelave, predelave, distribucije, nadzora in uporabe označb, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, pri označevanju in oglaševanju. Uredba je podlaga za trajnostni razvoj ekološke pridelave in njenih pozitivnih učinkov na okolje in javno zdravje, obenem pa bo zagotovila učinkovito delovanje notranjega trga in poštene konkurence, s čimer bo kmetom pomagala do poštenega dohodka, zagotovila zaupanje potrošnikov in zaščitila njihove interese.

Obrazložitev

Načela in postopke ekološke pridelave je treba upoštevati v celotnem postopku ekološkega kmetovanja oziroma ekološke pridelave. Zato je pomembno, da se v tej uredbi ohrani nadzor, ki temelji na postopku. Ni dovolj, da se nadzoruje le proizvod, ki je predviden za zaužitje s strani človeka ali živali. Uredba zaobjema tudi izdajanje potrdil za ekološke proizvode in proizvode v procesu preusmeritve.

Predlog spremembe    66

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Ta uredba velja za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) in za nekatere druge proizvode iz Priloge I k tej uredbi, če so navedeni kmetijski proizvodi in drugi proizvodi pridelani, pripravljeni, distribuirani, dani v promet, uvoženi ali izvoženi kot ekološki.

1. Ta uredba velja za naslednje proizvode, ki izhajajo iz kmetijstva, pa tudi ribogojstva in čebelarstva, kjer so ti proizvodi pridelani, pripravljeni, označeni, distribuirani, dani v promet v Uniji ali uvoženi v Unijo ali izvoženi iz nje kot ekološki ali so za to predvideni:

 

(a) žive ali nepredelane kmetijske proizvode, vključno s semeni in drugim rastlinskim razmnoževalnim materialom;

 

(b) predelane kmetijske proizvode za hrano;

 

(c) krmo;

 

(d) alge in živali iz ribogojstva;

 

(e) vino;

 

(f) kvas;

 

(g) gobe;

 

(h) nabrane divje rastline in njihove dele

 

in druge proizvode, tesno povezane s kmetijstvom, pridelane, pripravljene, označene, distribuirane, dane v promet, uvožene ali izvožene.

Proizvodi iz lova in ribolova divjih živali se ne štejejo za ekološke proizvode.

Proizvodi iz lova in ribolova divjih živali se ne štejejo za ekološke proizvode.

 

(Sprememba izraza „morske alge“ v „alge“ velja za celotno besedilo;

Predlog spremembe    67

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba se uporablja za vse izvajalce dejavnosti, ki so vključeni v dejavnosti na kateri koli stopnji pridelave, priprave in distribucije proizvodov iz odstavka 1.

2. Ta uredba se uporablja za vse izvajalce dejavnosti, ki so vključeni v dejavnosti na kateri koli stopnji pridelave, priprave, označevanja in distribucije proizvodov iz odstavka 1.

Priprava hrane v obratih javne prehrane, kot je opredeljena v točki (d) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta35, ni predmet te uredbe.

Priprava hrane v obratih javne prehrane, kot je opredeljena v točki (d) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta35, je predmet te uredbe.

__________________

__________________

35 Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

35 Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18).

Obrazložitev

Obrati javne prehrane so postali pomemben del trga ekoloških proizvodov, saj z ekološkim proizvodi oskrbujejo čedalje več javnih menz, pa tudi restavracij. Zato bi morali biti vključeni v področje uporabe te uredbe.

Predlog spremembe    68

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice lahko uporabljajo nacionalna pravila ali, če teh nimajo, zasebne standarde o označevanju in nadzoru proizvodov iz dejavnosti priprave hrane v obratih javne prehrane.

črtano

Obrazložitev

V področje uporabe uredbe bi morali biti vključeni tudi obrati javne prehrane in restavracije. Večje menze lahko označijo, če uporabljajo ekološke proizvode v svojih obrokih, vendar ni obveznega deleža ekoloških proizvodov v skupnem obroku.

Predlog spremembe    69

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Ta uredba se uporablja brez poseganja v povezano zakonodajo Unije na področjih varnosti prehranske verige, zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin in rastlinskega razmnoževalnega materiala ter zlasti v Uredbo (EU) št. XX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (rastlinski razmnoževalni material) in Uredbo (EU) št. XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta (zaščitni ukrepi proti škodljivim organizmom na rastlinah).

3. Ta uredba se uporablja brez poseganja v drugo zakonodajo Unije ali nacionalne določbe, v skladu s pravom Unije glede proizvodov, opredeljenih v tem členu, na primer določb, ki urejajo pridelavo, pripravo, trženje, označevanje in nadzor teh proizvodov, in vključujoč zakonodajo o živilih in živalski prehrani.

__________________

 

36 [naslov] (UL L,…).

 

37 [naslov] (UL L,…).

 

Obrazložitev

Vsa omenjena zakonodaja še ne bo v veljavi, ko bo sprejeta nova zakonodaja o ekološki pridelavi.

Predlog spremembe    70

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Za upoštevanje novih informacij o načinih pridelave, materialov ali mednarodnih zavez se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36, s katerimi se spremeni seznam proizvodov iz Priloge I. Na ta seznam se lahko uvrstijo le proizvodi, ki so tesno povezani s kmetijskimi proizvodi.

črtano

Obrazložitev

Področje uporabe bi moralo biti enako kot v obstoječi Uredbi (ES) št. 834/2007. Te spremembe osnovne uredbe bi morale biti mogoče le s postopkom soodločanja.

Predlog spremembe    71

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) „surovina kmetijskega izvora“ pomeni kmetijski proizvod, ki ni bil podvržen ohranjanju obstojnosti ali predelavi;

(3) „surovina kmetijskega izvora“ ali „surovina ribogojskega izvora“ pomeni kmetijski ali ribogojski proizvod, ki ni bil podrvžen predelavi, pripravi ali ohranjanju obstojnosti;

Predlog spremembe    72

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) „preventivni ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zagotavljanje kakovosti tal, preprečevanje in zatiranje škodljivih organizmov in plevela ter preprečevanje mešanja s proizvodi ali snovmi, ki niso odobreni na podlagi te uredbe;

(4) „preventivni in previdnostni ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki jih je treba na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije sprejeti za zagotavljanje kakovosti ekološke pridelave, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter preprečevanje kontaminacije in mešanja s proizvodi ali snovmi, ki niso odobreni na podlagi te uredbe;

Obrazložitev

Previdnostni ukrepi bi morali biti obširnejši od preventivnih ukrepov in bi jih morali uporabljati na vseh stopnjah sistema ekološke pridelave.

Predlog spremembe    73

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) „preusmeritev“ pomeni preusmerjanje z neekološke na ekološko pridelavo v določenem obdobju;

(5) „preusmeritev“ pomeni preusmerjanje z neekološke na ekološko pridelavo v določenem obdobju, v katerem se uporabljajo določbe o ekološki pridelavi;

Predlog spremembe    74

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) „skupina izvajalcev dejavnosti“ pomeni skupino, v kateri je vsak izvajalec dejavnosti kmet, ki ima kmetijsko gospodarstvo velikosti do 5 hektarjev kmetijske površine v obdelavi in ki se lahko poleg pridelave hrane ali krme ukvarja tudi s predelavo hrane ali krme;

(7) „skupina izvajalcev dejavnosti“ pomeni skupino, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

 

(a) vsak član skupine je kmet ali izvajalec dejavnosti, ki proizvaja alge ali ribogojske proizvode, poleg proizvodnje hrane in krme pa lahko tudi predeluje, pripravlja in trži hrano ali krmo;

 

(b) člani skupine izvajajo svojo proizvodno dejavnost geografsko blizu drug drugega;

 

(c) oblikuje se skupen sistem za trženje ekoloških proizvodov, ki jih pridela skupina;

 

(d) skupina je pravna oseba in ima sistem notranjega nadzora ter

 

(e) promet ali standardni rezultat ekološke proizvodnje posameznega člana skupine ne presega 15 000 EUR na leto ali vsak član prideluje na posestvu, ki meri največ 5 hektarjev, ali v primeru proizvodnje v toplih gredah ali druge intenzivne proizvodnje na pokriti površini največ 0,5 hektarja ali v primeru izključnega trajnega travinja na površini do največ 15 hektarjev.

 

Pogoji iz točke (e) ne veljajo za skupine izvajalcev dejavnosti iz tretjih držav.

Predlog spremembe    75

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10a) „ekološko žlahtnjenje rastlin in razvoj sort“ pomeni krepitev genetske raznovrstnosti, skupaj z zanašanjem na naravne sposobnosti razmnoževanja. Namen ekološkega žlahtnjenja rastlin je razvijanje novih vrst, ki so zlasti primerne za sisteme ekološke pridelave. Gre za celostni pristop, ki upošteva naravne omejitve križanja in temelji na rodovitnih rastlinah, ki lahko uspešno zaživijo v živi prsti. Ekološko žlahtnjenje rastlin se izvaja pod pogoji ekološkega žlahtnjenja rastlin, ki so v skladu z zahtevami te uredbe.

Predlog spremembe    76

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10b) „rastlinski razmnoževalni material“ pomeni rastline in vse razvojne faze rastlin, tudi semena, ki lahko proizvedejo celotne rastline ali so temu namenjene;

Predlog spremembe    77

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 10 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10c) „matična rastlina“ pomeni znano rastlino, ki se ji vzame rastlinski razmnoževalni material za razmnoževanje novih rastlin;

Predlog spremembe    78

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 10 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10d) „generacija“ pomeni skupino rastlin, ki predstavljajo eno samo linijo v rodovni vrsti rastlin;

Predlog spremembe    79

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 10 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(10e) „ekološka vzreja živali“ pomeni krepitev genetske raznovrstnosti, skupaj z naravno sposobnostjo razmnoževanja zadevnih živali. Ekološka vzreja živali zagotavlja največjo možno skladnost z zahtevami te uredbe ter se osredotoča na odpornost proti boleznim, dolgoživost in prilagajanje vremenskim in naravnim razmeram, poleg tega pa, če je mogoče, spodbuja vzrejo, katere namen je počasna rast;

Predlog spremembe    80

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a) „rastlinski pripravki“ pomenijo izvlečke, pridobljene iz določenih rastlin in namenjene krepitvi pridelka ali odganjanju ali odpravljanju škodljivih organizmov in bolezni;

Predlog spremembe    81

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b) „biodinamični pripravki“ pomenijo mešanice, ki se tradicionalno uporabljajo v biodinamičnem kmetijstvu in so označene s številkami od 500 do 508;

Predlog spremembe    82

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) „veranda“ pomeni dodaten, pokrit, neizoliran zunanji del zgradbe za živino, katerega najdaljša stran je običajno opremljena z žičnato ograjo ali mrežo ter ima zunanjo klimo, naravno in umetno razsvetljavo ter nastlana tla;

(16) „veranda“ pomeni dodaten, pokrit, neizoliran zunanji del zgradbe za živino, katerega najdaljša stran je običajno opremljena z žično ograjo ali mrežo ter ima zunanjo klimo, naravno in, če je mogoče, umetno razsvetljavo ter nastlana tla;

Obrazložitev

Če je primerno zagotovljena, zadostuje naravna razsvetljava na verandi, umetna razsvetljava ne bi smela biti obvezna zahteva.

Predlog spremembe    83

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

„mlade kokoši nesnice“ pomeni mlade živali vrste Gallus gallus, ki so namenjene nesenju jajc in so stare manj kot 18 tednov;

Predlog spremembe    84

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

„kokoši nesnice“ pomeni živali vrste Gallus gallus, ki so namenjene nesenju jajc za prehrano in so stare najmanj 18 tednov;

Predlog spremembe    85

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 16 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16c) „brojlerji“ pomeni živali vrste Gallus gallus, ki se redijo za proizvodnjo mesa;

Predlog spremembe    86

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 16 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16d) „uporabna površina“ pomeni površina, kot je opredeljena v Direktivi Sveta 1999/74/ES1a, ki je (v objektu za rejo perutnine) široka vsaj 30 cm, z nagibom tal, ki ne presega 14 %, in svetlo višino vsaj 45 cm. Površina za gnezdenje se ne šteje za uporabno površino.

 

__________________

 

1a Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 2008 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).

Obrazložitev

Določbe člena 2(2)(d) Direktive Sveta 1999/74/ES.

Predlog spremembe    87

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 16 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16f) „glavni kazalniki“ pomeni kazalnike, povezane z neposrednimi okoljskimi vidiki, opredeljenimi v Uredbi (ES) št. 1221/2009;

Predlog spremembe    88

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) „priprava“ pomeni postopke ohranjanja obstojnosti ali predelave ekoloških proizvodov, vključno z zakolom in razkosavanjem živalskih proizvodov, pakiranjem, označevanjem ali spremembami označevanja v zvezi z ekološko pridelavo;

(20) „priprava“ pomeni postopke ohranjanja obstojnosti ali predelave ekoloških proizvodov, vključno z zakolom in razkosavanjem živalskih proizvodov, pakiranjem, označevanjem ali spremembami označevanja v zvezi z uporabljenimi metodami ekološke pridelave;

Obrazložitev

„Priprava“, kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 834/2007

Predlog spremembe    89

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24) krma iz preusmeritve“ pomeni krmo, pridelano v obdobju preusmeritve, razen krme, ki je bila požeta v 12 mesecih po pričetku preusmeritve;

(24) proizvodi iz preusmeritve“ pomeni rastlinske proizvode, pridelane v obdobju preusmeritve, razen krme, ki je bila požeta v 12 mesecih po pričetku preusmeritve;

Predlog spremembe    90

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) „katastrofalne razmere“ pomenijo razmere, ki so posledica „slabih vremenskih razmer“, „okoljske nesreče“, „naravne nesreče“ ali „katastrofičnega dogodka“, kot je opredeljeno v točkah (h), (j), (k) oziroma (l) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(28) „katastrofalne razmere“ pomenijo razmere, ki so posledica „slabih vremenskih razmer“, „okoljske nesreče“, „naravne nesreče“, „živalske bolezni“ ali „katastrofičnega dogodka“, kot je opredeljeno v točkah (h), (j), (k) oziroma (l) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013;

Predlog spremembe    91

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) „nadzorni organ“ pomeni nadzorni organ za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov, kot je opredeljen v členu 2(39) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba o uradnem nadzoru];

(33) „nadzorni organ“ pomeni javnoupravno organizacijo države članice, ki jo je pristojni organ deloma ali v celoti pooblastil za nadzor in izdajanje potrdil na področju ekološke pridelave in označevanja, v skladu z določbami te uredbe. Kjer je to primerno, vključuje tudi ustrezni organ tretje države ali ustrezni organ, ki deluje v tretji državi.

Predlog spremembe    92

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) „izvajalec nadzora“ pomeni pooblaščeni organ, kot je opredeljen v členu 2(38) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba o uradnem nadzoru], in tudi izvajalec, ki ga Komisija ali tretja država, ki jo priznava Komisija, priznava za izvajanje nadzora v tretjih državah v zvezi z uvozom ekoloških proizvodov v Unijo;

(34) „izvajalec nadzora“ pomeni neodvisno zasebno ali javno tretjo osebo, ki v skladu z določbami te uredbe izvaja nadzor in izdaja potrdila na področju ekološke pridelave. Kjer je to primerno, vključuje tudi ustreznega izvajalca tretje države ali ustreznega izvajalca, ki deluje v tretji državi;

Predlog spremembe    93

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 35 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(35a) „skladnost“ pomeni skladnost s to uredbo in njenimi prilogami, z delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s to uredbo, in drugimi uredbami, na katere se sklicuje ta uredba.

Predlog spremembe    94

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36) „gensko spremenjeni organizem“ pomeni gensko spremenjeni organizem, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta43, ki ni pridobljen s tehnikami genskega spreminjanja iz Priloge I.B k navedeni direktivi (v nadaljnjem besedilu: GSO);

(36) „gensko spremenjeni organizem“ pomeni gensko spremenjeni organizem, kot je opredeljen v Direktivi 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta43 (v nadaljnjem besedilu: GSO);

__________________

__________________

43 Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).

43 Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).

Predlog spremembe    95

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 40 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(40a) „namensko proizveden nanomaterial“ pomeni vsak namensko proizveden nanomaterial, kot je opredeljen v točki (t) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011;

Predlog spremembe    96

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 41

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(41) enakovrednost“ pomeni doseganje enakih ciljev in izpolnjevanje enakih načel z uporabo pravil, ki zagotavljajo enako raven zagotavljanja skladnosti; „pomožno tehnološko sredstvo“ pomeni pomožno tehnološko sredstvo, kot je opredeljeno v točki (b) člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1333/2008;

(41) enakovreden pri opisu različnih sistemov ali ukrepov pomeni, da z uporabo pravil, ki zagotavljajo enako raven zagotavljanja skladnosti, dosegajo enake cilje in izpolnjujejo enaka načela;

Predlog spremembe    97

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 43

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) „ionizirajoče sevanje“ pomeni ionizirajoče sevanje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive Sveta 96/29/Euratom.

(43) „ionizirajoče sevanje“ pomeni ionizirajoče sevanje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive Sveta 96/29/Euratom47 in kot ga ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/2/ES47a;

__________________

__________________

47 Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).

47 Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1).

 

47a Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 16).

Obrazložitev

Omeniti bi bilo treba Direktivo 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem

Predlog spremembe    98

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 43 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(43a) „priprava hrane v obratih javne prehrane“ pomeni pripravo in razdeljevanje ekoloških proizvodov v obratih javne prehrane, kot so restavracije, menze, bolnišnice in zapori, in druge vrste živilske dejavnosti na kraju prodaje ali dostave končnemu potrošniku;

Predlog spremembe    99

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 43 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(43b) „proizvodna enota“ pomeni vsa sredstva, ki se uporabljajo v sektorju pridelave, kot so prostori za primarno pridelavo, površine, zemljišča, pašniki, površine na prostem, zgradbe za živali, čebelnjaki, ribniki, zaprti sistemi ali območja za alge ali živali iz ribogojstva, gojitvene enote, koncesije za obalo ali morsko dno, prostori za skladiščenje pridelkov, rastlinski proizvodi, proizvodi iz alg, živalski proizvodi, surovine in kakršne koli druge kmetijske surovine, pomembne za ta sektor pridelave;

Predlog spremembe    100

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 43 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(43c) „objekt za rejo perutnine“ pomeni samostojno pokrito zgradbo, ki je urejena tako, da živali, ki so v njej, ščiti pred slabim vremenom;

Obrazložitev

Pojem „objekt za rejo perutnine“ (v angleščini „poultryhouse“) iz predhodne uredbe se v različnih državah in jezikih različno razlaga, včasih kot prostor za rejo v veliki stavbi (v angleščini „building“). Pomembno je, da se pojem natančno opredeli in da se ta opredelitev uskladi.

Predlog spremembe    101

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 43 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(43d) „hidroponska pridelava“ pomeni metodo gojenja rastlin na način, da so njihove korenine samo v raztopini iz mineralnih hranilnih snovi ali v inertnem mediju, kot so perlit, pesek ali mineralna volna, z dodano hranilno raztopino;

Predlog spremembe    102

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 43 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(43e) „gojenje rastlin v zemlji“ pomeni pridelavo v živi prsti (mineralna prst, mešana in/ali pognojena z materiali in proizvodi, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi) v povezavi s podtaljem in kamninsko podlago;

Predlog spremembe    103

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 43 f (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(43f) „kmetijsko gospodarstvo“ pomeni vse pridelovalne enote za pridelavo proizvodov iz člena 2(1), ki jih vodi en upravnik;

Predlog spremembe    104

Predlog uredbe

Člen 3 – točka 43 g (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(43g) „predpakirana hrana“ pomeni predpakirana živila, kakor so opredeljena v členu 2(2)(f) Uredbe (EU) št. 1169/2011.

Obrazložitev

Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom.

Predlog spremembe    105

Predlog uredbe

Poglavje II – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Načela ekološke pridelave

Cilji in načela ekološke pridelave

Predlog spremembe    106

Predlog uredbe

Člen 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 3a

 

Cilji

 

Vzpostavitev trajnostnega sistema ekološke pridelave se bo skušalo doseči z naslednjimi splošnimi cilji:

 

(a) spoštovanje naravnih sistemov in ciklov ter ohranjanje in krepitev zdravja tal, vode, rastlin in živali ter ravnovesja med njimi;

 

(b) vzpostavitev ustreznega upravljanja bioloških postopkov, osnovanih na ekoloških sistemih, ki uporabljajo naravne vire iz tega sistema s postopki, ki:

 

vzdržujejo dolgoročno rodovitnost prsti;

 

prispevajo k visoki ravni biotske raznovrstnosti;

 

znatno prispevajo k nestrupenemu okolju;

 

odgovorno uporabljajo energijo in vodo in z njima varčujejo ter ohranjajo naravne vire kot so voda, prst, organske snovi in zrak;

 

spoštujejo visoke standarde dobrobiti živali in zlasti zadovoljujejo vrstnospecifične vedenjske potrebe živali;

Obrazložitev

Poglavje bi moralo urejati načela in cilje ekološke pridelave, predelave in distribucije, kot v Uredbi št. 834/2007.

Predlog spremembe    107

Predlog uredbe

Člen 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ekološka pridelava je sistem trajnostnega upravljanja, ki temelji na naslednjih splošnih načelih:

Ekološka pridelava je sistem trajnostnega upravljanja, ki temelji na naslednjih splošnih načelih:

(a) spoštovanje naravnih sistemov in ciklov ter ohranjanje in krepitev stanja tal, vode, zraka in biotske raznovrstnost, zdravja rastlin in živali ter ravnovesja med njimi;

(a) prispevanje k varstvu okolja, podnebja in ljudi;

(b) prispevanje k visoki ravni biotske raznovrstnosti;

(b) prispevanje k visoki ravni biotske raznovrstnosti;

(c) odgovorno izkoriščanje energije in naravnih virov, na primer vode, tal, organskih snovi in zraka;

(c) odgovorno izkoriščanje energije in naravnih virov, na primer vode, tal, organskih snovi in zraka;

(d) spoštovanje strogih standardov dobrobiti živali in zlasti zadovoljevanje vrstno-specifičnih vedenjskih potreb živali;

(d) spoštovanje strogih standardov dobrobiti živali in zlasti zadovoljevanje vrstno-specifičnih vedenjskih potreb živali;

 

(da) pridelava različnih vrst hrane in drugih visokokakovostnih kmetijskih proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki koristijo okolju, zdravju ljudi in rastlin ali zdravju in dobrobiti živali;

 

(db) zagotavljanje kakovosti ekoloških pridelkov v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije.

 

(dc) spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalne proizvodnje na ozemljih Unije;

(e) ustrezno oblikovanje in upravljanje bioloških postopkov, osnovanih na ekoloških sistemih, ki uporabljajo naravne vire iz tega sistema s postopki, ki:

(e) ustrezno oblikovanje in upravljanje bioloških postopkov, osnovanih na ekoloških sistemih, ki uporabljajo naravne vire iz tega sistema s postopki, ki:

(i) uporabljajo žive organizme in mehanske postopke pridelave;

(i) uporabljajo žive organizme in mehanske postopke pridelave;

(ii) uporabljajo gojenje rastlin v zemlji in živinorejo ali se ukvarjajo z ribogojstvom, ki je v skladu z načelom trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov;

(ii) uporabljajo gojenje rastlin v zemlji in živinorejo, povezano z zemljo, ali se ukvarjajo z ribogojstvom, ki je v skladu z načelom trajnostnega ribolova; Poleg tega temeljijo te prakse na naslednjih načelih:

 

varstvo prsti in zaščita pred erozijo zaradi vetra in vode,

 

varstvo kakovosti vode;

 

kolobarjenje, razen v primeru trajnih nasadov;

 

uporaba semen in živali z visoko stopnjo genetske raznovrstnosti, odpornosti proti boleznim in dolgoživosti;

(iii) izključujejo uporabo GSO in proizvodov, pridelanih iz GSO ali z GSO, z izjemo zdravil za uporabo v veterinarski medicini;

(iii) izključujejo uporabo GSO in proizvodov, pridelanih iz GSO ali z GSO, z izjemo zdravil za uporabo v veterinarski medicini;

(iv) temeljijo na uporabi preventivnih ukrepov, kjer je primerno;

(iv) temeljijo na oceni tveganja iz člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 in uporabi previdnostnih ukrepov, kjer je primerno;

(f) omejevanje uporabe kakršnih koli surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva. Če so te zahtevane ali če ustrezni načini upravljanja ali postopki iz točke (e) ne obstajajo, so omejene na:

(f) omejevanje uporabe kakršnih koli surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva. Če so te zahtevane ali če ustrezni načini upravljanja ali postopki iz točke (e) ne obstajajo, so omejene na:

(i) surovine iz ekološke pridelave;

(i) surovine iz ekološke pridelave; v primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala se prednost da sortam, ki so izbrane zaradi svoje sposobnosti, da izpolnjujejo posebne potrebe in cilje ekološkega kmetovanja;

(ii) naravne ali naravno pridobljene snovi;

(ii) naravne ali naravno pridobljene snovi;

(iii) slabo topna mineralna gnojila;

(iii) slabo topna mineralna gnojila;

(g) prilagajanje, po potrebi in v okviru te uredbe, postopka pridelave zaradi upoštevanja zdravstvenega stanja, regionalnih razlik v ekološkem ravnovesju, podnebju in lokalnih pogojih, stopenj razvoja in specifičnih živinorejskih praks.

(g) prilagajanje, po potrebi in v okviru te uredbe, postopka pridelave zaradi upoštevanja zdravstvenega stanja, regionalnih razlik v ekološkem ravnovesju, podnebju in lokalnih pogojih, stopenj razvoja in specifičnih živinorejskih praks.

Predlog spremembe    108

Predlog uredbe

Člen 5 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) ohranjanje zdravja rastlin in živali;

Predlog spremembe    109

Predlog uredbe

Člen 5 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) izključitev genskega inženirstva, kloniranja živali, inducirane poliploidije in ionizirajočega sevanja iz celotne ekološke prehranske verige;

(h) izključitev kloniranja živali iz celotne ekološke prehranske verige;

Predlog spremembe    110

Predlog uredbe

Člen 5 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha) izključitev živil, ki vsebujejo namensko proizvedene umetne nanomateriale ali so iz njih sestavljena;

Predlog spremembe    111

Predlog uredbe

Člen 5 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) dolgoročno zdravje vodnega okolja in kakovost okoliških vodnih in kopenskih ekosistemov;

(i) vzdrževanje biotske raznovrstnosti v naravnih vodnih ekosistemih in zagotavljanje dolgoročnega zdravja vodnega okolja in kakovosti okoliških vodnih in kopenskih sistemov v ribogojstvu;

Predlog spremembe    112

Predlog uredbe

Člen 5 – točka j a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ja) upoštevanje lokalnega ali regionalnega ekološkega ravnovesja pri odločanju o pridelavi;

Predlog spremembe    113

Predlog uredbe

Člen 5 – točka j b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(jb) proizvodnja ekoloških proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz živali, ki so jih od rojstva ali izvalitve ves čas redili na ekoloških kmetijskih gospodarstvih;

Predlog spremembe    114

Predlog uredbe

Člen 6 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Posebna načela, ki se uporabljajo za predelavo ekološke hrane in krme

Posebna načela, ki se uporabljajo za predelavo ekološke hrane

Obrazložitev

Treba je razlikovati med hrano in krmo ter vprašanji obravnavati v različnih členih.

Predlog spremembe    115

Predlog uredbe

Člen 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pridelava ekološke predelane hrane in krme temelji zlasti na naslednjih posebnih načelih:

Pridelava ekološke predelane hrane temelji zlasti na naslednjih posebnih načelih:

(a) pridelava ekološke hrane iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora;

(a) ekološka hrana se prideluje iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora, razen če sestavina v določenem trenutku ni dostopna na trgu kot ekološki proizvod; V takšnih primerih lahko pristojni organ zadevne države članice izjemoma odobri uporabo neekoloških sestavin. O odobritvi se obvesti Komisijo, ki to informacijo objavi tako, da je dostopna;

(b) pridelava ekološke krme iz ekoloških posamičnih krmil;

 

(c) omejevanje uporabe aditivov za živila, neekoloških sestavin s pretežno tehnološko in senzorično funkcijo ter mikrohranil in pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le, če je to tehnično nujno potrebno ali če služi določenim prehranskim namenom;

(b) omejevanje uporabe aditivov za živila, neekoloških sestavin s pretežno tehnološko in senzorično funkcijo ter mikrohranil in pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le, če je to tehnično nujno potrebno ali če služi določenim prehranskim namenom;

(d) omejitev uporabe krmnih dodatkov in pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le, če je to nujno potrebno iz tehničnih ali zootehniških razlogov ali če služi določenim prehranskim namenom;

 

(e) izključitev snovi in predelovalnih postopkov, ki bi lahko bili zavajajoči glede prave narave proizvoda;

(c) izključitev snovi in predelovalnih postopkov, ki bi lahko bili zavajajoči glede prave narave proizvoda;

(f) skrbno predelovanje hrane ali krme, po možnosti z uporabo bioloških, mehanskih in fizičnih postopkov.

(d) skrbno predelovanje hrane, po možnosti z uporabo bioloških, mehanskih in fizičnih postopkov.

Predlog spremembe    116

Predlog uredbe

Člen 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 6a

 

Posebna načela, ki se uporabljajo za predelavo ekološke krme

 

Proizvodnja predelane ekološke krme temelji zlasti na naslednjih posebnih načelih:

 

(a) pridelava ekološke krme iz ekoloških posamičnih krmil;

 

(b) omejitev uporabe krmnih dodatkov in pomožnih tehnoloških sredstev, da je njihova uporaba dovoljena le, če je to nujno potrebno iz tehničnih ali zootehniških razlogov ali za določene prehranske namene;

 

(c) izključitev snovi in predelovalnih postopkov, ki bi lahko bili zavajajoči glede prave narave ustreznega proizvoda;

 

(d) skrbno predelovanje krme, po možnosti z uporabo bioloških, mehanskih in fizičnih postopkov.

Predlog spremembe    117

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) upravljanje celotnega kmetijskega gospodarstva ali ribogojstva je skladno z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo;

(a) upravljanje celotnega kmetijskega gospodarstva ali ribogojstva je skladno s to uredbo;

Predlog spremembe    118

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) na področju ekološkega kmetovanja in ribogojstva se lahko uporabljajo le proizvodi in snovi, odobreni v skladu s členom 19, pod pogojem, da sta bila zadevni proizvod ali snov odobrena za uporabo v kmetijstvu in ribogojstvu v zadevni državi članici v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije in, kjer je primerno, ustreznimi nacionalnimi določbami, ki temeljijo na zakonodaji Unije, razen če je v točki 2.2 dela IV in točki 1.3 dela VI Priloge II določeno drugače;

(b) na področju ekološkega kmetovanja in ribogojstva se lahko za namene iz člena 19 uporabljajo le proizvodi in snovi, odobreni v skladu s točko 2.2 dela IV in točko 1.3 dela VI Priloge II, pod pogojem, da sta bila zadevni proizvod ali snov odobrena za uporabo v kmetijstvu in ribogojstvu v zadevni državi članici v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije in, kjer je primerno, ustreznimi nacionalnimi določbami, ki temeljijo na zakonodaji Unije; uporaba proizvodov in snovi za druge namene, kot so tisti, ki so navedeni v členu 19 ter odobreni v skladu s točko 2.2. dela IV in točko 1.3 dela VI Priloge II, je dovoljena, če se uporabljajo skladno z načeli iz Poglavja II;

Predlog spremembe    119

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) uporaba kloniranja živali in umetno izzvane poliploidnosti pri živalih je prepovedana;

Predlog spremembe    120

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb) na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije se po potrebi sprejmejo preventivni ukrepi;

Predlog spremembe    121

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) izvajalci dejavnosti v ekološkem sektorju, razen mikropodjetij, kmetov in izvajalcev, ki pridelujejo morske alge ali živali iz ribogojstva, vzpostavijo sistem ravnanja z okoljem, da izboljšajo svojo okoljsko učinkovitost.

(d) izvajalci dejavnosti v ekološkem sektorju, razen mikropodjetij, kmetov, čebelarjev, trgovcev na drobno in izvajalcev, ki pridelujejo alge ali živali iz akvakulture, z določitvijo ciljev glede uspešnosti izboljšajo učinkovitost za zaščito biotske raznolikosti in kot prispevek k ublažitvi okoljskih sprememb s pomočjo sredstev, kot je sekvestracija ogljika.

Predlog spremembe    122

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za zagotavljanje pravilne uporabe splošnih pravil pridelave se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z določitvijo meril, ki jih mora izpolnjevati sistem ravnanja z okoljem iz točke (d) odstavka 1. Ta merila upoštevajo posebnosti malih in srednjih podjetij.

2. Za zagotavljanje pravilne uporabe splošnih pravil pridelave se na Komisijo prenese pooblastilo, da na podlagi načel iz Poglavja II sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z določitvijo meril, ki jih morajo izpolnjevati zahteve za ukrepe okoljske učinkovitosti, uvedene za ekološke dejavnosti, iz točke (d) odstavka 1. Ta merila upoštevajo posebnosti malih in srednjih podjetij.

Predlog spremembe    123

Predlog uredbe

Člen 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 7a

 

Odstopanje od splošnih pravil pridelave

 

1. Z odstopanjem od točke (a) člena 7(1) je kmetijsko gospodarstvo lahko razdeljeno na jasno ločene pridelovalne enote, ki so bodisi skladne s to uredbo bodisi namenjene neekološki pridelavi, pod pogojem, da:

 

(a) se sprejmejo ustrezni ukrepi, ki zagotavljajo stalno ločevanje proizvodov, izvirajočih iz posameznih zadevnih enot;

 

(b) gre pri domačih živali za različne vrste, krma in hlevi pa so jasno ločeni;

 

(c) je pri rastlinah obdelovalna zemlja jasno ločena, da se pridelujejo različne poljščine in sorte, ki jih je mogoče zlahka razlikovati, letine pa se skladiščijo in predelujejo ločeno;

 

(d) so pri akvakulturi ribogojna območja, krma in živalske vrste jasno ločeni;

 

(e) se glede trajnih kultur, ki jih je treba gojiti vsaj tri leta, lahko odobrijo sorte, ki jih ni mogoče zlahka razlikovati, če je njihova pridelava del načrta preusmeritve, ki ne traja več kot pet let, in so podvržene posebnim postopkom nadzora.

 

Zahteve glede različnih vrst in sort iz točk (a) in (e) prvega odstavka se ne uporabljajo za raziskovalna in izobraževalna središča, drevesnice, gojitelje semen, drstišča v okviru ribogojstva ter proizvodnje in gojenja alg;

 

2. Kmetijsko gospodarstvo ali dejavnost ribogojstva, ki vključuje ekološke in neekološke enote, lahko določi načrt preusmeritve pridelave, ki naj se ga izvede v časovnem obdobju, ki gospodarstvu omogoča, da se prilagodi zahtevam iz te uredbe.

 

3. Odstopanje iz odstavka 1 se ne uporablja za enote, ki pridelujejo proizvode, ki ne spadajo v področje uporabe te uredbe ali proizvode, za katere podrobne zahteve še niso določene.

Predlog spremembe    124

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kmetje in izvajalci, ki pridelujejo morske alge ali živali iz ribogojstva, upoštevajo obdobje preusmeritve. V času obdobja preusmeritve uporabljajo pravila ekološke pridelave iz te uredbe, zlasti posebna pravila za preusmeritev iz Priloge II.

1. Kmetje, čebelarji in izvajalci, ki pridelujejo alge ali živali iz ribogojstva, upoštevajo obdobje preusmeritve. V celotnem obdobju preusmeritve uporabljajo pravila ekološke pridelave iz te uredbe, zlasti posebna pravila za preusmeritev iz Priloge II.

Obrazložitev

Določba iz člena 17b Uredbe (ES) št. 834/2007.

Predlog spremembe    125

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Obdobje preusmeritve se začne šele takrat, ko kmet ali izvajalec, ki prideluje morske alge ali živali iz ribogojstva, v skladu s to uredbo pristojne organe obvesti o svoji dejavnosti.

2. Obdobje preusmeritve se začne šele takrat, ko kmet ali izvajalec, ki prideluje alge ali živali iz ribogojstva, svoje kmetijsko gospodarstvo vključi v sistem nadzora in o svoji dejavnosti obvesti pristojne organe v skladu s to uredbo.

 

Pristojni organ se lahko odloči, da kot del obdobja preusmeritve retroaktivno prizna katero koli predhodno obdobje, v katerem:

 

(a) so se na zemljiščih uporabljali ukrepi iz programa, ki se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 1305/2013, ali drugega uradnega programa, če se s temi ukrepi zagotovi, da se na teh zemljiščih ne uporabljajo proizvodi, ki niso dovoljeni za ekološko pridelavo ali

 

(b) lahko izvajalec dejavnosti predloži dokaze, da so bila ta zemljišča najmanj tri leta naravna ali kmetijska območja, ki niso bila obdelana s proizvodi ali snovmi, ki niso dovoljeni za ekološko pridelavo.

 

Obdobje preusmeritve za pašnike in za zunanje površine za nerastlinojede vrste živali se lahko skrajša na eno leto. Lahko se skrajša na šest mesecev, kadar se zadevno zemljišče v zadnjem letu ni obdelovalo s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko pridelavo.

Predlog spremembe    126

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Prejšnja obdobja se ne smejo retroaktivno priznati kot del obdobja preusmeritve.

črtano

Predlog spremembe    127

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Proizvodi, pridelani v obdobju preusmeritve, se ne tržijo kot ekološki.

4. Živali in živalski proizvodi, pridelani v obdobju preusmeritve, se ne tržijo kot ekološki proizvodi. Rastlinski proizvodi, pobrani 12 mesecev po začetku obdobja preusmeritve, se lahko označijo kot proizvodi v obdobju preusmeritve, če ti proizvodi vsebujejo le eno rastlinsko sestavino kmetijskega izvora.

Obrazložitev

V skladu s členom 17(f) in členom 26 o posebnih zahtevah za označevanje iz Uredbe Sveta 8ES) št. 834/2007 ter iz člena 62 Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008.

Predlog spremembe    128

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Z odstopanjem od člena 7(1)(a) se kmetijsko gospodarstvo v obdobju preusmeritve lahko razdeli na jasno ločene enote, ki pa se vse ne upravljajo v skladu z ekološko pridelavo. V zvezi z živino so v obdobju preusmeritve v ekološko vzrejo lahko vključene različne živalske vrste. Pri ribogojstvu gre lahko pri tem za iste vrste, če so ribogojna območja ustrezno ločena. V zvezi z rastlinami so v obdobju preusmeritve lahko v ekološko pridelavo vključene različne sorte, ki jih je mogoče zlahka razlikovati.

črtano

Predlog spremembe    129

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo glede ekološke pridelave in prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo pravila iz tega člena ali dopolnjujejo in spreminjajo pravila iz Priloge II v zvezi s preusmeritvijo.

6. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo glede ekološke pridelave in prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo pravila iz tega člena ali dopolnjujejo pravila iz Priloge II v zvezi s preusmeritvijo.

Predlog spremembe    130

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za namene odstavka 1 in v zvezi z GSO ali proizvodi, pridelanimi iz GSO ali z GSO, za hrano in krmo se izvajalci dejavnosti lahko zanašajo na označbe, s katerimi je opremljen proizvod, ali na kateri koli drug spremni dokument, pritrjen ali priložen v skladu z Direktivo 2001/18/ES, Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta48 ali Uredbo (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta49.

2. Za namene prepovedi GSO iz odstavka 1 in v zvezi z GSO ali proizvodi, pridelanimi iz GSO ali z GSO, za hrano in krmo se izvajalci dejavnosti zanašajo na označbe, s katerimi je opremljen proizvod, ali na kateri koli drug spremni dokument, pritrjen ali priložen v skladu z Direktivo 2001/18/ES, Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta48 ali Uredbo (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta49.

__________________

__________________

48Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1).

48Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1).

49 Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L 268, 18.10.2003, str. 24).

49 Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L 268, 18.10.2003, str. 24).

Predlog spremembe    131

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Za namene prepovedi iz odstavka 1 glede proizvodov, ki niso hrana ali krma, ali proizvodov, proizvedenih iz GSO ali z njihovo pomočjo, izvajalci, ki uporabljajo take neekološke proizvode, kupljene pri tretji strani, od prodajalca zahtevajo potrditev, da dobavljeni proizvodi niso proizvedeni iz GSO ali z njihovo pomočjo.

Obrazložitev

V ekološki pridelavi je uporaba GSO prepovedana, zato morajo izvajalci biti dokazati, da ne uporabljajo neekoloških proizvodov, proizvedenih iz GSO ali z njihovo pomočjo.

Predlog spremembe    132

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo rastline ali rastlinske proizvode, upoštevajo zlasti pravila pridelave iz dela I Priloge II.

1. Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo rastline ali rastlinske proizvode, upoštevajo zlasti posebna pravila pridelave iz dela I Priloge II in posebna izvedbena pravila, določena v skladu z odstavkom 4 tega člena.

Obrazložitev

Te predlog spremembe je povezan s predlogi sprememb v zvezi z odstavkom 4 istih avtorjev.

Predlog spremembe    133

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Vsaka država članica zagotovi vzpostavitev računalniško podprte podatkovne zbirke sort in heterogenega materiala v skladu z Uredbo (EU) št. XX/XXX (zakonodaja o rastlinskem razmnoževalnem materialu), za katere je na njenem ozemlju na voljo rastlinski razmnoževalni material, pridelan s postopkom ekološke pridelave.

2. Vsaka država članica zagotovi vzpostavitev računalniško podprte podatkovne zbirke z indikativnim seznamom sort, tudi semenskega krompirja in heterogenega materiala, kot so populacijske sorte in sorte s prostim opraševanjem, kar pomeni, da niso bile pridelane z nadzorovanim opraševanjem ali samooplodnih linij, za katere so semena, pridelana s postopkom ekološke pridelave, na voljo na njenem domačem trgu. Sorte iz ekološke pridelave ali heterogeni material, izbran zaradi svoje zmožnosti, da izpolnjuje posebne potrebe in cilje ekološkega kmetovanja, morajo biti na seznamu jasno opredeljene.

 

Vsaka država vzdržuje podatkovno zbirko, ki jo objavi Komisija. Da bi se zagotovilo pravočasen pregled razpoložljivega rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki je ustrezen za ekološko pridelavo na ravni Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36, ki določajo:

 

minimalne tehnične zahteve za vzpostavitev podatkovnih zbirk iz tega odstavka,

 

vsebino informacij, ki jih države članice posredujejo Komisiji, pa tudi tehnične podrobnosti in pogostost takšnih postopka.

 

Za heterogeni material, dan na voljo za uporabo v ekološkem kmetovanju,

 

(a) Direktiva Sveta 66/401/EGS1a;

 

(b) Direktiva Sveta 66/402/EGS1b;

 

(c) Direktiva Sveta 68/193/EGS1c;

 

(d) Direktiva Sveta 98/56/ES1d;

 

(e) Direktiva Sveta 1999/105/ES1e;

 

(d) Direktiva Sveta 2002/53/ES1f;

 

(e) Direktiva Sveta 2002/54/ES1d;

 

(f) Direktiva Sveta 2002/55/ES1h;

 

(g) Direktiva Sveta 2002/56/EGS1i;

 

(h) Direktiva Sveta 2002/57/ES1j;

 

(i) Direktiva Sveta 2008/72/ES1h in

 

(j) Direktiva Sveta 2008/90/EGS1l

 

ne veljajo:

 

________________

 

1aDirektiva Sveta št. 66/104/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin(UL 125, 11.7.1966, str. 2298).

 

1b Direktiva Sveta št. 66/104/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (UL 125, 11.7.1966, str. 2309).

 

1c Direktiva Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (UL L 93, 17.4.1968, str. 15).

 

1d Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1)

 

1e Direktiva Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (UL 193, 20.7.2002, str. 12).

 

1f Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL 193, 20.7.2002, str. 33).

 

1g Direktiva Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (UL 193, 20.7.2002, str. 60).

 

1h Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic(UL 193, 20.7.2002, str. 74).

 

1iDirektiva Sveta 2008/72/ES z dne 15. julija 2008 o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena (UL 205, 1.8.2008, str. 28).

 

1j Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 10)

 

1k Direktiva Sveta 2008/72/ES z dne 15. julija 2008 o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena (UL 205, 1.8.2008, str. 28).

 

1l Direktiva Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 267, 8.10.2008, str. 10)

Predlog spremembe    134

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo rastlin ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave rastlin v zvezi s:

3. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo rastlin ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo posebna pravila pridelave rastlin v zvezi s:

Predlog spremembe    135

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) postopki gojenja;

črtano

Predlog spremembe    136

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) upravljanjem tal in gnojenjem;

(b) upravljanjem tal in gnojenjem, kot je določeno v točkah 1.5.4. in 1.5.5 dela I Priloge II;

Predlog spremembe    137

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) zdravjem rastlin in zatiranjem škodljivih organizmov in plevela;

(c) zdravjem rastlin in zatiranjem škodljivih organizmov, plevela in bolezni, kot je določeno v točki 1.6. dela I Priloge II;

Predlog spremembe    138

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) izvorom rastlinskega razmnoževalnega materiala;

črtano

Predlog spremembe    139

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) nabiranjem divjih rastlin.

(f) nabiranjem divjih rastlin, kot je določeno v točki 2.2. dela I Priloge II.

Predlog spremembe    140

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo tehnične podrobnosti za vzpostavitev podatkovne zbirke iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

4. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi:

 

(a) zahteve za posamezne rastline, rastlinske proizvode ali sisteme pridelave rastlin;

 

(b) tehnične podrobnosti za vzpostavitev podatkovne zbirke iz odstavka 2;

 

(c) pogoje za izvajanje točke 1.4.2 dela I priloge II.

 

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Predlog spremembe    141

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Živinorejci upoštevajo zlasti posebna pravila za vzrejo iz dela II Priloge II.

1. Živinorejci upoštevajo zlasti pravila za vzrejo iz dela II Priloge II.

Predlog spremembe    142

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Komisija do 1. julija 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o novih pravilih glede na vrsto, ki se vključijo v to uredbo. Ta pravila so zasnovana tako, da ustrezajo vsem fiziološkim in vedenjskim potrebam ustreznih vrst.

 

Uporaba kletk za vretenčarje razen rib ni dovoljena.

Obrazložitev

To je prehodno pravilo za nove vrste.

Predlog spremembe    143

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko živinorejo ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila za živinorejo v zvezi s:

2. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko živinorejo ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo posebna pravila za živinorejo v zvezi s

Predlog spremembe    144

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) poreklom živali;

črtano

Predlog spremembe    145

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) namestitvijo živine, vključno z minimalnimi notranjimi in zunanjimi površinami ter največjim številom živali na hektar;

črtano

Predlog spremembe    146

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) živinorejskimi praksami;

črtano

Predlog spremembe    147

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) razmnoževanjem;

črtano

Predlog spremembe    148

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) krmo in krmljenjem;

(e) prehrano, kot je določeno v točkah 2.1.2., 2.2.2., 2.3.2., 2.4.3. in 2.5.3 dela II Priloge II;

Predlog spremembe    149

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem.

(f) preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem, kot je določeno v točki 2.5.4 dela II Priloge II.

Predlog spremembe    150

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Ti delegirani akti morajo zajemati naslednje vrste:

 

(a) govedo, ovce in koze;

 

(b) enoprste kopitarje;

 

(c) prašiče;

 

(d) perutnino;

 

(e) čebele.

Predlog spremembe    151

Predlog uredbe

Člen 12 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pravila pridelave za morske alge in živali iz ribogojstva

Pravila pridelave za alge in živali iz ribogojstva

Predlog spremembe    152

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo morske alge in živali iz ribogojstva, upoštevajo zlasti posebna pravila pridelave iz dela III Priloge II.

1. Izvajalci dejavnosti, ki gojijo alge in živali iz ribogojstva, upoštevajo zlasti pravila pridelave iz dela III Priloge II ter posebna pravila, določena v skladu z odstavkom 3a tega člena.

Predlog spremembe    153

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo morskih alg ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo posebna pravila pridelave za morske alge v zvezi z:

2. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo alg ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za alge v zvezi z:

Predlog spremembe    154

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ustreznostjo vodnega medija in načrtom za trajnostno upravljanje;

črtano

Predlog spremembe    155

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) gojenjem morskih alg;

(c) gojenjem alg, vključno z različnimi vrstami alg;

Predlog spremembe    156

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z gojenjem živali iz ekološkega ribogojstva ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila gojenja živali iz ribogojstva v zvezi z:

3. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z gojenjem živali iz ekološkega ribogojstva ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo posebna pravila gojenja živali iz ribogojstva, tudi za posebne vrste iz ribogojstva, v zvezi z:

Predlog spremembe    157

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) ustreznostjo vodnega medija in načrtom za trajnostno upravljanje;

črtano

Predlog spremembe    158

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) poreklom živali iz ribogojstva;

(b) poreklom živali iz ribogojstva za vsako posamezno vrsto, kot je določeno v točki 4.1.2. dela III Priloge II

Predlog spremembe    159

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) gojenjem v ribogojstvu, vključno z zaprtimi vodnimi sistemi, sistemi gojenja, največjo gostoto staleža in, kjer je primerno, najmanjšo gostoto staleža;

(c) pogoji namestitve in gojitvenimi praksami, kot je določeno v točkah 4.1.5. in 4.2.2. dela III Priloge II;

Predlog spremembe    160

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) razmnoževanjem;

črtano

Predlog spremembe    161

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) upravljanjem živali iz ribogojstva;

(e) upravljanjem mehkužcev, kot je določeno v točki 4.2.4. dela III Priloge II;

Predlog spremembe    162

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) krmo in krmljenjem;

(f) krmo in krmljenjem, kot je določeno v točkah 4.1.3.3. in 4.1.3.4 dela III Priloge II;

Predlog spremembe    163

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem.

(g) preprečevanjem bolezni in veterinarskimi zdravljenji, kot je določeno v točki 4.1.4 dela III Priloge II.

Predlog spremembe    164

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo posebna pravila o pogojih za izvajanje podatkovne zbirke iz točke 4.1.2.1 dela III Priloge II.

 

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Predlog spremembe    165

Predlog uredbe

Člen 13 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pravila pridelave za predelano hrano in krmo

Pravila pridelave za predelano krmo

Obrazložitev

Pravila pridelave za hrano in krmo so različna, saj temeljijo na različnih horizontalnih uredbah, zato bi jih bilo treba ohraniti ločene. To pojasni tudi črtanje v naslednjih predlogih sprememb k členu 13.

Predlog spremembe    166

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo predelano hrano in krmo, upoštevajo zlasti posebna pravila pridelave iz dela IV Priloge II.

1. Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo predelano krmo, upoštevajo pravila pridelave iz dela IV Priloge II.

Obrazložitev

Izvajalci dejavnosti bi morali spoštovati tudi splošna pravila pridelave iz dela IV Priloge II.

Predlog spremembe    167

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi s proizvodnjo ekološko predelane hrane in krme ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za predelano hrano in krmo v zvezi s:

2. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi s proizvodnjo ekološko predelane krme ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo posebna pravila pridelave za predelano krmo v zvezi s:

Predlog spremembe    168

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) postopki, ki jih je treba upoštevati;

črtano

Predlog spremembe    169

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) preventivnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti;

(b) previdnostnimi in preventivnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti;

Predlog spremembe    170

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) sestavo in pogoji uporabe predelane hrane in krme, vključno s proizvodi in snovmi, ki se lahko uporabljajo v predelani hrani in krmi;

črtano

Predlog spremembe    171

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) čistilnimi ukrepi;

črtano

Predlog spremembe    172

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) dajanjem predelanih proizvodov v promet, vključno z njihovim označevanjem in identifikacijo;

črtano

Predlog spremembe    173

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) ločevanjem ekoloških proizvodov, ekoloških sestavin kmetijskega izvora in ekoloških posamičnih krmil od neekoloških proizvodov, neekoloških sestavin kmetijskega izvora in neekoloških posamičnih krmil;

črtano

Predlog spremembe    174

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) seznamom neekoloških kmetijskih sestavin, ki se lahko izjemoma uporabljajo pri proizvodnji ekoloških predelanih proizvodov;

črtano

Predlog spremembe    175

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) izračunom deleža sestavin kmetijskega izvora iz člena 21(3)(a)(ii) in (b);

črtano

Predlog spremembe    176

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) tehnikami, ki se uporabljajo pri predelavi hrane ali krme.

(i) tehnikami, ki se uporabljajo pri predelavi krme.

Predlog spremembe    177

Predlog uredbe

Člen 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 13a

 

Pravila pridelave za predelano hrano

 

1. Izvajalci dejavnosti, ki proizvajajo predelano hrano, upoštevajo pravila pridelave iz dela IV Priloge II.

 

2. Poleg splošnih pravil pridelave iz člena 7 za izvajalce dejavnosti, ki proizvajajo predelano hrano, veljajo ta pravila:

 

(a) Priprava predelane ekološke hrane je časovno ali prostorsko ločena od priprave neekološke hrane.

 

(b) Za sestavo ekološke predelane hrane veljajo naslednji pogoji:

 

(i) proizvod je proizveden pretežno iz sestavin kmetijskega izvora; pri določanju, ali je proizvod proizveden pretežno iz sestavin kmetijskega izvora, se dodana voda in kuhinjska sol ne upoštevata;

 

(ii) uporabijo se lahko samo aditivi za živila, pomožna tehnološka sredstva, arome, voda, sol, pripravki iz mikroorganizmov in encimov, minerali, snovi v sledeh, vitamini in aminokisline ter druga mikrohranila, ki/če so dovoljeni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19;

 

(iii) neekološke kmetijske sestavine se lahko uporabijo samo, če njihovo uporabo dovoli država članica;

 

(iv) ekološka sestavina ni prisotna skupaj z enako neekološko sestavino ali s sestavino iz preusmeritve;

 

(v) hrana, pridelana iz rastlin iz preusmeritve vsebuje samo eno rastlinsko sestavino kmetijskega izvora.

 

3. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi s proizvodnjo ekološke predelane hrane ter prilagoditvijo tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo posebna pravila pridelave za predelano hrano v zvezi s:

 

(a) previdnostnimi in preventivnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti;

 

(b) sestavo in pogoji uporabe za proizvode in snovi, ki se lahko uporabljajo v predelani hrani, kot je določeno v točki 2.2.2. dela IV Priloge II;

 

(c) postopkom za odobritev neekoloških sestavin kmetijskega izvora, ki se lahko izjemoma uporabljajo pri proizvodnji ekoloških predelanih proizvodov;

 

(d) pravili za izračun odstotka kmetijskih sestavin iz točk (a)(i) in (b) člena 21(3), kot je določeno v točki 2.2.3. dela IV priloge II;

 

(e) tehnikami, ki se uporabljajo pri predelavi hrane.

Predlog spremembe    178

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi s pridelavo ekološkega vina ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za vino v zvezi z enološkimi postopki in omejitvami.

2. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi s pridelavo ekološkega vina ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo posebna pravila pridelave za vino v zvezi z enološkimi postopki in omejitvami, kot je določeno v točkah 3.2., 3,3., 3,4. in 3,5. dela V Priloge II.

Predlog spremembe    179

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo kvasa ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za kvas v zvezi s predelavo in uporabljenimi substrati.

2. Za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo kvasa ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo posebna pravila pridelave za kvas, kot je določeno v točki 1.3 dela VI Priloge II.

Predlog spremembe    180

Predlog uredbe

Člen 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za upoštevanje možne prihodnje potrebe po posebnih pravilih pridelave za proizvode, ki niso proizvodi iz členov 10 do 15, ter za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo navedenih drugih proizvodov ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo Prilogo II v zvezi s posebnimi pravili pridelave za navedene proizvode.

Kjer ta uredba ne določa podrobnih pravil pridelave za nekatere vrste živali, nekatere vodne rastline in nekatere mikroalge, do vključitve podrobnih pravil pridelave v to uredbo veljajo nacionalna pravila, ali če ta ne obstajajo, zasebni standardi, ki jih priznavajo države članice. O teh nacionalnih pravilih ali zasebnih standardih se obvesti Komisija. Ustrezno se uporabljajo pravila iz Poglavja IV o označevanju in iz poglavja V o nadzoru in potrjevanju.

Predlog spremembe    181

Predlog uredbe

Člen 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za omogočanje nadaljevanja ali ponovnega začetka ekološke pridelave v primerih katastrofalnih razmer in ob upoštevanju načel iz poglavja II se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki oblikujejo merila za določitev primerov katastrofalnih razmer ter posebnih pravil za obravnavo takšnih primerov, spremljanje in zahteve glede poročanja.

1. Za omogočanje nadaljevanja ali ponovnega začetka ekološke pridelave v primeru razmer, ki so posledica slabih vremenskih razmer, bolezni živali, bolezni rastlin ali rastlinskih škodljivcev, okoljske ali naravne nesreče, lahko pristojni organi posamezno odobrijo izjeme po naslednjimi pogoji:

 

(a) za odstopanja od pravil pridelave iz tega poglavja veljajo načela iz Poglavja II;

 

(b) odstopanja iz točke (a) je čim manj in so, kjer je ustrezno, časovno omejena ter se lahko dovolijo samo v teh primerih:

 

(i) če je to potrebno, da se zagotovi začetek ali ohranitev ekološke pridelave na gospodarstvih, ki se spopadajo s podnebnimi, geografskimi ali strukturnimi težavami;

 

(ii) če so potrebna za zagotovitev dostopa do krme, semen in vegetativnega razmnoževalnega materiala, živih živali in drugih kmetijskih surovin, če te surovine na trgu niso dostopne v ekološki obliki;

 

(iii) če so potrebne za zagotovitev dostopa do sestavin kmetijskega izvora, v okoliščinah ko te sestavine na trgu niso dostopne v ekološki obliki;

 

(iv) če so potrebne za odpravo posebnih težav, povezanih z upravljanjem ekološke vzreje živali;

 

(e) če so začasni ukrepi potrebni za nadaljevanje ali ponoven začetek ekološke pridelave v primeru katastrofalnih razmer.

 

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36, ki določa merila, na podlagi katerih je mogoče razmere opredeliti kot razmere, ki zahtevajo izredna pravila pridelave, in pravila za obravnavo takih primerov ter pravila za spremljanje in zahteve glede poročanja, ob upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj ekološkega sektorja.

 

3. Za odobritve teh izjem po posameznih primerih so odgovorni pristojni organi držav članic.

Predlog spremembe    182

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za zagotavljanje neoporečnosti ekološke pridelave in prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo pravila iz Priloge III.

2. Za zagotavljanje neoporečnosti ekološke pridelave in prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo pravila iz točk 2, 3, 4 in 6 Priloge III.

Predlog spremembe    183

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) kot fitofarmacevtska sredstva;

(a) kot fitofarmacevtska sredstva v celotni Evropski uniji ali v eni ali več conah iz Priloge I k Uredbi EU 1107/2009;

Obrazložitev

V skladu s horizontalnimi določbami v zvezi z registracijo fitofarmacevtskih sredstev v Uredbi 1107/2009 bi morala tudi ta uredba omogočati določitev con v južni, srednji in severni Evropi, da bi lahko upoštevali velike okoljske in podnebne razlike v Evropski uniji. Da bi izključili zlorabo, mora biti z registracijo na podlagi con nujno povezana izboljšana okoljska trajnostnost.

Predlog spremembe    184

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka d a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) kot snovi, ki se uporabljajo za zdravje živali in niso navedene v točkah (d) in (e);

Obrazložitev

Pod tem naslovom je mogoče po potrebi pripraviti nove sezname snovi, npr. snovi za uporabo v veterinarski medicini.

Predlog spremembe    185

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka f a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(fa) kot neterapevtska zdravila in proizvodi, ki prispevajo k zagotavljanju zdravja in dobrobiti živali.

Obrazložitev

Omogočiti bi bilo treba na primer imunološko preprečevanje neprijetnega vonja samcev kot nekirurško alternativo za kastracijo pujskov.

Predlog spremembe    186

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zlasti lahko Komisija določene proizvode in snovi odobri za uporabo v proizvodnji ekološke predelane hrane in jih uvrsti na omejevalni seznam za naslednje namene:

Zlasti Komisija odobri določene proizvode in snovi za uporabo v proizvodnji ekološke predelane hrane in jih uvrsti na omejevalni seznam za naslednje namene:

Predlog spremembe    187

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) kot aditive za živila, encime za živila in pomožna tehnološka sredstva;

(a) kot aditive za živila, encime za živila, pomožna tehnološka sredstva, arome, pripravke iz mikroorganizmov, minerale, snovi v sledovih, vitamine, aminokisline in mikrohranila;

Obrazložitev

Namen tega predloga spremembe je pojasniti, katere snovi je mogoče uporabiti kot aditive za živila.

Predlog spremembe    188

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) kot proizvode in snovi za enološke prakse;

Predlog spremembe    189

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2 – točka b b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb) kot proizvode za čiščenje in razkuževanje v predelovalnih obratih in skladiščih.

Predlog spremembe    190

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c – točka ii a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iii) registracija proizvodov na podlagi con je mogoča le, če je mogoče doseči pozitiven ekološki učinek z omejitvijo uporabe drugih proizvodov in snovi ter če tudi sicer ni mogoče pričakovati nesprejemljivega škodljivega učinka v zadevni coni, v kateri se kulture tradicionalno pridelujejo ekološko;

Obrazložitev

V skladu s horizontalnimi določbami v zvezi z registracijo fitofarmacevtskih sredstev v Uredbi 1107/2009 bi morala tudi ta uredba omogočati določitev con v južni, srednji in severni Evropi, da bi lahko upoštevali velike okoljske in podnebne razlike v Evropski uniji. Da bi izključili zlorabo, mora biti z registracijo na podlagi con nujno povezana izboljšana okoljska trajnostnost.

Predlog spremembe    191

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) v primeru proizvodov iz točk (c) in (d) prvega pododstavka odstavka 1 velja naslednje:

(e) v primeru proizvodov iz točk (c), (d) in (da) prvega pododstavka odstavka 1 velja naslednje:

Predlog spremembe    192

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) nadomestni proizvodi in snovi, odobreni v skladu s tem členom, niso na voljo;

(a) nadomestne snovi, odobrene v skladu s tem členom, ali tehnologije, skladne s to uredbo, niso na voljo;

Predlog spremembe    193

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odobritev uporabe kemično sintetiziranih proizvodov ali snovi je strogo omejena na primere, kadar bi uporaba surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva, navedenih v členu 4(f), privedla do nesprejemljivih posledic za okolje.

Odobritev proizvodov in snovi, ki niso vključeni v točko (f) člena 4, je strogo omejena na primere, kadar bi uporaba surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva, navedenih v točki (f) člena 4, privedla do nesprejemljivih posledic za okolje, zdravje živali ali ljudi ali kakovost proizvodov.

Obrazložitev

Odobritev mora biti strogo omejena ne le na kemično sintetizirane snovi, ampak tudi druge snovi, ki niso vključene v člen 4(f).

Predlog spremembe    194

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 4 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zahteve za spremembo ali umik objavijo države članice.

Dokumentacijo o spremembi ali umiku objavijo države članice in Komisija.

Obrazložitev

Zahteve za spremembo seznama snovi morajo biti preglednejše kot doslej.

Predlog spremembe    195

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4a. Komisija vsaka štiri leta pregleda sezname iz odstavka 1.

Obrazložitev

Doslej se je le nekaj seznamov redno posodabljalo, kar pomeni, da izvajalci dejavnosti niso bili ustrezno obveščeni.

Predlog spremembe    196

Predlog uredbe

Člen 19 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri ali odvzame odobritev proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno, ter proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane, ter s katerimi določi postopke, ki jih je treba upoštevati pri odobritvi in seznamih navedenih proizvodov in snovi, vključno z, če je primerno, njihovim opisom, zahtevo glede sestave in pogoji uporabe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

5. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, s katerimi odobri ali odvzame odobritev proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno, ter proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane, ter s katerimi določi postopke, ki jih je treba upoštevati pri odobritvi in seznamih navedenih proizvodov in snovi, vključno z, če je primerno, njihovim opisom, zahtevo glede sestave in pogoji uporabe.

Predlog spremembe    197

Predlog uredbe

Člen 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 20

črtano

Prisotnost neodobrenih proizvodov ali snovi

 

1. Proizvodi, v katerih se odkrije prisotnost proizvodov ali snovi, ki niso bile odobrene v skladu s členom 19, in ta prisotnost presega ravni, določene zlasti ob upoštevanju Direktive 2006/125/ES, se ne tržijo kot ekološki.

 

2. Za zagotavljanje učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema označevanja se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene akte v skladu s členom 36(2) v zvezi s posebnimi merili in pogoji za uporabo ravni iz odstavka 1 ter v zvezi z določitvijo teh ravni in njihovo prilagoditvijo tehničnemu razvoju.

 

3. Z odstopanjem od člena 211(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in na podlagi dovoljenja, ki ga Komisija sprejme brez uporabe postopka iz člena 37(2) ali (3) te uredbe, države članice kmetom dodelijo nacionalna plačila za nadomestilo izgub, ki so jim nastale zaradi kontaminacije njihovih kmetijskih proizvodov z neodobrenimi proizvodi ali snovmi, zaradi česar navedenih proizvodov ne morejo tržiti kot organske, pod pogojem, da so kmeti sprejeli vse ustrezne ukrepe za preprečitev tveganja za takšno kontaminacijo. Poleg tega države članice lahko za delno ali celotno nadomestilo za takšne izgube uporabijo instrumente skupne kmetijske politike.

 

Predlog spremembe    198

Predlog uredbe

Člen 20 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 20a

 

Previdnostni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje neskladnosti s to uredbo

 

1. Za zagotavljanje skladnosti s to uredbo, izvajalci dejavnosti uvedejo vse potrebne previdnostne ukrepe za preprečitev prisotnosti neodobrenih postopkov, proizvodov ali snovi v ekološki pridelavi.

 

2. Natančneje, če izvajalec dejavnosti sumi, da postopek, proizvod ali snov, ki je bil dobavljen, pridelan ali pripravljen za uporabo v ekološkem kmetovanju, ni v skladu s to uredbo, ta izvajalec dejavnosti:

 

(a) loči in označi ta proizvod;

 

(b) vzpostavi vrsti in obsegu dejavnosti primeren sistem notranjega preverjanja in ocene sumov po postopkih, ki temeljijo na sistematičnem ugotavljanju kritičnih postopkovnih korakov;

 

(c) če izvajalec dejavnosti po opravljeni oceni iz točke (b) ugotovi, da je sum o neskladnosti utemeljen, potem umakne proizvod s trga in preneha z njegovo predelavo; Izvajalec dejavnosti nemudoma obvesti pristojni ali nadzorni organ o svojih ugotovitvah.

 

3. Pristojni organi, izvajalci nadzora in nadzorni organi uvedejo naslednje ukrepe:

 

(a) v primeru, da nadzorni organ ali izvajalec nadzora:

 

ugotovi prisotnost neodobrenih postopkov, proizvodov ali snovi v ekološki pridelavi ali

 

prejme od izvajalca dejavnosti zanesljive informacije, da se je sum izkazal za utemeljenega v skladu s točko (c) odstavka2 ali

 

je obveščen, da namerava izvajalec dejavnosti dati na trg proizvod, ki ni skladen s pravili ekološke pridelave, vendar nosi oznako, ki se sklicuje na postopek ekološke pridelave,

 

pristojni nadzorni organ ali izvajalec nadzora prepove, da bi se dal na trg proizvod z oznako, ki se sklicuje na postopek ekološke pridelave, dokler ne ugotovi, da je bil sum ovržen ali da je bila neskladnost odpravljena.

 

(b) nadzorni organ ali izvajalec nadzora ob upoštevanju roka trajanja proizvoda čim prej, v vsakem primeru pa najkasneje v dveh mesecih, ovrže ali potrdi sum o neskladnosti in odpravi prepoved. V tem primeru izvajalec dejavnosti v celoti sodeluje z izvajalcem nadzora ali nadzornim organom. Preden nadzorni organ ali izvajalec nadzora potrdi sum o neskladnosti, izvajalcu omogoči, da poda svoje pripombe k njegovim ugotovitvam.

 

(c) če je sum, da gre za neskladnost, potrjen, se uporabi člen 26a;

 

(d) če neskladnost ni potrjena v obdobju iz točke (b), se odločitev, sprejeta v skladu z njo razveljavi najkasneje ob izteku navedenega časovnega obdobja.

 

4. Države članice vzpostavijo previdnostne ukrepe za preprečitev nenamerne kontaminacije z neodobrenimi proizvodi ali snovmi kot posledica neekoloških praks kmetovanja ali drugih neekoloških praks pri predelavi, pripravi in distribuciji, ki so izven nadzora ekoloških izvajalcev dejavnosti.

 

5. Če so nadzorni organi, izvajalci nadzora in pristojni organi ugotovili posebno tveganje neskladnosti ali tveganje nenamerne kontaminacije ekoloških proizvodov v določenih sektorjih ekološke proizvodnje, države članice sprejmejo ustrezne previdnostne ukrepe proti tem tveganjem.

Predlog spremembe    199

Predlog uredbe

Člen 20 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 20b

 

Vzroki kontaminacije s fitofarmacevtskimi sredstvi in odgovornost pristojnih in nadzornih organov ter izvajalcev nadzora

 

1. Nadzorni organ ali kontrolni organ v primeru, da ugotovi prisotnosti fitofarmacevtskih sredstev, ki niso skladna s členom 19, ali če prejme zanesljive informacije o takšni prisotnosti, opravi ustrezno preiskavo o vzroku kontaminacije. Pri takšnih preiskavah se kontaminacija uvrsti v eno od naslednjih treh kategorij:

 

(a) tehnično neizogibne;

 

(b) kontaminacije, ki se jim je tehnično mogoče izogniti;

 

(c) namerne ali ponavljajoče se kontaminacije, ki se jim je tehnično mogoče izogniti.

 

Šteje se, da se je kontaminaciji mogoče izogniti, kadar nosilec dejavnosti:

 

– ni uvedel ali ohranil ustreznih sorazmernih ukrepov za prepoznavanje in preprečevanje tveganj za kontaminacijo ekoloških proizvodov z neodobrenimi proizvodi in snovmi ali

 

– takšnih ustreznih ukrepov ni redno pregledoval in prilagajal, medtem ko je bilo tveganje za kontaminacijo jasno zaznavno ali

 

– ni sprejel ustreznih ukrepov na podlagi predhodnih zahtev pristojnih organov oziroma nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, da naj sprejme ukrepe za preprečitev kontaminacije ali

 

– ni izpolnil ustreznih zahtev iz te uredbe ali kako drugače ni sprejel potrebnih ukrepov v postopku pridelave, da bi preprečil kontaminacijo.

 

2. Proizvodi, ki so morebiti kontaminirani s fitofarmacevtskimi sredstvi iz točke (a ) prvega pododstavka odstavka 1, se lahko štejejo kot tržljivi po pregledu pristojnih organov.

 

Nadzorni organ ali izvajalec nadzora v primeru morebitne kontaminacije iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 v skladu s postopki, določenimi v členu 20a preišče naravo okoliščin, ki so pripeljale do kontaminacije.

 

3. V primerih kontaminacije iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1, pristojni ali nadzorni organ ali izvajalec nadzora izvajalcu dejavnosti prepove, da bi na trg dal proizvode, za katere se pri označevanju ali oglaševanju na kakršen koli način sklicuje na postopek ekološke pridelave.

 

Vsa proizvodna območja ali proizvode, na katere so vplivali nedovoljeni fitofarmacevtski proizvodi, je treba vključiti v novo obdobje preusmeritve iz člena 8, ki se začne z dnevom uporabe nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev, ali, če ta datum ni mogoče preveriti, z dnem, ko je bila ugotovljena njihova uporaba. To velja brez poseganja v katere koli sankcije, ki bi bile sprejete.

 

4. Da bi zagotovili najboljše način za ugotavljanje in dokumentiranje neskladnosti s to uredbo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 v zvezi z:

 

metodologijo, ki se uporablja za ugotavljanje in ocenjevanje prisotnosti fitofarmacevtskih sredstev, ki niso v skladu s to uredbo, zlasti s členom 19;

 

obvezne postopke;

 

podrobnosti, ki jih je treba dokumentirati v skupno podatkovno bazo o neskladnosti s to uredbo, vključno z ugotovitvami ostankov nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev.

Predlog spremembe    200

Predlog uredbe

Člen 20 c (novo) – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 20c

 

Podatkovna zbirka o neskladnosti s to uredbo in podatkovna zbirka o ugotovitvah nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev

 

Komisija vzpostavi podatkovno zbirko o primerih neskladnosti s to uredbo, ki temelji na nacionalnih podatkovnih zbirkah držav članic. Te zbirke se uporablja za lažje oblikovanje primerov najboljših praks, da bi se preprečila kontaminacija. Države članice in Komisija pri zbiranju podatkov uporabijo pristop, ki temelji na tveganju, ki razkriva razloge in kategorije neskladnosti ali kontaminacije iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 20b(1). Podatkovne zbirke morajo biti dostopne izvajalcem dejavnosti, izvajalcem nadzora ter nadzornim in pristojnim organom. Države članice predložijo Komisiji letno poročilo.

 

Države članice določijo analize podatkovne zbirke, ki jih naredijo izvajalci nadzora in nadzorni organi, vključno z ugotavljanjem nedovoljenih fitofarmacevtskih sredstev. Podatkovna zbirka mora biti dostopna izvajalcem dejavnosti, izvajalcem nadzora ter nadzornim in pristojnim organom. Države članice letno poročajo Komisiji o ugotovitvah, zbranih v svojih nacionalnih podatkovnih zbirkah.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je neločljivo povezan s predhodnim predlogom spremembe istih avtorjev. Bistveno je, da države članice Komisiji vsako leto posredujejo rezultate svojih preiskav, na podlagi katerih bo predstavila poročilo in mu po potrebi priložila zakonodajni predlog, v katerem bo določila mejne vrednosti Skupnosti za deklasiranje ter podrobna pravila za plačilo nadomestil kmetom v primeru kontaminacije, ki se ji ni bilo mogoče izogniti.

Predlog spremembe    201

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. V tej uredbi se šteje, da je proizvod označen z izrazi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, če so pri označevanju, v reklamnem gradivu ali poslovnih dokumentih takšen proizvod, njegove sestavine ali posamična krmila opisani z izrazi, iz katerih lahko kupec sklepa, da so proizvod, njegove sestavine ali posamična krmila pridobljeni v skladu s pravili iz te uredbe. Zlasti se lahko izrazi iz Priloge IV, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice, kot sta „bio“ in „eko“, posamično ali skupaj uporabljajo po vsej Uniji v katerem koli jeziku iz Priloge IV za označevanje in oglaševanje proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve te uredbe.

1. V tej uredbi se šteje, da je proizvod označen z izrazi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, če so pri označevanju, v reklamnem gradivu ali poslovnih dokumentih takšen proizvod, njegove sestavine, posamična krmila ali katera koli surovina, ki je del verige ekološkega proizvoda, opisani z izrazi, iz katerih lahko kupec sklepa, da so proizvod, njegove sestavine, posamična krmila ali kateri koli del verige ekološkega proizvoda pridobljeni v skladu s pravili iz te uredbe. Zlasti se lahko izrazi iz Priloge IV ali njihovi enakovredni izrazi v drugih jezikih, ki niso uradni jeziki Unije, vendar je njihov status uradno priznan z ustavo države članice, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice, kot sta „bio“ in „eko“, posamično ali skupaj uporabljajo po vsej Uniji v katerem koli jeziku iz Priloge IV za označevanje in oglaševanje proizvodov iz člena 2(1), ki izpolnjujejo zahteve te uredbe. Pri označevanju in oglaševanju živih ali nepredelanih kmetijskih proizvodov se lahko izrazi, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave, uporabljajo le, kadar je bil poleg tega celoten proizvod proizveden v skladu z zahtevami iz te uredbe.

Predlog spremembe    202

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Pri proizvodih in snoveh, ki se pri pridelavi pridelkov uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva, gnojila, dodatki za izboljšanje tal in hranilne snovi, se izrazi iz odstavka 1 tega člena nikjer v Uniji niti v nobenem jeziku iz Priloge IV ne uporabljajo za označevanje, oglaševanje in poslovne dokumente.

Predlog spremembe    203

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Pri predelani hrani se lahko izrazi iz odstavka 1 uporabijo:

3. Pri predelani hrani se izrazi iz odstavka 1 uporabijo:

Predlog spremembe    204

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) le na seznamu sestavin, če proizvod vsebuje manj kakor 95 % sestavin ekološkega kmetijskega izvora in če so navedene sestavine, skladne s pravili pridelave iz te uredbe.

(b) le na seznamu sestavin, če proizvod vsebuje manj kakor 95 % sestavin ekološkega kmetijskega izvora in če je ta hrana skladna s pravili pridelave iz te uredbe.

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je preprečiti, da bi konvencionalne ali neekološke postopke in snovi povezovali z uporabo izraza „ekološki“.

Predlog spremembe    205

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 3 – pododstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pri rastlinskih sortah se lahko izrazi iz odstavka 1 uporabljajo v prodajnih opisih, če:

 

(a) je sorta skladna s pravili pridelave iz točke 1.4. dela I Priloge II; ter

 

(b) se uporablja izraz „ekološka sorta“.

Predlog spremembe    206

Predlog uredbe

Člen 21 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Za zagotavljanje jasnosti za potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s prilagoditvijo seznama izrazov iz Priloge IV, ob upoštevanju razvoja jezika v državah članicah, ter v zvezi z določitvijo posebnih zahtev glede označevanja in sestave, ki veljajo za krmo in njene sestavine.

4. Za zagotavljanje jasnosti za potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s prilagoditvijo seznama izrazov iz Priloge IV, ob upoštevanju razvoja jezika v državah članicah.

Predlog spremembe    207

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če se uporabi logotip ekološke pridelave Evropske unije, se v istem vidnem polju kot logotip navede tudi kraj, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, v eni od naslednjih oblik, kot je ustrezno:

Z izjemo proizvodov vinskega sektorja iz člena 1(2)(l) Uredbe (EU) št. 1308/2013, se, če se uporabi logotip ekološke pridelave Evropske unije, v istem vidnem polju kot logotip navede tudi kraj, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen, v eni od naslednjih oblik, kot je ustrezno:

Obrazložitev

V skladu s členom 55 Uredbe (EU) št. 607/2009 že velja obveznost označevanja porekla surovin za vsa evropska vina, ne glede na to, ali gre za vina z geografsko označbo ali brez nje. Zato se predlaga, da se za zmanjšanje upravnega bremena in dodatnih stroškov označevanja črta ta odvečna obveznost za te proizvode.

Predlog spremembe    208

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedba „EU“ ali „izven EU“ se lahko nadomesti ali dopolni z imenom države, če so bile vse surovine kmetijskega izvora, iz katerih je sestavljen proizvod, pridelane v navedeni državi.

Navedba „EU“ ali „izven EU“ se lahko dopolni z imenom države ali regije, če so bile vse surovine kmetijskega izvora, iz katerih je sestavljen proizvod, pridelane v navedeni državi ali regiji.

Predlog spremembe    209

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Navedbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena in člena 23(3) so označene na vidnem mestu tako, da so dobro vidne, čitljive in neizbrisne.

3. Navedbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena in člena 23(3) so natisnjene na vidnem mestu tako, da so dobro vidne in jasno čitljive, ter ne prekrivajo obveznih navedb iz člena 9(1) Uredbe (EU) št. 1169/20111.

Predlog spremembe    210

Predlog uredbe

Člen 22 – odstavek 5 – pododstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) navedbo kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, v skladu z odstavkom 2 tega člena in člena 232(3).

(c) navedbo kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, v skladu z odstavkom 2 tega člena in člena 23(3).

Obrazložitev

Tipkarska napaka v besedilu Komisije.

Predlog spremembe    211

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko uporabi pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

1. Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko uporabi pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, vključno s proizvodi, za katere se lahko v skladu s členom 16 določijo posebna pravila pridelave. Logotip ekološke pridelave se ne uporablja za hrano iz točke (b) prvega pododstavka člena 21(3)(b) in proizvode iz preusmeritve.

Predlog spremembe    212

Predlog uredbe

Člen 23 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Logotip ekološke pridelave Evropske unije je uradno potrdilo v skladu s členoma 85 in 90 Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba o uradnem nadzoru].

črtano

Obrazložitev

Če je logotip ekološke pridelave uradno potrdilo, bi lahko nastalo dodatno upravno breme za izvajalce v prihodnjem postopku odobritve.

Predlog spremembe    213

Predlog uredbe

Poglavje V – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ekološko potrjevanje

Nadzor nad ekološko pridelavo in ekološko potrjevanje

Predlog spremembe    214

Predlog uredbe

Člen 23 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 23a

 

Nadzorni sistem

 

1. Države članice vzpostavijo nadzorni sistem in določijo enega ali več pristojnih organov, odgovornih za nadzor skladnosti z obveznostmi, ki jih določa ta uredba, v skladu s členom 3 Uredbe (EU) št. XX/XXXX (uredba o uradnem nadzoru).

 

2. Poleg pogojev iz uredbe o uradnem nadzoru nadzorni sistem, vzpostavljen s to uredbo, vključuje vsaj uporabo previdnostnih ukrepov iz člena 20a in nadzornih ukrepov iz tega poglavja.

 

3. Vrsta in pogostost nadzora se določita na podlagi ocene tveganja za pojavitev in resnosti neizpolnjevanja zahtev te uredbe. Pri vseh izvajalcih dejavnosti in skupinah izvajalcev je treba opraviti vsaj vsakoletni postopek fizičnega preverjanja skladnosti z veljavnimi predpisi na kraju samem. Takšen nadzor temelji na inšpekcijskih pregledih, presejalnih pregledih in ciljnih presejalnih pregledih glede na verjetnost pojavitve neskladnosti.

 

Merila za ocene tveganja, na podlagi katerih nadzorni organi določijo najbolj tvegana področja v prehranski verigi, so določena v Prilogi Vf. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejeme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s podrobnostmi o oceni tveganja, stopnjah nadzora in deležu naključnih pregledov kot del skupnega števila nadzornih pregledov.

 

4. Pristojni organ lahko:

 

(a) svoje pristojnosti nadzora prenese na enega ali več nadzornih organov za ekološko pridelavo, kot je opredeljeno v točki (39) člena 2 uredbe o uradnem nadzoru. Nadzorni organi zagotavljajo ustrezno objektivnost in nepristranskost in imajo na voljo kvalificirano osebje in vire, ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog;

 

(b) nadzorne naloge prenese na enega ali več izvajalcev nadzora za ekološko pridelavo, kot je opredeljeno v točki (39) člena 2 uredbe o uradnem nadzoru. V takih primerih države članice imenujejo organe, pristojne za odobritev in nadzor teh izvajalcev.

 

5. Pristojni organ lahko naloge nadzora prenese na določenega izvajalca nadzora ali nadzorni organ le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 26(2) uredbe o uradnem nadzoru in predvsem kadar:

 

(a) obstaja točen opis nalog, ki naj jih opravlja izvajalec nadzora ali nadzorni organ, in pogojev, pod katerimi jih lahko opravlja;

 

(b) izvajalec nadzora ali nadzorni organ:

 

(i) ima strokovno znanje in izkušnje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje nanj prenesenih nalog;

 

(ii) ima zadostno število ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja ter

 

(iii) je nepristranski in ni navzkrižja interesov glede izvajanja nalog, ki so nanj prenesene;

 

(c) je izvajalec nadzora ali nadzorni organ akreditiran v skladu z različico Evropskega standarda EN 17065 ali Vodnika ISO 65 („Splošne zahteve za organe, ki izvajajo sisteme potrjevanja proizvodov“), ki je bila nazadnje uradno sporočena, objavljena v Uradnem listu Evropske unije, seriji C, in ga pristojni organi odobri;

 

(d) izvajalec nadzora ali nadzorni organ redno in vedno, kadar pristojni organ to zahteva, le-tega obvešča o rezultatih opravljenega nadzora. Če rezultati nadzora pokažejo resno neskladnost, izvajalec nadzora o tem takoj obvesti pristojni organ;

 

(e) se pristojni organ, ki prenese naloge, in izvajalec nadzora ali nadzorni organ učinkovito in dokumentirano usklajujeta.

 

6. Pristojni organ pri odobritvi izvajalca nadzora ali nadzornega organa poleg izpolnjevanja določb odstavka 5 upošteva tudi naslednja merila:

 

(a) standardni postopek nadzora, ki ga je treba upoštevati in ki zajema podroben opis nadzornih in previdnostnih ukrepov, ki jih izvajalec nadzora ali nadzorni organ uvede za izvajalce dejavnosti, ki so pod njegovim nadzorom;

 

(b) ukrepe, ki jih namerava izvajalec nadzora uvesti v primerih, kjer je prišlo do neskladnosti.

 

7. Pristojni organ na izvajalce nadzora ali nadzorne organe ne sme prenesti naslednjih nalog:

 

(a) nadzor in revizijo drugih izvajalcev nadzora ali nadzornih organov;

 

(b) pristojnost za odobritev odstopanj iz člena 17, razen če to omogočajo pravila pridelave za izjemne primere.

 

8. V skladu s členom 29(3) uredbe o uradnem nadzoru pristojni organi, ki naloge nadzora prenesejo na izvajalce nadzora ali nadzorne organe, po potrebi organizirajo revizije ali inšpekcijske preglede izvajalcev nadzora ali nadzornih organov. Če se na podlagi revizije ali inšpekcijskega pregleda zdi, da takšni izvajalci nalog, ki so bile nanje prenesene, ne opravljajo pravilno, lahko pristojni organ, ki je naloge prenesel, prenos prekliče, Preklic se izvede brez odlašanja, če izvajalec nadzora ali nadzorni organ ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov za izboljšanje.

 

9. Pristojni organ poleg izpolnjevanja zahtev iz odstavka 8:

 

(a) zagotovi, da je nadzor, ki ga izvaja izvajalec nadzora ali nadzorni organ, objektiven in neodvisen;

 

(b) preveri učinkovitost nadzora, ki ga izvaja izvajalec nadzora ali nadzorni organ;

 

(c) se seznani z vsemi ugotovljenimi nepravilnostmi ali kršitvami in uporabljenimi korektivnimi ukrepi;

 

(d) prekliče odobritev izvajalca nadzora ali nadzornega organa, ki ne izpolnjuje zahtev iz točk (a) in (b) tega odstavka ali ne izpolnjuje več meril iz odstavkov 5 ali 6 ali ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 11, 12 in 14.

 

10. Države članice dodelijo šifro vsakemu nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, ki izvaja naloge nadzora iz odstavka 4.

 

11. Izvajalci nadzora in nadzorni organi omogočijo pristojnim organom dostop do svojih pisarn in prostorov ter zagotovijo vsakršno informacijo in pomoč, za katero pristojni organi menijo, da je potrebna za izpolnjevanje njihovih obveznosti v skladu s tem členom.

 

12. Izvajalci nadzora in nadzorni organi zagotovijo, da se za izvajalce dejavnosti, ki jih nadzorujejo, uporabljajo vsaj previdnostni in nadzorni ukrepi iz odstavka 2.

 

13. Države članice zagotovijo, da tako vzpostavljeni nadzorni sistemi omogočajo sledljivost vsakega proizvoda v vseh fazah priprave, predelave in distribucije v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 178/2002, predvsem zato, da se potrošnikom zagotovi, da so bili vsi ekološki proizvodi pridelani v skladu z zahtevami iz te uredbe. Države članice zagotovijo čim hitrejši odziv na zahteve izvajalcev nadzora ali nadzornih organov v zvezi s sledljivostjo ekološko pridelanih proizvodov, pri čemer je odzivni čas za vsak proizvodni korak največ štiri delovne dni po prejemu zahteve.

 

14. Nadzorni organi in izvajalci nadzora vsako leto do 31. januarja pristojnim organom posredujejo seznam izvajalcev, ki so bili 31. decembra predhodnega leta predmet njihovega nadzora. Zbirno poročilo o nadzornih dejavnostih, ki so bile izvedene v predhodnem letu, se vsako leto predloži najkasneje do 31. marca.

Predlog spremembe    215

Predlog uredbe

Člen 24

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Predlog spremembe    216

Predlog uredbe

Člen 24 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 24a

 

Upoštevanje nadzornega sistema

 

1. Vsak izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev, ki proizvaja, pripravlja ali skladišči ekološko pridelane proizvode, jih uvaža iz tretje države ali jih izvaža v tretjo državo, ali ki jih daje na trg, preden da na trg kateri koli proizvod, označen z „ekološka pridelava“ ali „v prehodu na ekološko pridelavo“:

 

(a) to dejavnost prijavi pri pristojnih organih države članice, v kateri se dejavnost izvaja;

 

(b) svojo dejavnost podredi nadzornemu sistemu iz člena 23a.

 

Izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev mora kljub morebitni oddaji katere koli dejavnosti v podizvajanje tretji osebi še naprej izpolnjevati zahteve iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, za dejavnosti, ki so bile oddane v podizvajanje, pa velja nadzorni sistem.

 

2. Države članice izvzamejo iz uporabe tega člena ekološke izvajalce dejavnosti, ki predpakirane proizvode prodajajo neposredno končnim potrošnikom ali uporabnikom, če proizvodov ne proizvajajo, pripravljajo ali skladiščijo drugače kot v povezavi s prodajnim mestom ter jih ne uvažajo iz tretje države in takih dejavnosti niso dali v izvajanje tretji strani.

 

Države članice v skladu s točko (c) člena 26c lahko izvzamejo iz uporabe točke (b) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena izvajalce dejavnosti, ki na leto prodajo manj kot omejeno količino nepakiranih ekoloških proizvodov končnemu potrošniku ali uporabniku, pod pogojem, da pristojne organe obvestijo o svoji dejavnosti in ne proizvajajo, pripravljajo ali skladiščijo takih izdelkov drugače kot v povezavi s prodajnim mestom, ne uvažajo iz tretje države in takih dejavnosti niso dali v podizvajanje tretji osebi.

 

3. Države članice imenujejo organ ali odobrijo izvajalca za sprejemanje priglasitev v skladu s točko (a) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

 

4. Države članice zagotovijo, da ima vsak izvajalec dejavnosti ali skupina izvajalcev, ki spoštuje pravila te uredbe in ki plača razumno pristojbino kot prispevek za stroške nadzora, pravico do vključitve v nadzorni sistem.

 

5. Izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti vodijo evidence o različnih dejavnostih, ki jih opravljajo, v skladu s to uredbo.

 

6. Pristojni organi vodijo posodobljen seznam z imeni in naslovi izvajalcev dejavnosti in skupin izvajalcev dejavnosti, ki so priglasili svoje dejavnosti v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1(a) tega člena, ter navedeni seznam skupaj z informacijami v zvezi s potrdilom o ekološki pridelavi iz člena 25(1) objavijo na primeren način, vključno z objavo na internetu in z uporabo modela, ki je določen v Prilogi Vd k tej uredbi. Pristojni organi upoštevajo zahteve o varstvu osebnih podatkov iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES1a.

 

7. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobnosti in specifikacije v zvezi z vsebino, obliko in načinom obveščanja iz odstavka 1 ter modelom iz odstavka 6 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

 

________________

 

1a Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

Predlog spremembe    217

Predlog uredbe

Člen 25 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Potrdilo o ekološki pridelavi

Potrdilo

Obrazložitev

Potrdilo potrjuje, da je pridelava v skladu s predpisi iz te uredbe. V obdobju preusmeritve pridelava, ki je v skladu s predpisi, ni ekološka od začetka postopka pridelave. Izraz „o ekološki pridelavi“ bi lahko zmedel sektor in potrošnike.

Predlog spremembe    218

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti, ki so svojo dejavnost priglasili v skladu s členom 24(1) in izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, so upravičeni do potrdila o ekološki pridelavi. Potrdilo o ekološki pridelavi, po možnosti izdano v elektronski obliki, omogoča vsaj opredelitev izvajalca dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti, vrste ali serije proizvodov, ki jih potrdilo zajema, in obdobja veljavnosti.

1. Izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti, ki so svojo dejavnost priglasili in svoje podjetje podvrgli nadzornemu sistemu v skladu s členom 24a(1) in izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, so upravičeni do potrdila o ekološki pridelavi. Potrdilo o ekološki pridelavi, po možnosti izdano v elektronski obliki, omogoča vsaj opredelitev izvajalca dejavnosti ali skupine izvajalcev dejavnosti, vrste ali serije proizvodov, ki jih potrdilo zajema, in obdobja veljavnosti.

Predlog spremembe    219

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Potrdilo o ekološki pridelavi je uradno potrdilo v smislu členov 85 in 86 Uredbe (EU) št. XX/XXXX (uredba o uradnem nadzoru).

črtano

Obrazložitev

Omogočiti je treba vzpostavitev zasebnih in javno-zasebnih sistemov potrjevanja (prim. ISO 17065).

Predlog spremembe    220

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti niso upravičeni do potrdila o ekološki pridelavi s strani različnih nadzornih organov ali izvajalcev nadzora za isto skupino proizvodov, niti v primeru, če so ti izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti dejavni v različnih fazah pridelave, priprave in distribucije.

3. Izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti niso upravičeni do potrdila o ekološki pridelavi s strani različnih izvajalcev nadzora za dejavnosti, ki se izvajajo v eni državi članici, za isto skupino proizvodov, niti v primeru, če so ti izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti dejavni v različnih fazah pridelave, priprave in distribucije.

Obrazložitev

Poročevalec predlaga opredelitev „skupin proizvodov“ v novi Prilogi Vd na podlagi Priloge XII predhodne Uredbe (ES) št. 889/2008. Z opredelitvijo skupin proizvodov tudi delegirani akti iz odstavka 6 ne bodo več potrebni.

Predlog spremembe    221

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a. Skupine proizvodov iz odstavka 3 so:

 

– rastline in proizvodi rastlinskega izvora;

 

– živali in proizvodi živalskega izvora;

 

- alge in živali iz ribogojstva;

 

- predelana hrana in krma, vključno s kvasom;

 

– vino.

Obrazložitev

Glej predlog spremembe k odstavku 3: poročevalec predlaga opredelitev „skupin proizvodov“ v novi Prilogi Vd na podlagi Priloge XII predhodne Uredbe (ES) št. 889/2008.

Predlog spremembe    222

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Za zagotavljanje učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema označevanja se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z merili za opredeljevanje skupine proizvodov iz odstavka 3.

črtano

Predlog spremembe    223

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pomanjkljivosti v vzpostavitvi ali delovanju sistema notranjega nadzora iz odstavka 1, zlasti v zvezi z neuspešnim odkrivanjem ali obravnavo neskladnosti posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti, ki vpliva na neoporečnost ekološkega proizvoda, lahko privedejo do odvzema potrdila o ekološki pridelavi, ki ga ima skupina.

2. Pomanjkljivosti v vzpostavitvi ali delovanju sistema notranjega nadzora iz odstavka 1, zlasti v zvezi z neuspešnim odkrivanjem ali obravnavo neskladnosti posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti, ki vpliva na neoporečnost ekološkega proizvoda, privedejo do odvzema potrdila o ekološki pridelavi iz člena 25, ki ga ima skupina.

Predlog spremembe    224

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega delovanja potrjevanja skupine izvajalcev dejavnosti se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z odgovornostmi posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti, sestavo in velikostjo skupine izvajalcev dejavnosti, kategorijami proizvodov, ki jih prideluje skupina izvajalcev dejavnosti, pogoji za udeležbo v skupini ter vzpostavitvijo in delovanjem sistema skupine za notranji nadzor, vključno z obsegom, vsebino in pogostostjo nadzora.

3. Merila za skupinska potrdila za skupine izvajalcev dejavnosti so določena v Prilogi Ve.

Predlog spremembe    225

Predlog uredbe

Člen 26 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte v zvezi z izmenjavo informacij med skupino izvajalcev dejavnosti in pristojnim organom ali organi, nadzornimi organi ali izvajalci nadzora ter državami članicami in Komisijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

črtano

Obrazložitev

Te določbe so zajete v splošnem členu o kršitvah in naknadnem podajanju informacij iz veljavne uredbe in so znova uporabljene v novem členu 26a o ukrepih v primeru neskladnosti, ki veljajo tako za posamezne izvajalce dejavnosti kot skupine izvajalcev.

Predlog spremembe    226

Predlog uredbe

Člen 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 26a

 

Naloge pristojnih organov v primeru neskladnosti

 

Pristojni organi:

 

(a) v primeru neskladnosti, ki vpliva na status ekoloških proizvodov v kateri koli fazi pridelave, priprave in distribucije ter pri izvozu, zlasti zaradi uporabe prepovedanih ali neodobrenih snovi in postopkov ali mešanja z neekološkimi proizvodi, zagotovijo, da pri označevanju in oglaševanju celotne serije ali zadevne proizvodne serije ni sklicevanja na ekološko pridelavo;

 

(b) v primeru ponavljajoče se, neprekinjene ali goljufive neskladnosti zagotovijo, da za zadevne izvajalce dejavnosti ali skupino izvajalcev dejavnosti, poleg ukrepov iz točke (a) tega člena, velja tudi prepoved trženja proizvodov, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, ter da se jim potrdilo o ekološki pridelavi začasno ali trajno odvzame, kot je ustrezno.

Predlog spremembe    227

Predlog uredbe

Člen 26 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 26b

 

Izmenjava informacij in upravno sodelovanje

 

1. Upravno sodelovanje med državami članicami, izvajalci nadzora, nadzornimi organi in pristojnimi organi, vključno za namene uporabe člena 20a(2), temelji na zahtevah iz naslova IV uredbe o uradnem nadzoru.

 

2. Pristojni organi, nadzorni organi in izvajalci nadzora si z drugimi pristojnimi organi, nadzornimi organi in izvajalci nadzora na zahtevo izmenjajo pomembne informacije o rezultatih svojega nadzora, če je v zahtevi podana ustrezna utemeljitev, da je treba zagotoviti, da je bil proizvod pridelan v skladu s to uredbo. Te informacije si lahko izmenjajo tudi na lastno pobudo.

 

3. Pristojni organi, nadzorni organi, izvajalci nadzora, izvajalci dejavnosti in države članice ter Komisija in izvajalci dejavnosti, ki jih to zadeva, si nemudoma izmenjajo informacije o primerih utemeljenih sumov in neskladnosti, ki vplivajo na status ekološkega proizvoda. Raven komunikacije je odvisna od resnosti in obsežnosti utemeljenega suma ali potrjene neskladnosti.

 

4. Ustanovi se nacionalni odbor deležnikov, vključno z nadzornimi organi, izvajalci nadzora in predstavniki sektorja ekološke pridelave.

Predlog spremembe    228

Predlog uredbe

Člen 26 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 26c

 

Prenesena pooblastila v zvezi s sistemom nadzora

 

Da bi se dopolnila pravila v zvezi s sistemom nadzora iz členov 23a in 24a ter zagotovila njihova popolna skladnost z uredbo o uradnem nadzoru, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 o določitvi pravil o:

 

(a) posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih organov in nadzornih organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v tem poglavju in v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11 do 13, členu 34(1) in (2) ter členu 36 uredbe o uradnem nadzoru;

 

(b) zahtevah za oceno tveganja poleg tistih iz tega poglavja in iz člena 8(1) uredbe o uradnem nadzoru, ob upoštevanju tveganja za neskladnost;

 

(c) pogojih, v skladu s katerimi so določeni izvajalci dejavnosti izvzeti iz določenega nadzora;

 

(d) metodah in tehnikah nadzora poleg tistih iz člena 13 in člena 33(1) do (5) uredbe o uradnem nadzoru ter posebnih zahtevah za izvajanje nadzora, katerih namen je zagotoviti sledljivost ekološko pridelanih proizvodov v kateri koli fazi proizvodnje, priprave in distribucije;

 

(e) dejavnostih in ukrepih poleg dejavnosti in ukrepov iz člena 20a in poglavja V te uredbe in iz člena 134(2) in (3) uredbe o uradnem nadzoru v primerih suma neskladnosti, merilih poleg meril iz drugega pododstavka člena 135(1) uredbe o uradnem nadzoru ter merilih in ukrepih poleg meril in ukrepov iz člena 135(2) uredbe o uradnem nadzoru in iz člena 26a te uredbe v primeru neskladnosti;

 

(f) posebnih merilih in pogojih za sprožitev in delovanje mehanizmov upravne podpore iz naslova IV uredbe o uradnem nadzoru, vključno z izmenjavo informacij v zvezi s primeri neskladnosti ali verjetnostjo neskladnosti med pristojnimi organi, nadzornimi organi in izvajalci nadzora.

Obrazložitev

Pravila, ki zadevajo ekološko pridelavo, bi morala biti vključena v uredbi o ekološki pridelavi in bi jih moralo biti mogoče spremeniti le z njo. Posledično bi bilo treba v tej uredbi opredeliti tudi prenesena pooblastila. Zato so bile te določbe prevzete iz člena 44 Komisijinega predloga o spremembi točk 2 in 3 člena 23 uredbe o uradnem nadzoru.

Predlog spremembe    229

Predlog uredbe

Člen 26 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 26d

 

Izvajanje te uredbe

 

Komisija do 1. januarja 2020 določi potrebne upravne strukture znotraj pristojnih organov Unije, da bi izpolnili svoje odgovornosti v zvezi z izboljšanjem harmonizacije in izvajanja te uredbe v državah članicah, zlasti glede nadzora znotraj Unije in uvoza iz tretjih držav, ter izboljšano komunikacijo med državami članicami in z institucijami Unije.

 

Naloge, ki jih izvajajo v okviru teh struktur, so določene v Prilogi Va.

Predlog spremembe    230

Predlog uredbe

Člen 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 27

črtano

Izvoz ekoloških proizvodov

 

1. Proizvod se lahko izvozi iz Unije kot ekološki proizvod in je lahko opremljen z logotipom ekološke pridelave Evropske unije, če izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

 

Proizvod, namenjen za izvoz kot ekološki proizvod v tretjo državo, ki je priznana v skladu s členom 31, se lahko v navedeno tretjo državo izvozi, če izpolnjuje njene zahteve v zvezi z dajanjem ekoloških proizvodov v promet na njenem trgu.

 

2. Za preprečevanje nastanka neenakih pogojev za izvajalce pri izvozu v tretje države se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s posebnimi pogoji za izvoz ekoloških proizvodov v tretjo državo, ki je priznana v skladu s členom 31.

 

3. Za zagotavljanje poštene konkurence med izvajalci se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z dokumenti za carinske organe v tretjih državah, zlasti v zvezi z izvoznim spričevalom za ekološke proizvode, ki je po možnosti izdan v elektronski obliki in zagotavlja, da izvoženi ekološki proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

 

Obrazložitev

Standardi, ki se uporabljajo v uredbi EU, in standardi, ki se uporabljajo za proizvode, ki se izvažajo v tretje države, se ne bi smeli razlikovati.

Predlog spremembe    231

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Proizvod se lahko za dajanje v promet v Uniji kot ekološki proizvod uvozi iz tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Proizvod se lahko za dajanje v promet v Uniji kot ekološki ali rastlinski proizvod iz preusmeritve uvozi iz tretje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) proizvod je ekološki proizvod, kot je navedeno v členu 2(1);

(a) proizvod je ekološki proizvod, kot je navedeno v členu 2(1);

(b) proizvod:

(b) proizvod:

(i) je skladen s poglavji II, III in IV, vsi izvajalci dejavnosti, vključno z izvozniki v zadevni tretji državi, pa so podvrženi nadzoru s strani nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 29; ali

(i) je skladen s poglavji II, III in IV ter z vsemi ustreznimi izvedbenimi pravili, vsi izvajalci dejavnosti, vključno s skupinami izvajalcev dejavnosti, in izvozniki v zadevni tretji državi pa so podvrženi nadzoru s strani nadzornih organov ali izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 29, poleg tega je proizvodu pri uvozu priloženo potrdilo o inšpekcijskem pregledu, ki so ga izdali ti pristojni organi ali izvajalci nadzora in ki potrjuje, da so vsi izvajalci dejavnosti in njihovi proizvodi skladni s to uredbo; ali

(ii) prihaja iz tretje države, ki je priznana v skladu s:

(ii) prihaja iz tretje države, ki je priznana v skladu s:

– členom 30 ali

– členom 30 ali

– členom 31;

– členom 31;

(c) izvajalci dejavnosti v tretjih državah lahko za zagotavljanje sledljivosti ekološkega proizvoda uvoznikom ali nacionalnim organom kadar koli zagotovijo informacije, ki omogočajo identifikacijo izvajalca, ki je izvedel zadnjo fazo.

(c) izvozniki v tretjih državah lahko za zagotavljanje sledljivosti ekološkega proizvoda nazaj k vsem vključenim izvajalcem dejavnosti svojim izvajalcem nadzora, uvoznikom in nacionalnim organom kadar koli zagotovijo informacije, ki omogočajo identifikacijo vseh izvajalcev, ki so izvedli dejavnosti, vključno z ustreznim nadzornim organ ali izvajalcem nadzora. Izvozniki dajo te informacije na voljo izvajalcem nadzora oziroma nadzornim organom uvoznikov.

 

Po (vstaviti datum, ki ustreza 5 letom po datumu začetka uporabe te uredbe], z odstopanjem od točke (b) (i) prvega pododstavka, kadar proizvod zaradi posebnih podnebnih in lokalnih razmer v določeni tretji državi ne more biti v skladu s poglavji II, III in IV ter da bi preprečili motnje v oskrbi notranjega trga za ta proizvod, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 o določitvi posebnih pogojev, v skladu s katerimi se lahko proizvod uvozi iz tretje države, da bi ga v Uniji dali v promet kot ekološki proizvod. Ti posebni pogoji veljajo največ (2) leti. Ti posebni pogoji se uporabljajo tudi od ... (datum začetka uporabe te uredbe) za najbolj oddaljene regije Unije, kjer se zadevni proizvod tudi proizvaja.

Predlog spremembe    232

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za zagotavljanje sledljivosti uvoženih proizvodov, namenjenih dajanju v promet v Uniji kot ekološki proizvodi, se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z dokumenti, po možnosti izdanimi v elektronski obliki, ki so nujni za namene uvoza.

2. Za zagotavljanje sledljivosti uvoženih proizvodov, namenjenih dajanju v promet v Uniji kot ekološki proizvodi, in njihove skladnosti s to uredbo Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi posebnih pravil za vsebino potrdila iz odstavka 1 in postopka, ki ga je treba upoštevati za izdajo in preverjanje teh potrdil, zlasti glede vloge pristojnih organov, nadzornih organov in izvajalcev nadzora ter možnosti upoštevanja regionalnih razlik pri ekološkem ravnovesju, podnebnih in lokalnih razmerah ter posebnih praks proizvodnje.

 

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

Obrazložitev

S prehodom z enakovrednosti na skladnost za proizvode iz tretjih držav, ki niso vključeni v trgovinske sporazume, bodo uvozni pogoji postali bolj razumljivi in jasni, upravna obremenitev pa se bo zmanjšala. Pa vendar je ustrezno predvideti izvajanje aktov, da se bodo upoštevale posebnosti, zlasti z agronomskega vidika, posameznih proizvodnih panog.

Predlog spremembe    233

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a. Okrepiti je treba določbe v zvezi z nadzorom, ki ga izvaja Komisija v tretjih državah. Poleg tega je treba okrepiti nadzor in preglede v okviru sporazumov o enakovrednosti s tretjimi državami.

Predlog spremembe    234

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Upoštevanje pogojev in ukrepov za uvoz ekoloških proizvodov v Unijo se ugotovi na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 45(1) Uredbe (EU) št. XX/XXXX (uredba o uradnem nadzoru). Pogostost fizičnih pregledov iz člena 47(3) navedene uredbe je odvisna od tveganja za neskladnost s to uredbo.

3. Upoštevanje pogojev in ukrepov za uvoz ekoloških proizvodov v Unijo se ugotovi z določbami o nadzoru iz poglavja V in na mejnih kontrolnih točkah v skladu s členom 45(1) uredbe o uradnem nadzoru.

Predlog spremembe    235

Predlog uredbe

Člen 29 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priznavanje nadzornih organov in izvajalcev nadzora

Priznavanje izvajalcev nadzora

Predlog spremembe    236

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 3 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) akreditacijski organ zunaj Unije, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju pod okriljem Mednarodnega akreditacijskega foruma.

(b) akreditacijski organ zunaj Unije, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju za potrjevanje proizvodov pod okriljem Mednarodnega akreditacijskega foruma ali njegovih regionalnih teles in ki je dokazano usposobljen za akreditacijo ekološkega potrjevanja.

Predlog spremembe    237

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

7. Za zagotavljanje preglednosti postopkov priznavanja in nadzora se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z merili, ki se uporabljajo za priznavanje ali odvzem priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora iz odstavka 1, ter v zvezi z izvajanjem nadzora s strani Komisije, vključno s preverjanjem na kraju samem.

7. Za zagotavljanje preglednosti postopkov priznavanja in nadzora se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 o dopolnitvi meril, ki se uporabljajo za priznavanje ali odvzem priznanja izvajalcem nadzora iz odstavka 1, ter o določbah v zvezi z izvajanjem nadzora s strani Komisije, vključno s preverjanjem na kraju samem. Če se ugotovijo hude ali ponavljajoče se kršitve pravil o inšpekcijskih pregledih in potrjevanju, se priznanje zadevnih izvajalcev nadzora v zadevnih tretjih državah, pa tudi na celotnem trgu Unije nemudoma odvzame, kar zadeva nacionalne akreditacijske organe, ustanovljene v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.

Obrazložitev

Predvideti bi bilo treba sankcije za primer, da bi akreditacijski organi namerno večkrat kršili predpise.

Predlog spremembe    238

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7a. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 o določitvi posebnih pravil o postopku za priznanje izvajalcev nadzora iz odstavka 1, vključno z vsebino tehnične dokumentacije, ki jo je treba predložiti, ter o postopku za odvzem priznanja.

Predlog spremembe    239

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

7b. Da bi zagotovili učinkovitost, uspešnost in preglednost nadzora nad uvoženimi proizvodi, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 v zvezi z nadzorom in drugimi ukrepi, ki jih izvajajo izvajalci nadzora, ki jih Komisija priznava za namene tega člena.

Predlog spremembe    240

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

8. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za zagotavljanje uporabe ukrepov v zvezi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih v okviru priznanja iz tega člena. Takšni ukrepi lahko zlasti vključujejo preverjanje neoporečnosti ekoloških proizvodov pred dajanjem proizvodov v promet v Uniji in, če je primerno, začasen odvzem odobritve dajanja takih proizvodov v promet kot ekoloških v Uniji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 o uporabi ukrepov v zvezi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih v okviru priznanja iz tega člena. Takšni ukrepi lahko zlasti vključujejo preverjanje neoporečnosti ekoloških proizvodov pred dajanjem proizvodov v promet v Uniji in, če je primerno, začasen odvzem odobritve dajanja takih proizvodov v promet kot ekoloških v Uniji.

Predlog spremembe    241

Predlog uredbe

Člen 29 – odstavek 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

9. Iz ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z varstvom pred nepoštenimi praksami ali praksami, ki niso združljive z načeli in pravili ekološke pridelave, v zvezi z zaščito zaupanja potrošnikov ali v zvezi z varstvom poštene konkurence med izvajalci dejavnosti Komisija v skladu s postopkom iz člena 37(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, in sicer v zvezi s sprejetjem ukrepov iz odstavka 8 tega člena ali odločitvijo o odvzemu priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora iz odstavka 1 tega člena.

9. Iz ustrezno utemeljenih nujnih razlogov v zvezi z varstvom pred nepoštenimi praksami ali praksami, ki niso združljive z načeli in pravili ekološke pridelave, v zvezi z zaščito zaupanja potrošnikov ali v zvezi z varstvom poštene konkurence med izvajalci dejavnosti Komisija v skladu s postopkom iz člena 37(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, v zvezi z odločitvijo o odvzemu priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora iz odstavka 1 tega člena.

Predlog spremembe    242

Predlog uredbe

Člen 30 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Komisija redno objavlja poročila o stanju vseh tekočih pogajanj o takih trgovinskih sporazumih, vključno s seznamom razlik med pravili pridelave in nadzornimi ukrepi, ki se uporabljajo v zadevni tretji državi, in tistimi, ki se uporabljajo v Uniji, in jih posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Končni izid pogajanj se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu in objavi, pri čemer se podrobno navedejo vse razlike med pravili pridelave in nadzornimi ukrepi, ki se uporabljajo v zadevni tretji državi, in tistimi, ki se uporabljajo v Uniji.

 

Komisija pripravi predlog za obravnavo razlik med pravili pridelave in nadzornimi ukrepi med zadevno tretjo državo in Evropsko unijo.

 

Komisija objavi seznam razlik med določbami o pridelavi in nadzoru iz vseh veljavnih trgovinskih sporazumov, zajetih s tem členom.

Predlog spremembe    243

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 1 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Priznana tretja država iz druge alinee člena 28(1)(b)(ii) je tretja država, ki je bila priznana za namen enakovrednosti v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007, vključno z državami, priznanimi na podlagi prehodnega ukrepa iz člena 40.

Priznana tretja država iz točke (b)(ii) prvega pododstavka člena 28(1) je tretja država, ki je bila priznana za namene enakovrednosti v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007.

Predlog spremembe    244

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi ustrezen nadzor nad priznanimi tretjimi državami z rednimi pregledi njihovih priznanj, in sicer na podlagi letnih poročil, ki jih tretje države iz odstavka 1 vsako leto do 31. marca pošljejo Komisiji ter v katerih poročajo o izvajanju in uveljavljanju nadzornih ukrepov, ki so jih vzpostavile. Narava nadzora se določi na podlagi ocene tveganja za neskladnost.

2. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi ustrezen nadzor nad priznanimi tretjimi državami z letnimi pregledi njihovih priznanj, in sicer na podlagi letnih poročil, ki jih tretje države iz odstavka 1 vsako leto do 31. marca pošljejo Komisiji ter v katerih poročajo o izvajanju in uveljavljanju nadzornih ukrepov, ki so jih vzpostavile, in ob upoštevanju drugih prejetih informacij. Narava nadzora se določi na podlagi ocene tveganja za neskladnost, pri čemer se upoštevajo zlasti količina izvozov v Unijo iz zadevne tretje države, rezultati dejavnosti spremljanja in nadzora, ki jih izvaja pristojni organ, ter rezultati prejšnjih nadzorov. Komisija redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih pregleda.

Predlog spremembe    245

Predlog uredbe

Člen 31 – odstavek 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za zagotavljanje uporabe ukrepov v zvezi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, navedenih v tem členu. Takšni ukrepi lahko zlasti vključujejo preverjanje neoporečnosti ekoloških proizvodov pred dajanjem proizvodov v promet v Uniji in, če je primerno, začasen odvzem odobritve dajanja takih proizvodov v promet kot ekoloških v Uniji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 v zvezi z uporabo skupnih ukrepov in postopkov za nalaganje sankcij v zvezi s primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na status ekoloških proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, navedenih v tem členu. Takšni ukrepi lahko zlasti vključujejo preverjanje statusa ekoloških proizvodov, preden so dani v promet v Uniji in, če je primerno, začasen odvzem odobritve dajanja takih proizvodov v promet kot ekoloških proizvodov v Uniji.

Obrazložitev

Take določbe bi bilo treba sprejeti z delegiranimi akti, da bi se zagotovili harmonizirani ukrepi v vsej EU.

Predlog spremembe    246

Predlog uredbe

Člen 32 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za zagotavljanje nemotenega delovanja enotnega trga in trgovine med državami članicami se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki določajo pravila v zvezi s prostim pretokom ekoloških proizvodov za namene odstavka 1 tega člena.

črtano

Predlog spremembe    247

Predlog uredbe

Člen 33 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Informacije v zvezi z ekološkim sektorjem in trgovino

Informacije v zvezi z ekološkim sektorjem

Predlog spremembe    248

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice Komisiji vsako leto posredujejo informacije, potrebne za izvajanje in spremljanje uporabe te uredbe.

1. Države članice Komisiji vsako leto posredujejo ustrezne statistične podatke za izvajanje in spremljanje uporabe te uredbe. Ti podatki se opredelijo v okviru evropskega statističnega programa.

Obrazložitev

Zahtevane informacije je treba omejiti v temeljnem aktu (na primer podatke o trgovini). Če se od izvajalcev dejavnosti zahtevajo novi in zanesljivi podatki, je treba v temeljnem aktu določiti obveznost, da se ti podatki posredujejo državam članicam.

Predlog spremembe    249

Predlog uredbe

Člen 33 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s sistemom, ki se uporablja za posredovanje informacij iz odstavka 1, podrobnostmi teh informacij in datumom, do katerega je te informacije treba posredovati. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2).

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 v zvezi s sistemom, ki se uporablja za posredovanje informacij iz odstavka 1, podrobnostmi teh informacij in datumom, do katerega je te informacije treba posredovati.

Predlog spremembe    250

Predlog uredbe

Člen 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija do 31. decembra 2021 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o razpoložljivosti ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in živali za namene razmnoževanja.

1. Komisija do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki temelji na prognostični študiji in zajema zbrane podatke in analize, ki so bile izvedene v vseh državah članicah, in izrecno obravnava naslednje točke:

 

(a) analitičen del o stanju razvoja ekološkega kmetovanja in napredek glede:

 

– prepoznavanje vzrokov za omejen dostop do ekološkega rastlinskega in živalskega razmnoževalnega materiala ter ekoloških surovin na splošno na trgu Unije;

 

– posebnih podatkov o razpoložljivosti ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in krme;

 

– posebnih podatkov o razpoložljivosti živali za namene razmnoževanja;

 

– razpoložljivost mlade perutnine in starševske jate za rejo perutnine, ob upoštevanju merila gostote živali, krmljenja, zdravstvenega varstva, dobrobiti živali in obvladovanja bolezni;

 

– izbire vrst in podvrst, ki je posledica razlik v podnebju, prsti in višini ter geografskih faktorjev;

 

– stanja ekološke prašičereje in reje perutnine, ob upoštevanju merila gostote živali, krmljenja, zdravstvenega varstva, dobrobiti živali in obvladovanja bolezni;

 

– razpoložljivosti nedoraslih organizmov iz ribogojstva na trgu Unije;

 

(b) strateški del o ukrepih, ki se uporabljajo ali so potrebni za izboljšanje učinkovitosti ekološkega kmetovanja ter njegovega institucionalnega okvira, vključno z:

 

že vzpostavljenimi ali še potrebnimi podpornimi ukrepi za zapolnitev opredeljenih vrzeli;

 

– razvojnim načrt, vključno z ukrepi za zagotavljanje podpore izvajalcem dejavnosti, ki si prizadevajo za razvoj ekološkega rastlinskega ali živalskega razmnoževalnega materiala. Ti ukrepi lahko vključujejo podporo za potrebne naložbe zasebnih izvajalcev v objekte za gojenje, ukrepe za nadzor kakovosti, distribucijske sisteme ter raziskave in razvoj pred trženjem.

 

2. V zvezi z ocenjevanjem razpoložljivosti ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala se v študiji iz odstavka 1 za vsak ustrezni podtrg oceni tudi raznovrstnost razpoložljivega materiala in izvajalcev dejavnosti, ki ga zagotavljajo, trenutno povpraševanje po tem materialu in napoved povpraševanja za naslednjih pet let.

 

Za namene študije podtrg pomeni -terico poljščine (opredeljene kot botanična vrsta ali podvrsta, npr. Brassica oleracea) in regijo, pri čemer zadevna regija ne sme biti večja od države članice. Država članica se razdeli v toliko regij, kolikor je potrebno zaradi različnih rastnih pogojev glede na podnebje, vrsto tal ter nadmorsko višino ali značilnosti rabe zemljišč, zaradi katerih se povpraševanje po rastlinskem razmnoževalnem materialu med posameznimi regijami razlikuje, za pravično in nediskriminatorno primerjavo regionalnih trgov. V okviru študije naj se preučijo tudi projektna nepovratna sredstva za razmnoževanje novih vrst, primernih za ekološko kmetovanje, participacijski kapital za mala in srednja podjetja, ki se posvečajo ponudbi ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala, ter trženjska podpora prek spletišč, ki jih upravljajo Komisija in države članice.

 

3. Po potrebi se poročilu priloži zakonodajni predlog.

 

4. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2020 predloži poročilo o prisotnosti proizvodov ali snovi, ki niso bile odobrene v skladu s členom 19, ki so bili odkriti v ekoloških proizvodih, tudi o izmenjavi informacij med pristojnimi organi, nadzornimi organi in izvajalci nadzora in izmenjavi ustreznih informacij o rezultatih nadzora. Temu poročilu se po potrebi lahko priloži zakonodajni predlog, v katerem so določene ravni proizvodov ali snovi, ki niso odobreni za uporabo v ekoloških proizvodih, in sistemi nadomestil za izgube, ki jih utrpijo izvajalci dejavnosti zaradi kontaminacij, v primeru, ko so ti izvajalci dejavnosti sprejeli primerne ukrepe, ki jih je mogoče razumno izvajati za preprečitev tveganja za kontaminacijo.

Predlog spremembe    251

Predlog uredbe

Člen 39

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 39

črtano

Prehodni ukrepi v zvezi s preusmeritvijo na ekološko kmetovanje

 

Za zagotavljanje nemotenega prehoda s starega na novi pravni okvir se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s pravili o odstopanju od člena 8(3) glede obdobij preusmeritve za kmete, ki s preusmeritvijo začnejo pred začetkom veljavnosti te uredbe.

 

Obrazložitev

Zaradi predlogov sprememb k členu 8 prehodni ukrepi iz tega člena niso več potrebni.

Predlog spremembe    252

Predlog uredbe

Člen 39 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 39a

 

Prehodni ukrepi

 

1. Po potrebi se v skladu s postopkom iz člena 37(2) sprejmejo ukrepi za lažji prehod s pravil, uvedenih z Uredbo (ES) št. 834/2007, na to uredbo.

 

2. Prehodni ukrepi, ki se lahko uporabljajo, ko se sprejmejo nove določbe v prihodnji uredbi:

 

(a) države članice lahko pod nekaterimi pogoji, če je to utemeljeno, uvedejo prehodno obdobje, ko se uvedejo nove določbe EU;

 

(b) pogoji se določijo z delegiranimi akti iz uredbe EU o ekološki pridelavi;

 

(c) s pogoji bi bilo treba izvajalce dejavnosti zaščititi pred izkrivljanjem trga in preprečiti zmedo glede prepoznavnosti ali profila ekoloških proizvodov med potrošniki.

 

3. Ti pogoji bi morali biti:

 

– zadevna država članica mora dokazati, da je pridelava tako majhna, da je izvoz zanemarljiv;

 

– zadevna država članica mora dokazati, da je nacionalna pridelava tako majhna, da ne predstavlja morebitne konkurence uvoženim proizvodom iste kategorije.

 

4. Da se zagotovi popolna preglednost, morajo države članice, ki uvedejo prehodno obdobje v skladu s tem členom, o tem uradno obvestiti Komisijo in druge države članice in jim poslati ustrezno utemeljitev.

 

5. Države članice lahko uvedejo prehodno obdobje za največ dve do pet let.

Predlog spremembe    253

Predlog uredbe

Člen 40

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 40

črtano

Prehodne določbe v zvezi z izvorom rastlinskega razmnoževalnega materiala, živali za namene razmnoževanja in mladic za ribogojstvo

 

Za zagotavljanje nemotenega prehoda s pravil o ekološkem izvoru rastlinskega razmnoževalnega materiala iz člena 12(1)(i) Uredbe (ES) št. 834/2007, o živalih za namene razmnoževanja iz člena 14(1)(a)(ii) navedene uredbe in o mladicah za ribogojstvo iz člena 15(1)(a)(ii) navedene uredbe ter izjem od pravil pridelave, ki jih je Komisija sprejela v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 834/2007, na nova pravila pridelave za rastline in rastlinske proizvode ter morskih alg in živali iz ribogojstva iz člena 10(1) ter pravila za živinorejo iz člena 11(1) te uredbe se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki določajo izjeme, če so izjeme nujne za zagotovitev dostopa do rastlinskega razmnoževalnega materiala, živih živali za namene razmnoževanja in mladic za ribogojstvo, ki jih je mogoče uporabiti v ekološki pridelavi oziroma vzreji. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, prenehajo veljati 31. decembra 2021.

 

Obrazložitev

Zaradi novega besedila, dodanega v členih 10 in 11, in novih določb v ustreznih prilogah prehodni ukrepi iz tega člena niso več potrebni.

Predlog spremembe    254

Predlog uredbe

Člen 44

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

[...]

črtano

Obrazložitev

Nadzor je zajet v novem členu 23a.

Predlog spremembe    255

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v členu 1.

Predlog spremembe    256

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– pivo,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    257

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– ekstrakti, esence in koncentrati kave, čaja in čaja maté ter pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave, čaja in čaja maté; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter ekstrakti, esence in koncentrati teh proizvodov,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    258

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– sadni nektarji,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    259

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– kakavova masa, maslo, maščoba, olje in kakav v prahu; čokolada in druga živila s kakavom,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    260

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– sladkorni proizvodi,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    261

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    262

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– juhe,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    263

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– omake,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    264

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– kuhani obroki,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    265

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– sladoled,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    266

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– aromatizirani jogurti, jogurti z dodanim sadjem, oreški ali kakavom,

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    267

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

morska sol,

– sol,

Predlog spremembe    268

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– naravne gume in smole,

– naravne gume,

Obrazložitev

Smole so že zajete v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    269

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 15a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– naravna pluta, neaglomerirana in brez veznih sredstev,

Predlog spremembe    270

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– žgane pijače pod pogojem, da je etilni alkohol, ki se uporablja pri proizvodnji žganih pijač, izključno kmetijskega izvora.

črtano

Obrazložitev

To je že zajeto v opredelitvi hrane.

Predlog spremembe    271

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 19a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– aromatizirani vinski proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi Sveta (EU) št. 251/20141a.

 

______________________

 

1a Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 084, 20.3.2014, str. 14).

Obrazložitev

Aromatizirani vinski proizvodi so pridobljeni iz proizvodov vinskega sektorja, ki morajo biti v skladu z ustreznimi določbami prisotni v končnem izdelku v deležu najmanj 75 % pri aromatiziranih vinih in 50 % pri aromatiziranih pijačah na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijačah iz vinskih proizvodov. Ker je bil obseg uporabe uredbe o ekološkem kmetovanju razširjen tako, da bi bili zaobjeti predelani kmetijski proizvodi, bi morali biti aromatizirani vinski proizvodi vključeni.

Predlog spremembe    272

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 19b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– nemikan ali nečesan bombaž,

Obrazložitev

Te proizvode kmetijskega izvora bi bilo treba vključiti v področje uporabe te uredbe.

Predlog spremembe    273

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 19c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– nemikana ali nečesana volna,

Obrazložitev

Te proizvode kmetijskega izvora bi bilo treba vključiti v področje uporabe te uredbe.

Predlog spremembe    274

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 19d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– surove in neobdelane kože,

Obrazložitev

Te proizvode kmetijskega izvora bi bilo treba vključiti v področje uporabe te uredbe.

Predlog spremembe    275

Predlog uredbe

Priloga I – alinea 19e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– surovine na podlagi rastlin za tradicionalna zdravila rastlinskega izvora.

Predlog spremembe    276

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.1. Hidroponska pridelava, ki je metoda gojenja rastlin tako, da so njihove korenine samo v raztopini iz hranilnih snovi ali v inertnem mediju, ki se mu doda hranilna raztopina, je prepovedana.

1.1. Hidroponska pridelava je prepovedana.

 

1.1.a Z odstopanjem od točke 1.1 se gojenje rastlin v loncih kot izjema za gojenje rastlin v zemlji, opredeljeno v členu 4(e)(ii), dovoli samo za gojenje sadik za proizvodnjo okrasnih rastlin in zelišč, če se zadevne okrasne rastline in zelišča končnemu uporabniku prodajo v loncu.

 

Uporabijo se lahko zgolj mešanice zemlje in/ali sredstva za njeno izboljšanje, ki so odobreni za uporabo v ekološkem kmetovanju.

Predlog spremembe    277

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.3.1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.3.1a. Pri preusmeritvi rastlin trajnic, ki jih je treba gojiti vsaj tri leta, lahko gre za sorte, ki jih ni mogoče zlahka med seboj razlikovati, pod pogojem, da je zadevna pridelava del načrta preusmeritve in da se preusmeritev zadnjega dela zadevnega območja v ekološko pridelavo začne v najkrajšem možnem obdobju, ki pa v nobenem primeru ni daljše od petih let.

Obrazložitev

To določbo bi bilo treba vključiti v to prilogo, da bi se upoštevale posebne lastnosti rastlin trajnic.

Predlog spremembe    278

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.3.3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.3.3. V primeru obdelave s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, pristojni organ zahteva novo obdobje preusmeritve v skladu s točko 1.3.1.

1.3.3. V primeru obdelave s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, pristojni organ za obdelane dele zemljišč zahteva novo obdobje preusmeritve v skladu s točko 1.3.1.

Predlog spremembe    279

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.3.3 – odstavek 2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Navedeno obdobje se lahko skrajša v naslednjih dveh primerih:

Pristojni organi se lahko odločijo, da se navedeno obdobje skrajša v naslednjih primerih:

Predlog spremembe    280

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.3.3 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) obdelava s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, v okviru obveznih ukrepov, ki jih za zatiranje škodljivcev ali plevela, vključno s karantenskimi organizmi ali invazivnimi vrstami, uvede pristojni organ države članice;

(a) za zemljišča, obdelana s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, v okviru obveznih ukrepov, ki jih za zatiranje škodljivcev ali plevela, vključno s karantenskimi organizmi ali invazivnimi vrstami, uvede pristojni organ države članice;

Predlog spremembe    281

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.3.3 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) obdelava s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, v okviru znanstvenih preskusov, ki jih odobri pristojni organ države članice.

(b) za zemljišča, obdelana s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, v okviru znanstvenih preskusov, ki jih odobri pristojni organ države članice.

Predlog spremembe    282

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.3.4 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) letina po obdelavi se ne sme prodati s sklicevanjem na ekološko pridelavo.

(b) letina po obdelavi se ne sme prodati s sklicevanjem na metode pridelave iz preusmeritve ali metode ekološke pridelave.

Predlog spremembe    283

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.3.4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o vseh svojih odločitvah o določitvi obveznih ukrepov.

Predlog spremembe    284

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.3.4 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

V primeru obdelave s proizvodom, ki ni odobren za ekološko pridelavo, določbe iz točke 1.3.5.2 ne veljajo.

Predlog spremembe    285

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.3.5.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.3.5.2. ne glede na točko 1.3.5.1 se lahko obdobje preusmeritve za pašnike in za zunanje površine za nerastlinojede vrste živali skrajša na eno leto.

1.3.5.2. ne glede na točko 1.3.5.1 se lahko obdobje preusmeritve za pašnike in za zunanje površine za nerastlinojede vrste živali skrajša na eno leto. To obdobje se lahko skrajša na šest mesecev, kadar se zadevno zemljišče v zadnjem letu ni obdelovalo s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko kmetovanje.

Predlog spremembe    286

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točke 1.4.1 do 1.4.1b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.4.1. Za pridelavo rastlin in rastlinskih proizvodov se uporablja samo ekološko pridelan rastlinski razmnoževalni material. V ta namen sta se rastlina, namenjena za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, in, kjer je primerno, izvorna rastlina vsaj eno generacijo oziroma v primeru trajnic vsaj eno generacijo v dveh rastnih sezonah pridelovali v skladu s to uredbo.

1.4.1. Za pridelavo rastlin in rastlinskih proizvodov se uporablja samo ekološko pridelan rastlinski razmnoževalni material. Kot je navedeno v členu 10(2), se v podatkovni zbirki navede ustrezna rastlina, namenjena za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala, in se je, kjer je primerno, izvorna rastlina pridelovala vsaj eno generacijo oziroma v primeru trajnic v dveh rastnih sezonah v skladu s to uredbo.

 

Rastlinski razmnoževalni material iz drugega leta preusmeritve pridelovalne enote, ki se upravlja v skladu s to uredbo, se lahko uporablja za pridelavo ekoloških rastlin in proizvodov iz ekoloških rastlin.

 

Izvajalci dejavnosti lahko z namenom spodbujanja genskih virov, prilagojenih posebnim pogojem ekološke pridelave, uporabijo tradicionalne sorte kmetijskih rastlin z lastnega kmetijskega gospodarstva.

 

1.4.1a. Žlahtnjene sorte se uporabijo v skladu s pravili o žlahtnjenju iz te uredbe, razen če zahtevani rastlinski razmnoževalni material ni na voljo.

 

Rastlinski razmnoževalni material, izbran zaradi svoje značilnosti, da izpolnjuje posebne potrebe in cilje ekološkega kmetovanja, se uporablja v vse večji meri in lahko vključuje domače sorte ali sorte populacij ali tujeprašne sorte, tj. rastlinski razmnoževalni material, ki ni bil pridobljen z nadzorovanim opraševanjem ali s hibridacijo samooplodnih linij.

 

1.4.1b. Za pridelavo sort iz ekološke pridelave se zadevne sorte žlahtnijo in izbirajo v skladu s pogoji ekološke pridelave v skladu z zahtevami iz te uredbe. Vsi postopki razmnoževanja, razen z meristemsko kulturo, spadajo pod potrjeno ekološko upravljanje.

Predlog spremembe    287

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.4.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.4.2. Uporaba rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki ni ekološko pridelan

 

1.4.2. Uporaba semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, ki ni ekološko pridelan

Rastlinski razmnoževalni material, ki ni ekološko pridelan, se lahko uporablja le, če je iz proizvodne enote, ki je v fazi preusmeritve na ekološko pridelavo, ali če je upravičen za uporabo v znanosti, testiranju majhnega obsega v poljskih poskusih ali za namen ohranjanja genskih virov in se s tem strinja pristojni organ države članice.

 

 

 

1.4.2.1. Da bi bil dostop do semen in vegetativnega razmnoževalnega materiala zagotovljen tudi, kadar takšne ekološke sestavine niso na voljo, lahko države članice odobrijo uporabo neekoloških semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala. V tem primeru se uporabljajo točke 1.4.2.2 do 1.4.2.8.

 

1.4.2.2. Neekološka semena in semenski krompir se lahko uporabljajo pod pogojem, da niso obdelani s fitofarmacevtskimi sredstvi, razen s tistimi, ki so odobrena za obdelavo semen v skladu s členom 19(1) te uredbe, razen če v skladu z Direktivo Sveta 2000/29/ES1a pristojni organ zadevne države članice predpiše kemično obdelavo za fitosanitarne namene za vse sorte dane vrste na območju, kjer naj bi se semena ali semenski krompir uporabljali.

 

1.4.2.3. Države članice lahko pooblastila za odobritev iz točke 1.4.2.1 prenesejo na drug javni organ ali na nadzorne organe ali izvajalce nadzora iz člena 34(33) in (34).

 

1.4.2.4. Uporaba semena, vegetativnega razmnoževalnega materiala ali rastlin, ki niso pridobljeni z ekološko metodo pridelave, se lahko odobri le v naslednjih primerih:

 

(a) če nobena sorta vrste, ki jo želi uporabnik pridobiti, ni navedena v podatkovni zbirki iz člena 10;

 

(b) če noben dobavitelj, tj. izvajalec dejavnosti, ki semena ali vegetativni razmnoževalni material ali rastline prodaja drugim izvajalcem dejavnosti, semena ali vegetativnega razmnoževalnega materiala ali rastlin ne more dobaviti pred setvijo oz. sajenjem, čeprav jih je uporabnik pravočasno naročil;

 

(c) če sorta, ki jo želi uporabnik pridobiti, ni navedena v podatkovni zbirki iz člena 10, in uporabnik lahko dokaže, da nobena od navedenih sort iste vrste ni ustrezna in da je dovoljenje zato pomembno za njegovo gospodarstvo.

 

1.4.2.5. Odobritev se izda pred setvijo.

 

1.4.2.6. Odobritev se izda le posameznim uporabnikom za eno sezono naenkrat, organ ali izvajalec dejavnosti, pristojen za izdajo odobritve, pa navede količino odobrenega semena ali vegetativnega razmnoževalnega materiala ali rastlin.

 

1.4.2.7. Odobritev se lahko izda šele po letni posodobitvi podatkovne zbirke iz člena 10 s strani vseh držav članic.

 

1.4.2.8. Vse države članice za večjo uporabo ekoloških semen v Evropski uniji v podatkovni zbirki iz člena 10 objavijo nacionalni seznam semen, vegetativnega razmnoževalnega materiala in rastlin, ki se lahko uporabljajo le v ekološki obliki. Ta seznam mora vsebovati vrste in podvrste, za katere se ugotovi, da so seme in razmnoževalni material ali rastline, pridobljeni iz ekološke pridelave, na voljo v zadostnih količinah in se zato lahko uporabijo le v ekološki obliki.

 

__________________

 

1a Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

Predlog spremembe    288

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.5.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.5.2. Rodovitnost in biološka aktivnost tal se ohranjata in povečujeta z večletnim kolobarjenjem, vključno s stročnicami in drugimi podorinami, in uporabo živinskih gnojil ali organskih materialov, obeh po možnosti kompostiranih, iz ekološke pridelave.

1.5.2. Rodovitnost in biološka aktivnost tal se ohranjata in povečujeta z uporabo geotehničnega inženirstva, večletnim kolobarjenjem, vključno z obveznimi stročnicami kot glavnimi ali pokrovnimi posevki v kolobarju in drugimi podorinami, in uporabo živinskih gnojil ali organskih materialov, obeh po možnosti kompostiranih, iz ekološke pridelave.

Predlog spremembe    289

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.5.4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.5.4. Skupna količina živinskih gnojil v smislu Direktive Sveta 91/676/EGS67, ki se uporabi na kmetijskem gospodarstvu, ne presega 170 kg dušika na leto/hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta zgornja meja se uporablja samo za hlevski gnoj, posušeni hlevski gnoj in dehidrirani gnoj perutnine, kompostirane živalske iztrebke vključno z gnojem perutnine, kompostirani hlevski gnoj in tekoče živalske iztrebke.

1.5.4. Skupna količina živinskih gnojil v smislu Direktive Sveta 91/676/EGS67, ki se uporabi na zemljišču, ne presega 170 kg dušika na leto/hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta zgornja meja se uporablja samo za hlevski gnoj, posušeni hlevski gnoj in dehidrirani gnoj perutnine, kompostirane živalske iztrebke vključno z gnojem perutnine, kompostirani hlevski gnoj in tekoče živalske iztrebke. Za vrtno pridelavo v zaščitenem prostoru skupna količina živinskih gnojil za celotno površino zaščitenih prostorov ne presega 240 kg dušika na leto/hektar.

__________________

__________________

67 Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

67 Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

Predlog spremembe    290

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.5.6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.5.6. Za izboljšanje splošnega stanja tal ali dostopnosti hranilnih snovi v tleh ali pridelkih se lahko uporabljajo pripravki iz mikroorganizmov.

1.5.6. Za izboljšanje splošnega stanja tal ali dostopnosti hranilnih snovi v tleh ali pridelkih se lahko uporabljajo pripravki iz mikroorganizmov in biooglje.

Obrazložitev

Biooglje je ekološki dodatek k tlom, ki omogoča, da po naravni poti trajno regeneriramo strukturo zemlje ter povečamo njeno rodovitnost. To je oglje, proizvedeno iz biomase rastlinskega ali živalskega izvora z izgorevanjem pri visokih temperaturah (500 do 700 °C), brez prisotnosti kisika. Od navadnega oglja se razlikuje po tem, da je bolj krhko in izredno porozno, saj je v enem gramu biooglja za 400 m2 površine. Biooglje zaradi svoje sestave in strukture v tleh zadržuje vodo, minerale in hranilne snovi, pospešuje izgradnjo humusa, predstavlja optimalen habitat za koristne mikroorganizme in z vezavo ogljika v tleh uspešno pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Ogljik, vezan v biooglje, namreč ostane v tleh stoletja in se ne sprošča v ozračje kot CO2. Biooglje ima visok pH, zato lahko z njim uravnamo pH v tleh, kjer je prenizek. Prav tako biooglje deluje kot zadrževalec hranil v tleh, kjer ostaja stoletja in s tem pomembno zmanjša izpiranje hranil iz tal. Vse te lastnosti pa imajo za posledico zmanjšano uporabo pesticidov. Zaradi vseh navedenih lastnosti bi bilo treba biooglje dovoliti tudi za uporabo v ekološkem kmetijstvu.

Predlog spremembe    291

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.5.8a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.5.8a. Uporaba biodinamičnih pripravkov je dovoljena.

Predlog spremembe    292

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.5.8b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.5.8b. Uporaba fertigacije je prepovedana.

Predlog spremembe    293

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.6.1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.6.1. Preprečevanje škode zaradi škodljivih organizmov in plevela temelji predvsem na zaščiti s pomočjo:

1.6.1. Preprečevanje škode zaradi škodljivih organizmov, plevela in bolezni temelji predvsem na zaščiti s pomočjo:

Predlog spremembe    294

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.6.1 – alinea 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– toplotne obdelave, kot sta solarizacija tal in plitva obdelava tal s paro (do globine največ 10 cm).

– toplotne obdelave, kot sta solarizacija in, izključno za gojenje zaščitenih kmetijskih rastlin, plitva obdelava tal s paro.

Obrazložitev

Obdelavo s paro je treba dovoliti zgolj za gojenje zaščitenih kmetijskih rastlin. Globino 10 cm je težko preverjati, zadostuje izraz „plitva“.

Predlog spremembe    295

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.6.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.6.2. Kadar rastlin ni mogoče primerno zaščititi pred škodljivci z ukrepi iz točke 1.6.1 ali če se ugotovi, da je kulturna rastlina ogrožena, se lahko uporabljajo samo proizvodi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, in sicer samo v potrebnem obsegu.

1.6.2. Kadar rastlin ni mogoče primerno zaščititi pred škodljivci, plevelom in boleznimi z ukrepi iz točke 1.6.1 ali če se ugotovi, da je kulturna rastlina ogrožena, se lahko uporabljajo samo proizvodi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, in sicer samo v potrebnem obsegu. Izvajalci dejavnosti hranijo dokumentacijo, ki dokazuje, da je uporaba teh proizvodov potrebna.

Predlog spremembe    296

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.6.3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.6.3. Pasti ali razpršilniki proizvodov, razen feromonov, preprečujejo prodiranje snovi v okolje in stik snovi z gojenimi pridelki. Po uporabi se pasti poberejo in varno odstranijo.

1.6.3. Pri proizvodih, ki se uporabljajo v pasteh ali razpršilnikih, razen feromonov, pasti in/ali razpršilniki preprečujejo prodiranje snovi v okolje in stik snovi z gojenimi pridelki. Po uporabi se vse pasti, tudi feromonske vabe, poberejo in varno odstranijo.

Predlog spremembe    297

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 1.7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le tista sredstva za čiščenje in razkuževanje pri pridelavi rastlin, ki so odobrena za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19.

Za čiščenje in razkuževanje se proizvodi pri pridelavi rastlin uporabljajo le, če so odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19.

Predlog spremembe    298

Predlog uredbe

Priloga II – del I – točka 2.2 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Izvajalci dejavnosti hranijo dokumentacijo o zadevnih zemljiščih in količini pridelka.

Predlog spremembe    299

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.1. Kjer živinorejec ne upravlja kmetijskega zemljišča in ni sklenil pisnega sporazuma z drugim kmetom, je živinoreja brez uporabe kmetijskega zemljišča prepovedana.

1.1. Živinoreja brez uporabe kmetijskega zemljišča, kjer izvajalec ne upravlja kmetijskega zemljišča in/ali ni sklenil pisnega sporazuma o sodelovanju z drugim izvajalcem dejavnosti v skladu s točko 1.5.4 dela I Priloge II, je prepovedana, razen čebelarstva.

Predlog spremembe    300

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.2.1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.2.1. Obdobje preusmeritve se začne šele, ko kmet svojo dejavnost prijavi pristojnim organom in ko za njegovo kmetijsko gospodarstvo začne veljati nadzorni sistem v skladu s to uredbo.

1.2.1. Obdobje preusmeritve se začne šele, ko kmet ali izvajalec dejavnosti svojo dejavnost prijavi pristojnim organom in ko za njegovo kmetijsko gospodarstvo začne veljati nadzorni sistem v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Npr. za izvajalce dejavnosti, ki pridelujejo živali iz ribogojstva.

Predlog spremembe    301

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.2.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.2.2. Obdobja preusmeritve, specifična za vrsto vzreje živali, so določena v točki 2.

1.2.2. Če preusmeritev pašnikov/zemljišč, ki se uporabljajo za krmo živali in živali, ne poteka istočasno, se uporabljajo obdobja, specifična za vrsto vzreje živali, določena v točki 2.

Predlog spremembe    302

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.2.4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.2.4. Živali in proizvodi živalskega izvora na koncu obdobja preusmeritve veljajo za ekološke proizvode, če preusmeritev zajema celotno pridelovalno enoto, vključno z živino, pašniki ali katerimi koli zemljišči, ki se uporabljajo za krmo živali.

1.2.4. Skupno obdobje preusmeritve za obstoječe živali in njihove mladiče, pašnike in/ali vsa zemljišča, ki se uporabljajo za krmo živali, se lahko skrajša na 24 mesecev, če se živali krmijo predvsem s proizvodi iz proizvodne enote, ki je v fazi preusmeritve.

Obrazložitev

Besedilo, prevzeto iz veljavne Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008.

Predlog spremembe    303

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.3.1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.3.1. Živali ekološke reje se skotijo in odraščajo na ekoloških kmetijskih gospodarstvih.

1.3.1. Živali ekološke reje se skotijo ali izvalijo in odraščajo na ekoloških kmetijskih gospodarstvih.

 

Kar zadeva določbe iz člena 11(1), se lahko, ko se jata sestavlja prvič, obnavlja ali ponovno sestavlja in ni na voljo dovolj ekološko vzrejene perutnine, na podlagi predhodne odobritve pristojnega organa v ekološko proizvodno enoto perutnine pripelje neekološko rejena perutnina, pod pogojem, da kokoši za prirejo jajc in perutnina za prirejo mesa niso starejše od treh dni.

 

Take živali in iz njih pridobljeni proizvodi se ob upoštevanju obdobja preusmeritve iz točke 2.4.1 dela II te priloge lahko štejejo za ekološke.

Predlog spremembe    304

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.3.3 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) izbira pasem je ustrezna in prispeva k preprečevanju morebitnega trpljenja živali in njihovega pohabljanja.

(d) izbira pasem je ustrezna, da se zagotovi visok standard dobrobiti živali, in prispeva tudi k preprečevanju morebitnega trpljenja živali in njihovega pohabljanja.

Obrazložitev

Jasnejše besedilo, prevzeto iz veljavne Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007.

Predlog spremembe    305

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točke 1.3.4 do 1.3.4c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.3.4. Pri izbiri pasem ali linij se upošteva sposobnost živali za prilagoditev lokalnim razmeram brez poslabšanja njihove dobrobiti, vitalnosti in odpornosti proti boleznim. Rase in linije živali se izberejo tudi v izogib specifičnim boleznim ali zdravstvenim težavam, povezanim z nekaterimi rasami ali linijami, ki se uporabljajo v intenzivni prireji, npr. sindrom stresa pri prašičih, sindrom PSE (pale-soft-exudative) ali vodenost mesa (bledo-mehko-vodeno meso), nenadna smrt, spontani splav in zapleteni porodi s carskim rezom. Prednost imajo avtohtone pasme in linije.

1.3.4. Pri izbiri pasem ali linij se upošteva sposobnost živali za prilagoditev lokalnim razmeram brez poslabšanja njihove dobrobiti, vitalnosti in odpornosti proti boleznim. Pasme in linije živali se izberejo tudi v izogib specifičnim boleznim ali zdravstvenim težavam, povezanim z nekaterimi pasmami ali linijami, ki se uporabljajo v intenzivni prireji, npr. sindrom stresa pri prašičih, sindrom PSE (pale-soft-exudative) ali vodenost mesa (bledo-mehko-vodeno meso), nenadna smrt, spontani splav in zapleteni porodi s carskim rezom. Prednost imajo avtohtone pasme in linije.

 

Spodbujati je treba ohranjanje redkih in/ali avtohtonih pasem, ki so ogrožene.

 

1.3.4a. Komisija v skladu s členom 11(2) za vse pitovne živali, tudi za pitovne brojlerje in purane, določi povprečne stopnje rasti in vzreje. Po potrebi se uporabijo kazalniki, da se ocenita in potrdita vzdržljivost in primernost pasem za ekološko kmetovanje. Ti kazalniki vključujejo povprečne stopnje rasti za vse pasme in povprečne stopnje proizvodnje za vse pasme, ki proizvajajo jajca in mleko, pri čemer so te stopnje skladne s pravilom o trajanju reje za vsako vrsto (tj. število dni do zakola za perutnino).

 

1.3.4b. Podatki o pasmah, ki se uporabljajo v ekološkem kmetovanju, se hranijo v posebni podatkovni zbirki, ki jo Komisija vzpostavi za spodbujanje preglednosti uporabe informacij o razpoložljivosti pasem, vključno z njihovo prilagodljivostjo na lokalne razmere, in informacij o tem.

 

1.3.4c. Pravilna uporaba in izvajanje pravil za vzrejo se po potrebi olajša s podporo za razvoj podeželja in akcijskim načrtom Komisije za prihodnost ekološke pridelave v Evropski uniji.

Predlog spremembe    306

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točke 1.3.5 do 1.3.5d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.3.5a. Ko se čreda ali jata sestavljata prvič, morajo biti neekološko vzrejeni mladiči sesalci z odstopanjem od točke 1.3.1 takoj, ko nehajo sesati, rejeni v skladu s pravili za ekološko vzrejo. Poleg tega se na dan, ko se živali vključijo v čredo, uporabljajo naslednje omejitve:

 

(a) bivoli, teleta in žrebeta morajo biti stari manj kakor šest mesecev;

 

(b) jagnjeta in kozliči morajo biti stari manj kakor 60 dni;

 

(c) pujski morajo tehtati manj kakor 35 kg.

 

Odstopanje iz te točke se postopoma odpravi v skladu z razpoložljivostjo ekološko vzrejenih živali.

 

1.3.5b. Ko se čreda ali jata obnavlja, morajo biti neekološko vzrejeni odrasli samci in samice sesalcev, ki še niso kotile, naknadno rejeni v skladu s pravili za ekološko vzrejo. Poleg tega za število samic sesalcev veljajo naslednje letne omejitve:

 

(a) največ 10 % odraslih enoprstih kopitarjev ali glav govedi, vključno z vrstama bivol in bizon, in 20 % odraslih prašičev, ovc in koz je samic;

 

(b) za enote s staležem manj kakor 10 enoprstih kopitarjev ali glav govedi ali manj kakor pet prašičev, ovc ali koz so vse obnovitve, kakor je navedeno zgoraj, omejene na največ eno žival na leto.

 

Odstopanje iz te točke se postopoma odpravi v skladu z razpoložljivostjo ekološko vzrejenih živali:

 

(a) ko se razvije nova živinorejska specializacija ali

 

(b) kadar so pasme v nevarnosti, da se jih preneha rediti, kakor je opredeljeno v Prilogi IV Uredbe Komisije (ES) št. 1974/20061a.

 

Take živali in iz njih pridobljeni proizvodi se ob upoštevanju obdobja preusmeritve iz točke 1.2 dela II te priloge lahko štejejo za ekološke.

 

1.3.5c. Odstotki iz točke 1.3.5b se lahko povečajo na največ 40 %, če to predhodno odobri pristojni organ, v naslednjih primerih:

 

(a) ko se na kmetijskem gospodarstvu izvede obsežna širitev;

 

(b) ko se spremeni pasma.

 

1.3.5d. Enota z ekološko pridelavo za obnovitev čebelnjakov lahko 20 % čebeljih matic in rojev letno nadomesti s čebeljimi maticami in roji, ki niso vzrejeni ekološko, pod pogojem, da se namestijo v panje s satovjem ali satnicami, ki izvirajo iz enot z ekološko pridelavo. V vsakem primeru se lahko nadomesti en roj ali čebelja matica letno.

 

__________________

 

1a Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 368, 23.12.2006, str. 15).

Obrazložitev

Specifikacije, prevzete iz veljavne Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008.

Predlog spremembe    307

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.4.1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) živina se krmi z ekološko krmo, ki ustreza prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja. Pri živinoreji omejeno krmljenje ni dovoljeno;

(b) živina se krmi z ekološko krmo, ki tako glede kakovosti kot glede količine ustreza prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja. Pri živinoreji omejeno krmljenje ni dovoljeno. Del obroka lahko vsebuje krmo z gospodarstev, ki so v preusmeritvi na ekološko kmetovanje. V skladu z izjemo od pravil pridelave o nerazpoložljivosti ekoloških kmetijskih surovin v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 17(2) lahko kmetje, če beljakovinske krme za prašiče in perutnino ne morejo pridobiti izključno iz ekološke pridelave, za te živalske vrste za obdobje 12 mesecev uporabljajo največ 5 % neekološke beljakovinske krme, ta odstotek se v skladu z razpoložljivostjo ekološke beljakovinske krme zmanjša. Odstotek suhe snovi v krmi kmetijskega izvora se izračuna.

Predlog spremembe    308

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.4.1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) postopki pitanja so taki, da jih je v kateri koli fazi prireje mogoče vrniti na začetno stanje. Prisilno pitanje je prepovedano;

(d) prisilno pitanje je prepovedano;

Predlog spremembe    309

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.4.1 – točka g

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) živali, ki še sesajo, se po možnosti vsaj določeno minimalno obdobje hranijo z materinim mlekom;

(g) živali, ki še sesajo, se po možnosti vsaj določeno minimalno obdobje hranijo z materinim mlekom namesto z naravnim;

Obrazložitev

Besedilo, prevzeto iz veljavne Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007, mlečni nadomestki so namreč dovoljeni tudi v predlogu Komisije.

Predlog spremembe    310

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.4.1 – točka ha (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ha) neekološka posamična krmila rastlinskega izvora, posamična krmila živalskega in rudninskega izvora, krmni dodatki, nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali, in predelovalni pripomočki se uporabljajo le, če so bili v skladu s členom 19 in v ustrezno utemeljenih primerih odobreni za uporabo v ekološki pridelavi.

Predlog spremembe    311

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.4.2.1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) je skupna površina v celoti upravljana v skladu s to uredbo;

(a) skupna pašna površina vsaj dve leti ni bila obdelana s proizvodi, ki niso odobreni za uporabo v ekološki pridelavi.

 

Ta pogoj ne velja za ekstenzivne pašnike, na katerih se živali pasejo največ 150 dni na leto;

Predlog spremembe    312

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.4.2.1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) vse neekološko rejene živali, ki uporabljajo zadevno zemljišče, izvirajo iz sistema vzreje, ki je ekvivalenten enemu od tistih, ki so navedeni v členu 28 in členu 30 Uredbe (EU) št. 1305/201369;

črtano

__________________

 

69 Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

 

Predlog spremembe    313

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.4.2.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.4.2.2. V obdobju sezonskih premikov se živali, ko se selijo z enega na drug pašnik, lahko pasejo na neekoloških zemljiščih. Vnos neekološke krme v obliki trave in drugih rastlin, namenjenih za pašo živali, se dovoli za največ 35 dni, kar vključuje pot selitve in vrnitve.

1.4.2.2. V obdobju sezonskih premikov se živali, ko se selijo z enega na drug pašnik, lahko pasejo na neekoloških zemljiščih. Vnos neekološke krme v obliki trave in drugih rastlin, namenjenih za pašo živali, ne sme presegati 20 % skupnega letnega krmnega obroka. Ta številka se izračuna kot odstotek suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.

Predlog spremembe    314

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.4.2.2 – odstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Izvajalci dejavnosti hranijo dokazila o uporabi določb iz točke 1.4.2.

Predlog spremembe    315

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.4.3.1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.4.3.1. V obdobju preusmeritve na kmetijskih gospodarstvih lahko do 15 % skupne povprečne količine krme za živino izvira s paše ali je pridobljene s trajnih pašnikov ali zemljišč s trajnimi krmnimi rastlinami ali beljakovinskimi pridelki, posejanimi v okviru ekološkega upravljanja v prvem letu preusmeritve, če so te površine del domačega kmetijskega gospodarstva. Krma, pridobljena iz zemljišč v prvem letu preusmeritve, se ne sme uporabljati za pridelavo predelane krme. Če se uporablja krma iz obdobja preusmeritve in krma, pridobljena iz zemljišč v prvem letu preusmeritve, skupni delež takšne krme ne sme presegati največjega možnega deleža iz točke 1.4.3.2.

1.4.3.1. V povprečju lahko do 25 % količine krme vsebuje krmo iz obdobja preusmeritve. Če krmo iz obdobja preusmeritve pridelujejo v enoti v preusmeritvi domačega kmetijskega gospodarstva, se ta delež lahko poveča na 100 %.

Predlog spremembe    316

Predlog uredbe

Annex II – Part II – point 1.4.3.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.4.3.2. Na ekoloških kmetijskih gospodarstvih lahko v povprečju do 20 % količine krme vsebuje krmo iz obdobja preusmeritve, torej krmo iz drugega leta preusmeritve. Na kmetijskih gospodarstvih v obdobju preusmeritve, če krmo iz obdobja preusmeritve pridelujejo v enoti domačega kmetijskega gospodarstva, se ta odstotek lahko poveča na 100 %.

1.4.3.2. Do 30 % skupne povprečne količine krme za živali lahko izvira s paše ali je pridobljene s trajnih pašnikov ali zemljišč s trajnimi krmnimi rastlinami ali beljakovinskimi pridelki, posejanimi v okviru ekološkega upravljanja v prvem letu preusmeritve, če so te površine del domačega kmetijskega gospodarstva in v zadnjih petih letih niso bile del enote z ekološko pridelavo tega kmetijskega gospodarstva. Če se uporabljajo krmila iz obdobja preusmeritve in krmila, pridobljena z zemljišč v prvem letu preusmeritve, skupni delež takšne krme ne sme presegati največjega možnega deleža iz točke 1.4.3.1.

Predlog spremembe    317

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.4.4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Samo ekološka posamična krmila živalskega izvora, pa tudi posamična krmila in krmni dodatki, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, se lahko uporabljajo pri predelavi ekološke krme in za krmljenje ekološko gojenih živali.

Samo ekološka posamična krmila rastlinskega in živalskega izvora, posamična krmila iz nevretenčarjev in ekološki fermentacijski proizvodi, pa tudi posamična krmila in krmni dodatki, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, se lahko uporabljajo pri predelavi ekološke krme in za krmljenje ekološko gojenih živali.

 

Neekološka beljakovinska krma se lahko uporablja, če:

 

(i) ni na voljo v ekološki obliki;

 

(ii) se proizvaja ali pripravlja brez uporabe kemičnih topil ter

 

(iii) je njena uporaba omejena na prašiče in perutnino in določene stopnje razvoja (pujske do 35 kg in mlado perutnino) ter na specifične beljakovinske mešanice.

 

To je izjema od pravil pridelave o nerazpoložljivosti ekoloških kmetijskih surovin v skladu s točko (b) člena 17(2). Če kmetje beljakovinske krme za prašiče in perutnino ne morejo pridobiti izključno iz ekološke pridelave, lahko za te živalske vrste za obdobje 12 mesecev uporabljajo največ 5 % neekološke beljakovinske krme, ta odstotek se v skladu z razpoložljivostjo ekološke beljakovinske krme zmanjša.

 

Neekološke začimbnice, zelišča in melase se lahko uporabljajo, če:

 

(i) niso na voljo v ekološki obliki;

 

(ii) se proizvajajo ali pripravljajo brez uporabe kemičnih topil ter

 

(iii) je njihova uporaba omejena na 1 % krmnega obroka za določeno vrsto, ki se izračuna letno kot odstotek suhe snovi v krmi kmetijskega izvora. To je izjema od pravil pridelave o nerazpoložljivosti ekoloških kmetijskih surovin v skladu s točko (b) člena 17(2), če kmetje začimbnic, zelišč in melas ne morejo pridobiti izključno iz ekološke pridelave. Ta odstotek se v skladu z razpoložljivostjo ekoloških začimbnic, zelišč in melas zmanjša.

 

Proizvodi iz trajnostnega ribištva se lahko uporabljajo, če:

 

(i) se proizvajajo ali pripravljajo brez uporabe kemičnih topil;

 

(ii) je njihova uporaba omejena na nerastlinojede živali ter

 

(iii) je uporaba hidroliziranih ribjih beljakovin omejena izključno na mlade živali.

 

To je izjema od pravil pridelave o nerazpoložljivosti ekoloških kmetijskih surovin v skladu s točko (b) člena 17(2), če kmetje proizvodov iz trajnostnega ribištva ne morejo pridobiti izključno iz ekološke pridelave. Ta odstotek se v skladu z dostopnostjo ekološkega ribištva zmanjša.

Predlog spremembe    318

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.5.1.3a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.5.1.3a. Prepovedana je uporaba bolusov, sestavljenih iz kemično sintetiziranih alopatskih molekul.

Predlog spremembe    319

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.5.2.2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.5.2.2. Bolezni se zdravijo nemudoma, da se prepreči trpljenje živali; po potrebi in pod strogimi pogoji ter na odgovornost veterinarja je dovoljeno uporabiti kemično sintetizirane alopatske proizvode za uporabo v veterinarski medicini, vključno z antibiotiki, če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih proizvodov neprimerna. Opredelijo pa se zlasti omejitve glede sklopa zdravljenja in karence.

1.5.2.2. Bolezni se zdravijo nemudoma, da se prepreči trpljenje živali; po potrebi in na odgovornost veterinarja je dovoljeno uporabiti kemično sintetizirane alopatske proizvode za uporabo v veterinarski medicini, vključno z antibiotiki, če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih proizvodov neprimerna. Opredelijo pa se zlasti omejitve glede sklopa zdravljenja in karence.

Obrazložitev

Z dolžnostjo skrbnega ravnanja, ki jo imajo veterinarji, so strogi pogoji zagotovljeni.

Predlog spremembe    320

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.5.2.4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.5.2.4. Z izjemo cepljenj, zdravljenja zaradi zajedavcev in vseh obveznih programov za zatiranje bolezni se v primerih, ko žival ali skupina živali v 12 mesecih prejme več kot tri sklope zdravljenja s kemično-sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili, vključno z antibiotiki, ali več kot eno vrsto zdravljenja, če je njihov reproduktivni življenjski ciklus krajši od enega leta, zadevne živali ali iz njih pridobljeni proizvodi ne prodajajo kot ekološki proizvodi in se te živali vključijo v obdobja preusmeritve, določena v točkah 1.2 in 2.

1.5.2.4. Z izjemo cepljenj, zdravljenja zaradi zajedavcev, fitoterapevtskih in homeopatskih proizvodov in vseh obveznih programov za zatiranje bolezni se v primerih, ko žival ali skupina živali v 12 mesecih prejme več kot tri sklope zdravljenja s kemično-sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili, vključno z antibiotiki, ali več kot eno vrsto zdravljenja, če je njihov reproduktivni življenjski ciklus krajši od enega leta, zadevne živali ali iz njih pridobljeni proizvodi ne prodajajo kot ekološki proizvodi in se te živali vključijo v obdobja preusmeritve, določena v točkah 1.2 in 2.

Predlog spremembe    321

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.5.2.5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.5.2.5. Obdobje karence med zadnjim odmerkom alopatskega veterinarskega zdravila, ki ga je žival prejela v normalnih pogojih uporabe, in pridelavo ekološko predelanih živil iz teh živali mora biti dvakrat tako dolgo, kot je določeno obdobje karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES oziroma 48 ur v primerih, ko to obdobje ni določeno.

1.5.2.5. Obdobje karence med zadnjim odmerkom kemično sintetiziranega alopatskega veterinarskega zdravila, ki ga je žival prejela v normalnih pogojih uporabe, in pridelavo ekološko predelanih živil iz teh živali je dvakrat tako dolgo, kot je obdobje karence iz člena 9 Direktive 2001/82/ES in vsaj 48 ur.

Predlog spremembe    322

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.6.5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.6.5. Površine na prostem so lahko delno pokrite. Verande se ne štejejo za površine na prostem.

1.6.5. Površine na prostem so lahko delno pokrite. Verande se štejejo za površine na prostem samo za plemenske ptice in kokoši, mlajše od 18 tednov.

Predlog spremembe    323

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.7.3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.7.3. Živina ima stalen dostop do površin na prostem, po možnosti do pašnika, kadar vremenski pogoji in stanje tal to dovoljujejo, razen če se na podlagi zakonodaje Unije uvedejo omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali.

1.7.3. Rastlinojede živali imajo podnevi stalen dostop do površin na prostem, vključno z ogradami na prostem in pašniki, kot je ustrezno za posamezno vrsto, kadar vremenske razmere in stanje tal to dovoljujejo, razen če se v skladu z zakonodajo Unije uvedejo omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali.

 

Kadar dostop do pašnika zaradi vremenskih in sezonskih razmer ter stanja tal ni mogoč, ima živina podnevi dostop do površin na prostem, na katerih se lahko premika, razen če to ni ugodno za njeno dobrobit ali se v skladu z zakonodajo Unije uvedejo začasne omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali.

Predlog spremembe    324

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.7.6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.7.6. Privezovanje ali osamitev živine je prepovedana, z izjemo posameznih živali za določeno obdobje, kadar je to upravičeno zaradi veterinarskih razlogov. Pristojni organi lahko dovolijo, da se govedo v manjših kmetijskih gospodarstvih privezuje, če ga ni mogoče držati v skupinah, ki ustrezajo vedenjskim potrebam živali, pod pogojem, da ima med pašo dostop do pašnikov in vsaj dvakrat tedensko dostop do površin na prostem, kadar paša ni mogoča.

1.7.6. Privezovanje ali osamitev živine je prepovedana, z izjemo posameznih živali za določeno obdobje, kadar je to upravičeno zaradi varnosti ali varstva živali ali veterinarskih razlogov. Osamitev živine se lahko za omejeno obdobje dovoli le, če je ogrožena varnost delavcev in je potrebna za dobrobit živali. Pristojni organi lahko dovolijo, da se govedo v manjših kmetijskih gospodarstvih in v gospodarstvih, ki se nahajajo na prikrajšanih območjih, privezuje, pod pogojem, da ima med pašo dostop do pašnikov, kadar vremenske razmere in stanje tal to podnevi dovoljujejo, razen če se v skladu z zakonodajo Unije uvedejo omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali, in vsaj dvakrat tedensko dostop do površin na prostem, kadar paša ni mogoča.

Predlog spremembe    325

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.7.8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.7.8. Čim bolj se zmanjša vsako trpinčenje živali v celotnem življenju živali, tudi ob zakolu.

 

1.7.8. Pri izvajanju ekološke pridelave v skladu s to uredbo bi bilo treba upoštevati njen učinek na dobrobit živali v smislu člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se živalim prihrani vsakršna bolečina, vznemirjenje ali trpljenje, ki se jim je mogoče izogniti. Zakonodajo o dobrobiti živali, kot sta Uredba Sveta (ES) št. 1/20051a in Uredba Sveta (ES) št. 1099/20091b, bi bilo nujno treba še naprej uporabljati in pravilno izvajati. Pravila iz te uredbe se ne bi smela podvajati ali prekrivati z njima.

 

___________________

 

1a Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).

 

1b Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1).

Predlog spremembe    326

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.7.8a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1.7.8a. Vsi, ki so v stiku z ekološko rejenimi živalmi med prevozom in zakolom, so ustrezno usposobljeni, da se zagotovi pravilna uporaba pravil iz te uredbe, ki so podprta z rednimi pregledi za zagotovitev skladnosti.

Predlog spremembe    327

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.7.9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.7.9. Pohabljanje živali je prepovedano.

1.7.9. Pohabljanje živali je prepovedano. Pristojni organ lahko za zagotavljanje varnosti ali zdravja živali in ljudi ali za izboljšanje zdravja, dobrobiti ali higiene živine dovoli krajšanje kljunov perutnini, če se izvede v prvih treh dneh življenja, kupiranje repov z elastičnim obročkom pri ovcah in rezanje mesnatega dela repa. Odstranjevanje rogov mladičem sesalcem in njihova kastracija je dovoljena le, če se pri tem uporabijo ustrezni anestetiki in/ali analgetiki.

Predlog spremembe    328

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 1.7.12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.7.12. Natovarjanje in raztovarjanje živali se izvaja brez uporabe kakršne koli električne stimulacije za priganjanje živali. Prepovedana je uporaba alopatskih pomirjeval pred in med prevozom.

1.7.12. Natovarjanje in raztovarjanje živali se izvaja brez uporabe kakršne koli električne stimulacije za priganjanje živali, razen v izjemnih okoliščinah in v skladu z določbami točke 1.9 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1099/2009. Izogibati se je treba mešanju živali, ki se ne poznajo, med prevozom ali začasno namestitvijo ter nepotrebni začasni namestitvi čez noč. Družabne živali se redijo v skupinah in imajo znotraj ograd dovolj prostora, da se brez težav premikajo in obračajo. Prepovedana je uporaba alopatskih pomirjeval pred in med prevozom.

Predlog spremembe    329

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.1.1 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) 12 mesecev v primeru goveda za prirejo mesa, v vsakem primeru pa vsaj tri četrtine njihovega življenja;

(a) 12 mesecev v primeru goveda za prirejo mesa;

Obrazložitev

Zaradi izvedljivosti teh določb se črta navedba življenjske dobe za govedo, pa tudi za ovce in koze.

Predlog spremembe    330

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.1.2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) vsaj 90 % krme za živali, razen v obdobju letnega sezonskega premika, kot je omenjeno v točki 1.4.2.2, izvira prvenstveno z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi iz iste regije;

(d) vsaj 60 % krme za živali, razen v obdobju letnega sezonskega premika, kot je omenjeno v točki 1.4.2.2, izvira predvsem z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma v največji možni meri pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi v krogu 150 km od kmetijskega gospodarstva in pridelana v Uniji. Pri računanju razdalje za kmetijska gospodarstva na otokih ali obalnih območjih se del razdalje, ki je nad vodo, ne šteje. Pogoj razdalje se za kmetijska gospodarstva v najbolj oddaljenih regijah ne uporablja.

 

Spodbuja se lokalna pridelava ekološke krme. V ta namen lahko države članice povečajo ta odstotek glede na razpoložljivost ekološke krme na kmetijskih gospodarstvih in v regiji;

Predlog spremembe    331

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.1.2 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) prehrana goveda, ovc in koz, ki še sesajo, temelji zlasti na materinem mleku, in sicer najmanj tri mesece pri govedu ter 45 dni pri ovcah in kozah.

(f) prehrana goveda, ovc in koz, ki še sesajo, temelji zlasti na materinem mleku ali naravnem mleku, in sicer najmanj tri mesece pri govedu ter 45 dni pri ovcah in kozah.

Predlog spremembe    332

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.1.3 – točka ca (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) če se tele iz veterinarskih razlogov obravnava posamezno, se ga drži v prostorih, ki imajo trdna tla in so pokriti s slamo. Teletu bi bilo treba omogočiti, da se lahko brez težav obrne in udobno leže po celotni dolžini.

Predlog spremembe    333

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.2.2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) vsaj 90 % krme za živali, razen v obdobju letnega sezonskega premika, kot je omenjeno v točki 1.4.2.2, izvira z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi iz iste regije;

(c) vsaj 60 % krme za živali, razen v obdobju letnega sezonskega premika, kot je omenjeno v točki 1.4.2.2, izvira predvsem z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma v največji možni meri pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi v krogu 150 km od kmetijskega gospodarstva in pridelana v Uniji. Pri računanju razdalje za kmetijska gospodarstva na otokih ali obalnih območjih se del razdalje, ki je nad vodo, ne šteje. Pogoj razdalje se za kmetijska gospodarstva v najbolj oddaljenih regijah ne uporablja.

 

Spodbuja se lokalna pridelava ekološke krme. V ta namen lahko države članice povečajo ta odstotek glede na razpoložljivost ekološke krme na kmetijskih gospodarstvih in v regiji;

 

Predlog spremembe    334

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.2.2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) sistemi reje enoprstih kopitarjev v najvišji možni meri temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta. Vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih enoprstih kopitarjev je sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže;

(d) sistemi reje enoprstih kopitarjev v najvišji možni meri temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih obdobjih leta. Če višji delež voluminozne krme ni mogoč, se uporablja naslednje minimalno pravilo, hkrati pa se upoštevajo zahteve glede prehrane, zdravja in dobrobiti za posamezne pasme: Vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih enoprstih kopitarjev je sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže;

Predlog spremembe    335

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.2.2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) prehrana vseh enoprstih kopitarjev, ki še sesajo, temelji na materinem mleku, in sicer najmanj tri mesece.

(e) prehrana vseh enoprstih kopitarjev, ki še sesajo, temelji na materinem mleku, ki ga sesajo neposredno pri materi do naravne odstavitve;

Predlog spremembe    336

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.2a (novo)

Vrsta ali kategorija živali

Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto

Samice z mladiči

25

Mladi kunci

100

Samci

25

Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za kunce so:

(a) najmanjši notranji prostor na kunca, tudi za tiste, ki se gojijo v premičnih ogradah:

(i) odrasli kunci, vključno s samci ter brejimi in doječimi samicami; 0,4 m2;

(ii) pitovni kunci: 0,15 m2;

 

(b) najmanjša zunanja površina na kunca, razen tistih, ki se gojijo v premičnih ogradah:

(i) odrasli kunci, vključno s samci ter brejimi in doječimi samicami; 5 m2;

(ii) pitovni kunci: 5 m2;

(c) najmanjša zunanja površina na kunca za kunce, ki se gojijo v premičnih ogradah:

(i) odrasli kunci, vključno s samci ter brejimi in doječimi samicami; 5 m2;

(ii) pitovni kunci: 0.4 m2.

Obrazložitev

Tudi za kunce bi bilo treba določiti posebna pravila.

Predlog spremembe    337

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.3.2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) vsaj 60 % krme za živali izvira z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi ali izvajalci dejavnosti, ki proizvajajo krmo, iz iste regije;

(a) vsaj 30 % krme za živali izvira predvsem z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma v največji možni meri pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi v krogu 150 km od kmetijskega gospodarstva in pridelana v Uniji. Pri računanju razdalje za kmetijska gospodarstva na otokih ali obalnih območjih se del razdalje, ki je nad vodo, ne šteje. Pogoj razdalje se za kmetijska gospodarstva v najbolj oddaljenih regijah ne uporablja.

 

Spodbuja se lokalna pridelava ekološke krme. V ta namen lahko države članice povečajo ta odstotek glede na razpoložljivost ekološke krme na kmetijskih gospodarstvih in v regiji;

Predlog spremembe    338

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.3.2 – točka ca (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca) da bi zadostili osnovnim prehranskim potrebam ekoloških prašičev, zlasti glede beljakovin in esencialnih aminokislin, in če rejec za krmo živali ni zmožen zagotoviti z beljakovinami bogatih surovin izključno iz ekološke pridelave, je za prašiče in perutnino dovoljena uporaba omejenega deleža surovin, bogatih z beljakovinami, ki niso iz ekološke pridelave.

 

Najvišji dovoljeni delež z beljakovinami bogatih surovin neekološkega izvora za krmo teh vrst živali znaša 5 % v obdobju 12 mesecev.

 

Te številke se izračunavajo letno kot delež suhe snovi v krmi kmetijskega izvora.

Predlog spremembe    339

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.3.3 – točka ba (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba) vedno je na voljo dovolj velik prostor za počitek, prekrit s slamo, da lahko vsi prašiči v ogradi hkrati ležejo na način, ki zahteva največ prostora;

Predlog spremembe    340

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.3. – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) svinje se gojijo v skupinah, razen v zadnjem obdobju brejosti in v obdobju sesanja;

(c) svinje se gojijo v skupinah, razen v zadnjem obdobju brejosti in v obdobju sesanja, v tem obdobju pa mora svinja imeti možnost, da se prosto giblje v svoji ogradi, in je lahko privezana le za kratek čas.

 

Svinjam je treba nekaj dni pred predvideno prasitvijo ne glede na dodatne zahteve za slamo zagotoviti dovolj slame ali drugega ustreznega naravnega materiala, da si lahko zgradijo gnezdo;

Predlog spremembe    341

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.3.4 – odstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Velikost proizvodnih enot za prašiče je v vsakem primeru omejena na 1500 klavnih prašičev na leto ali 200 svinj ali temu ustrezno število v primeru enot za prasitev/pitanje. To zgornjo mejo za posamezno proizvodno enoto se lahko preseže, če je 100 % krme pridelane na kmetijskem gospodarstvu.

Obrazložitev

To je bilo prevzeto iz specifikacij francoskega ministrstva za kmetijstvo v zvezi z ekološko pridelavo in pripravo živali in živalskih proizvodov za opredelitev ukrepov za izvajanje za spremenjeno Uredbo Sveta (EGS) št. 2092/91 in/ali dopolnitev določb spremenjene Uredbe Sveta št. 2092/91.

Predlog spremembe    342

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.3.4 – odstavek 2 – tabela

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za prašiče so:

 

Notranja površina

Zunanja površina

 

(neto površina, namenjena živalim)

(za prosto gibanje, brez pašnikov)

 

najmanjša živa masa (kg)

m2/glavo

m2/glavo

Oprasene svinje s pujski, starimi do 40 dni

 

7,5 na svinjo

2,5

Pitovni prašiči

do 50

0,8

0,6

do 85

1,1

0,8

do 110

1,3

1

Pujski

stari več kot 40 dni in težki do 30 kg

0,6

0,4

Plemenski prašiči

 

2,5 na samico

1,9

 

6 na samca

8,0

Če se staje uporabljajo za naravni pripust: 10 m2/merjasca

 

Predlog spremembe

Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za prašiče so:

 

Notranja površina

Zunanja površina

 

(neto površina, namenjena živalim)

(za prosto gibanje, brez pašnikov)

 

najmanjša živa masa (kg)

m2/glavo

m2/glavo

Oprasene svinje s pujski, starimi do 40 dni

 

7,5 na svinjo

2,5

Pitovni prašiči

do 50

0,8

0,6

do 85

1,1

0,8

do 110

1,3

1

nad 110

1,5

1,2

Pujski

stari več kot 40 dni in težki do 30 kg

0,6

0,4

Plemenski prašiči

 

2,5 na samico

1,9

 

6 na samca

8,0

 

 

Če se staje uporabljajo za naravni pripust: 10 m2/merjasca

 

Predlog spremembe    343

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.2 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Perutnina se redi, dokler ne doseže določene najnižje starosti, ali pa je počasi rastoče linije, ki jo določi pristojni organ. Če kmet ne redi počasi rastoče linije perutnine, je najnižja starost perutnine ob zakolu:

Perutnina za prirejo mesa mora izvirati iz počasi rastoče linije, prilagojene prosti reji, ki jo določi pristojni organ.

 

Perutnina je iz počasi rastoče linije, ki izpolnjuje določene omejene dnevne stopnje rasti, skladne z minimalnimi vzrejnimi starostmi za vsako vrsto. Komisija v skladu s členom 11(2) določi te stopnje rasti.

 

Če počasi rastoča linija perutnine ni na voljo, pristojni organi izjemoma odobrijo uporabo perutnine, ki se redi, dokler ne doseže določene najnižje starosti, ki jo določi pristojni organ. Če kmet ne redi počasi rastoče linije perutnine, je najnižja starost perutnine ob zakolu:

Predlog spremembe    344

Predlog uredbe

Priloga II – del 2 – točka 2.4.2 – točka h

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) 140 dni za purane in gosi za peko in

(h) 140 dni za pure in purane ter gosi, ki se tržijo v celem za peko in

Obrazložitev

Predlagana najnižja starost je povzeta po trenutno veljavni Prilogi IV Uredbe (ES) št. 543/2008 o standardih trženja, ki veljajo za različne načine reje: glej d) „tradicionalna prosta reja“, ki tako kot v tej uredbi razlikuje med purami in purani za razsek in trženje v celem.

Predlog spremembe    345

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.2 – točka i

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) 100 dni za pure.

(i) 98 dni za pure, namenjene za razsek, in 126 dni za purane, namenjene za razsek.

Predlog spremembe    346

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.2 – odstavek 1a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Nesnice morajo izvirati iz linij, ki so prilagojene prosti reji.

Predlog spremembe    347

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.3 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) vsaj 60 % krme za živali izvira z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi ali izvajalci dejavnosti, ki proizvajajo krmo, iz iste regije;

(a) vsaj 30 % krme za živali izvira predvsem z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma v največji možni meri pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi v krogu 150 km od kmetijskega gospodarstva in pridelana v Uniji. Pri računanju razdalje za kmetijska gospodarstva na otokih ali obalnih območjih se del razdalje, ki je nad vodo, ne šteje. Pogoj razdalje se za kmetijska gospodarstva v najbolj oddaljenih regijah ne uporablja.

 

Spodbuja se lokalna pridelava ekološke krme. V ta namen lahko države članice povečajo ta odstotek glede na razpoložljivost ekološke krme na kmetijskih gospodarstvih in v regiji;

Predlog spremembe    348

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.4 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) perutnina ima dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja. Površine na prostem za perutnino so v glavnem poraščene z rastlinjem, imajo objekte, v katere se živali lahko zatečejo, in živalim omogočajo lahek dostop do ustreznega števila napajalnikov;

(c) perutnina ima dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja. Površine na prostem za perutnino so v glavnem poraščene z rastlinjem;

Obrazložitev

Prisotnost napajalnikov na zunanjih izpustih privablja prosto živeče ptice in predstavlja veliko tveganje v primeru pojava ptičje gripe. Zato jih Evropska komisija ob pojavu ptičje gripe odsvetuje. To je v nekaterih državah članicah že predmet stalne prepovedi. Rastlinje, kot so okrasno grmičevje ali drevesa, perutnini omogoča, da se porazdeli po zunanjih površinah, zato dodatni objekti, v katere se živali lahko zatečejo, niso potrebni.

Predlog spremembe    349

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.4 – odstavek da (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) skupna uporabna površina objektov za pitovno perutnino pri nobeni proizvodni enoti ne sme presegati 1600 m²;

Obrazložitev

Za trajnostno proizvodnjo je treba določiti zgornjo mejo proizvodnje na enoto.

Predlog spremembe    350

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.4 – točka db (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(db) skupno število kokoši nesnic ne sme presegati 12.000 kokoši na proizvodno enoto. V posameznem objektu za rejo perutnine je dovoljenih največ 3000 kokoši nesnic. Za mlado perutnino se uporabljajo posebna pravila.

Obrazložitev

Za trajnostno proizvodnjo je treba določiti zgornjo mejo proizvodnje na enoto.

Predlog spremembe    351

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.5 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.4.5. Gostota živali

2.4.5. Živinska gnojila

Obrazložitev

Besedilo in njegov naslov nista jasna, dobro bi bilo pojasniti, da gre za uporabo živinskih gnojil, in se sklicevati na veljavno direktivo. Vsaka država članica je evropsko direktivo o nitratih prilagodila glede na okoljske posebnosti. Treba je dopustiti možnost sklicevanja na nacionalne določbe, kot je določeno v veljavni uredbi o ekološki pridelavi (člen 15(2) Uredbe št. 889/2008).

Predlog spremembe    352

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri številu živali na hektar se upoštevajo naslednje omejitve:

Največja količina živinskih gnojil, ki jih je dovoljeno raztrositi na hektar, mora upoštevati omejitev 170 kg organskega dušika na leto na hektar kmetijskih zemljišč. Pri določitvi števila živali na hektar se zato upoštevajo naslednje omejitve oziroma se to število izračuna na osnovi ustreznih nacionalnih določb, ki so bile sprejete pri uporabi Direktive 91/676/EGS:

Obrazložitev

Besedilo in njegov naslov nista jasna, dobro bi bilo pojasniti, da gre za uporabo živinskih gnojil in se sklicevati na veljavno direktivo. Vsaka država članica je evropsko direktivo o nitratih prilagodila glede na okoljske posebnosti. Potrebno je dopustiti možnost sklicevanja na nacionalne določbe, kot je določeno v veljavni uredbi o ekološki pridelavi (člen 15(2) Uredbe št. 889/2008).

Predlog spremembe    353

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.5 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Najmanjša velikost notranje in zunanje površine in druge značilnosti namestitve za perutnino vrste Gallus gallus so:

 

Plemenska perutnina

Mlada perutnina

Pitovna perutnina

Kopuni

Nesnice

Starost

Plemenske ptice

Kokoši 0-8 tednov

Kokoši 9–18 tednov

Začetna 0-21 dni

Končna 22–81 dni

22–150 dni

Kokoši nesnice od 19 tednov naprej

Stopnja živali v objektu (ptice na m2 uporabne površine) za nepremične in premične objekte

6 ptic

24 ptic z največ 21 kg žive mase/m²

15 ptic z največ 21 kg žive mase/m²

20 ptic z največ 21 kg žive mase/m²

10 ptic z največ 21 kg žive mase/m²

10 ptic z največ 21 kg žive mase/m²

6 ptic

Prostor za gred (cm)

 

 

 

 

18

Dodatne omejitve večnivojskih sistemov/m2 površine na tleh (vključno z verando, če je dostopna neprekinjeno)

9 ptic

36 ptic brez površine verande

22 ptic

Običajno ni relevantno

9 ptic

Omejitve velikosti jate

3000 vključno s samci

10 000*

3 300

10 000*

4 800

2 500

3 000

Stopnje živali ob zunanjem izpustu (m2/ptico) pod pogojem, da ni presežena omejitev 170 kg N/ha/leto

4

1

4

1

4

4

4

* Deljivo za oblikovanje skupin po 3x3000 ali 2x4800.

 

Predlog spremembe

Najmanjša velikost notranje in zunanje površine in druge značilnosti namestitve za perutnino vrste Gallus gallus so:

 

Plemenska perutnina

Mlada perutnina

Pitovna perutnina

Kopuni

Nesnice

Starost

Plemenske ptice

Kokoši 0-8 tednov

Kokoši 9–18 tednov

Začetna 0–28 dni

Končna 22–91 dni

91–150 dni

Kokoši nesnice od 19 tednov naprej

Stopnja živali v objektu (ptice na m2 uporabne površine) za nepremične in premične objekte

6 ptic

24 ptic z največ 25 kg žive mase/m²

16 ptic z največ 25 kg žive mase/m²

20 ptic z največ 25 kg žive mase/m²

10 ptic z največ 25 kg žive mase/m². Vendar v primeru premičnih objektov, ki nimajo več kot 150 m2 tal in ki ponoči ostanejo odprti, se lahko gostota živali poveča na 16, vendar ne več kot na 30 kg telesne mase/m2.

6,5 ptic z največ 25 kg žive mase/m²

9 ptic na m² uporabne površine brez verande

Prostor za gred (cm)

 

 

 

 

15

Dodatne omejitve večnivojskih sistemov/m2 površine na tleh (vključno z verando, če je dostopna neprekinjeno)

 

36 ptic brez površine verande

24 ptic

Običajno ni relevantno

9 ptic

Omejitve velikosti jate

 

10 000*

10 000

Največ 1 jata na objekt za rejo perutnine in 4 objekti na proizvodno enoto

Največ 1 jata na objekt za rejo perutnine in 4 objekti na proizvodno enoto

Največ 1 jata na objekt za rejo perutnine in 4 objekti na proizvodno enoto

3000 in največ 9000 na objekt za rejo perutnine ter največ 18000 na kmetijsko gospodarstvo

Stopnje živali ob zunanjem izpustu (m2/ptico) pod pogojem, da ni presežena omejitev 170 kg N/ha/leto

4

 

 

1

2

4

4

* Deljivo za oblikovanje skupin po 3x3000 ali 2x4800.

Predlog spremembe    354

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.5 – odstavek 3

Stopnja živali v objektu (ptice na m2 uporabne površine) za premične objekte s površino tal, ki ni večja od 150 m2.

16 z največ 30 kg žive mase/m²

Omejitve velikosti jate

2,500

2,500

2,500

4000 samic 3200 samcev

3,200

4,000

3,200

5,200

Omejitve velikosti kmetijskega gospodarstva

Največ 1 jata na objekt za rejo perutnine in največ 4 objekti na proizvodno enoto

Stopnje živali ob zunanjem izpustu (m2/ptico) pod pogojem, da ni presežena omejitev 170 kg N/ha/leto

6

6

10

2

2

2

3

2

Predlog spremembe    355

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.6 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) perutnina ima dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja. Zagotovi se zlasti neprekinjen dnevni dostop do površin na prostem, kadar koli fiziološke in fizične razmere to dovoljujejo, razen v primeru začasnih omejitev na podlagi zakonodaje Unije;

(a) kokoši nesnice in pitovna perutnina imajo dostop do površin na prostem najmanj eno tretjino svojega življenja, razen v primeru začasnih omejitev na podlagi zakonodaje Unije;

Obrazložitev

Zaradi zdravstvenih razlogov ni mogoče dovoliti izhoda na zunanje površine piščancem, mlajšim od 18 tednov, ki nato postanejo nesnice (uspešnost cepljenja ni zagotovljena, nevarnost salmonele ali mikoplazme v jajcih). Ker faza piščanca predstavlja le eno tretjino življenja nesnic, te določbe vseeno omogočajo dostop do zunanjih površin v večjem delu življenjske dobe živali.

Predlog spremembe    356

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.4.6 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) površine na prostem za perutnino so v glavnem poraščene z rastlinjem, sestavljenim iz številnih raznovrstnih rastlin, imajo objekte, v katere se živali lahko zatečejo, in živalim omogočajo lahek dostop do ustreznega števila napajalnikov. Rastlinje na površini na prostem se redno spravlja in odstranjuje, da se zmanjša možnost presežkov hranilnih snovi. Katera koli točka površine na prostem ni oddaljena več kot 150 m do najbližje odprtine na objektu za rejo perutnine. Vendar pa je dovoljeno podaljšanje do 350 m od najbližje odprtine na objektu za rejo, če je zadostno število pokritih prostorov in napajalnikov enakomerno razporejenih po celotni površini na prostem z najmanj štirimi pokritimi prostori na hektar;

(b) površine na prostem za perutnino so v glavnem poraščene z rastlinjem. Rastlinje na površini na prostem se redno spravlja in odstranjuje, da se zmanjša možnost presežkov hranilnih snovi. Katera koli točka površine na prostem ni oddaljena več kot 150 m do najbližje odprtine na objektu za rejo perutnine. Vendar pa je dovoljeno podaljšanje do 350 m od najbližje odprtine na objektu za rejo, če je zadostno število pokritih prostorov ali grmovja/dreves enakomerno razporejenih po celotni površini na prostem z najmanj štirimi pokritimi prostori ali skupinami grmičevja/dreves na hektar;

Obrazložitev

Les variétés de plantes qui peuvent être sur un parcours dépendent avant tout de la région de l’élevage et de son climat. La réglementation ne doit pas imposer « un large éventail de plantes » au risque d’avoir des espèces exotiques néfastes pour l’environnement.La présence d’abreuvoirs sur les parcours extérieurs attire les oiseaux sauvages et entraîne un risque important en cas d’épisode d’Influenza aviaire. Pour cette raison, la Commission européenne la déconseille en cas d’épisode d’Influenza aviaire, et cela est même interdit en permanence dans certains états-membres.C’est la végétation, par exemple avec des arbustes ou de arbres, qui aide les volailles à s’étendre sur les parcours en plein air, il n’est pas nécessaire d’avoir d’autres équipements de protection en plus.

Predlog spremembe    357

Predlog uredbe

Priloga II – del II – točka 2.5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2.5a. Vzreja damjakov, muflonov in navadnih jelenov

 

2.5a.1. Preusmeritev

 

Damjaki, mufloni, navadni jeleni in proizvodi iz njih se lahko štejejo za ekološke po preteku preusmeritvenega obdobja, ki traja najmanj 6 mesecev pri damjakih in muflonih ter 12 mesecev pri navadnih jelenih.

 

2.5a.2. Posebni pogoji namestitve in gostota živali

 

V zvezi s pogoji namestitve in gostoto živali se uporabljajo naslednja pravila:

 

(a) Damjaki, mufloni in navadni jeleni se redijo v ogradah, kot je omenjeno v točki f. Najmanjša velikost ograde za damjake in muflone znaša en hektar in za navadne jelene dva hektara. Če se redi v ogradi več vrst živali skupaj, je najmanjša velikost ograde tri hektare;

 

 

(b) Pri vsaki ogradi mora biti zagotovljena možnost razdelitve na najmanj dve čredinki. Najmanjša velikost ograde pri damjakih in muflonih znaša pol hektara, pri navadnih jelenih ali več vrstah rejnih živali v skupni ogradi pa najmanj en hektar;

 

(c) Živali morajo živeti v socialnih skupinah. Najmanjše število odraslih živali v ogradi mora obsegati za vsako vrsto živali tri samice in enega samca. Zgornja meja za število živali na hektar površine v ogradi znaša:

 

(i) za damjake in muflone: 10 odraslih živali na hektar;

 

(ii) za navadne jelene: 5 odraslih živali na hektar;

 

(d) Živali, ki se skotijo v čredi, se v prvem življenjskem letu štejejo v kvoto iz točke (c);

 

(e) Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za omejeno obdobje in zaradi utemeljenega razloga, recimo preprečevanja bolezni ali veterinarskega zdravljenja;

 

(f) Za ograde veljajo naslednje določbe:

 

(i) Ograda je ograjen prostor, ki mora vsebovati del, kjer je živalim zagotovljena zaščita pred vremenskimi vplivi. Ekološka reja živali v ogradi na zelo vlažnih ali močvirnih tleh ni dovoljena;

 

(ii) V ogradi mora biti v obdobju vegetacije zagotovljena naravna paša. Ograde, v katerih v obdobju vegetacije ni mogoče zagotoviti krme s pašo, niso dovoljene;

 

(iii) Živalim morajo biti zagotovljena skrivališča oziroma zatočišča;

 

(iv) Živalim mora biti zagotovljena obraba kopit na naraven način. Če ta zaradi sestave tal ni zadostna, je to treba zagotoviti z drugimi ustreznimi ukrepi (npr. utrditev tal okrog krmišč);

 

(v) V ogradah za navadne jelene mora biti živalim omogočeno valjanje v blatu, da se zagotovi negovanje kožuha in uravnavanje telesne toplote;

 

(vi) Krmišča morajo biti postavljena na mestih, ki so zaščitena pred vremenskimi vplivi in so dostopna tako za živali kot tudi za njihove oskrbnike. Na mestu, kjer so krmišča, morajo biti tla utrjena, naprave za krmljenje pa morajo imeti nadstrešek;

 

(vii) Če ni zagotovljen stalen dostop do krme, morajo biti krmišča oblikovana tako, da se lahko vse živali hranijo hkrati;

 

(viii) Zunanje in notranje ograje morajo biti živalim razločno vidne, tako da ne prihaja do poškodb živali. Ograja ne sme imeti ostrih robov;

 

(ix) Ograja ograde mora biti za damjake in muflone visoka najmanj 1,8 metra, za navadne jelene pa najmanj dva metra. Navedena višina ne velja za ograjo znotraj ograde za postavitev čredink;

 

(x) V obdobju vegetacije se morajo živali prehranjevati s pašo v ogradi;

 

(xi) Dokrmljevanje je dovoljeno le v primeru pomanjkanja paše zaradi neugodnih vremenskih razmer;

 

(xii) Rejne živali v ogradi morajo imeti na voljo neoporečno vodo. Če ni na voljo naravnega in za živali lahko dostopnega vodnega vira, je treba zagotoviti napajališča.

Obrazložitev

Potrošniki vse bolj povprašujejo tudi po ekoloških proizvodih iz divjadi in kuncev. Zato se morajo na ravni EU uvesti tudi enotna pravila za rejo navadnih jelenov, muflonov, damjakov in kuncev.

Predlog spremembe    358

Predlog uredbe

Priloga II – del III – odstavek 1 – točka 9a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a) „trajnostni ribolov“ pomeni lov živih vodnih virov, ki ga je mogoče izvajati neomejeno, ne da bi zmanjšali stalež ciljne vrste, ki je potreben za ohranitev zdravih populacijskih ravni, in brez negativnih učinkov na druge vrste v ekosistemu ali njihovih habitatih v smislu okvirne direktive o vodah1a ali okvirne direktive o morski strategiji1b, kot je ustrezno.

 

__________________

 

Direktiva 2006/113/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje (UL L 376, 27.12.2006, str. 14).

 

1b Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

Predlog spremembe    359

Predlog uredbe

Priloga II – del III – točka 2.6a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2.6a. Kmetijska gospodarstva z ekološko pridelavo morskih alg in živali iz ribogojstva ne povzročajo tveganj za vrste, ki jih je treba ohranjati.

Predlog spremembe    360