Postopek : 2015/2229(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0344/2015

Predložena besedila :

A8-0344/2015

Razprave :

PV 16/12/2015 - 15
CRE 16/12/2015 - 15

Glasovanja :

PV 17/12/2015 - 9.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0470

POROČILO     
PDF 1178kWORD 597k
30.11.2015
PE 567.654v03-00 A8-0344/2015

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju

(2015/2229(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Cristian Dan Preda

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju

(2015/2229(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in instrumentov Združenih narodov o človekovih pravicah, zlasti Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki sta bila sprejeta 16. decembra 1966 v New Yorku,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah in resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah(1),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012(2),

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah – svoboda izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014(3),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja(4),

–  ob upoštevanju smernic za medparlamentarne delegacije Evropskega parlamenta o spodbujanju človekovih pravic in demokracije pri njihovih obiskih izven Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014, ki ga je Svet sprejel 22. junija 2015(6),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015(7),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU 2016–2020 (GAPII), ki ga je Svet sprejel 26. oktobra 2015(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. maja 2012 z naslovom Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2014 o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic(10),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/260 z dne 17. februarja 2015 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice(11),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o enakosti spolov pri razvoju(12),

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti(13),

–  ob upoštevanju svojih nujnih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o ukrepih EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2013 o korupciji v javnem in zasebnem sektorju: vpliv na človekove pravice v tretjih državah(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o prednostnih nalogah EU za 25. sejo Sveta Združenih narodov za človekove pravice(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o prednostnih nalogah Evropske unije za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015(21),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o 69. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o odpravi mučenja v svetu(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o človekovih pravicah in tehnologiji: učinek sistemov za odkrivanje vdorov in sistemov nadzora na človekove pravice v tretjih državah(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o migraciji in beguncih v Evropi(27),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju(28),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni(29),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2014 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi v obdobju 2014‒15(30),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja(31) z dne 8. marca 2011,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Nov odziv na spremembe v sosedstvu(32) z dne 25. maja 2011,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 30. aprila 2014 o pristopu k razvojnemu sodelovanju EU, temelječem na pravicah, ki bo zajemal vse človekove pravice(33),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice z dne 26. junija 2014, v katerem ta poziva k ustanovitvi odprte medvladne delovne skupine, zadolžene za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v povezavi s človekovimi pravicami(34),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o novem pristopu EU k človekovim pravicam in demokraciji – ocena dejavnosti Evropske ustanove za demokracijo od njene ustanovitve(35),

–  ob upoštevanju letnega poročila o skupnem programu proti pohabljanju ženskih spolnih organov(36) za leto 2014, ki ga je pripravil Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) pri Unicefu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0344/2015),

A.  ker člen 21 PEU Evropsko unijo zavezuje, da razvija skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), ki jo vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter upoštevanja Ustanovne listine Združenih narodov, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnega prava;

B.  ker je v členu 6 PEU določeno, da „Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin“;

C.  ker morajo biti spoštovanje, spodbujanje, nedeljivost in varovanje univerzalnosti človekovih pravic temelji zunanjega delovanja EU;

D.  ker je večja usklajenost notranjih in zunanjih politik EU, pa tudi med samimi zunanjimi politikami EU, nujna za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic; ker bi izboljšana doslednost morala EU omogočiti hitrejše odzivanje v zgodnjih fazah kršenja človekovih pravic;

E.  ker je sestavni del zunanje politike Unije njena zavezanost učinkoviti večstranskosti, v središču katere so Združeni narodi, izhaja pa iz prepričanja, da je večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami;

F.  ker se spoštovanje človekovih pravic izpodbija povsod po svetu in je ogroženo; ker univerzalnost človekovih pravic resno izpodbijajo številni avtoritarni režimi, zlasti v večstranskih forumih;

G.  ker več kot polovica svetovnega prebivalstva še vedno živi v nedemokratičnih in represivnih režimih in ker se je svoboda v svetu v zadnjih letih nenehno zmanjševala; ker je nespoštovanje človekovih pravic strošek za družbo in za posameznike;

H.  ker po vsem svetu prihaja do številnih poskusov zmanjševanja prostora civilne družbe, tudi v Svetu OZN za človekove pravice;

I.  ker za demokratično ureditev ne zadostujejo samo svobodne volitve, temveč zahteva tudi pregledno upravljanje, spoštovanje pravne države, svobode govora, spoštovanje človekovih pravic, neodvisno sodstvo ter spoštovanje mednarodnega prava, mednarodnih sporazumov in smernic za spoštovanje človekovih pravic;

J.  ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (podpredsednica/visoka predstavnica) ob predstavitvi predloga novega skupnega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo izjavila, da bodo človekove pravice ena izmed krovnih prednostnih nalog njenega mandata in smerokaz v vseh odnosih z institucijami EU ter tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in civilno družbo; ker bo leta 2017 opravljen vmesni pregled akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo, ki bo potekal sočasno z vmesnim pregledom instrumentov za zunanje financiranje, kar naj bi prispevalo k večji skladnosti zunanjega delovanja EU;

K.  ker so za izvajanje novega akcijskega načrta odgovorni Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD), Komisija, Svet in države članice; ker lahko misije in predstavništva EU v tretjih državah odigrajo pomembno dopolnilno vlogo pri uspešnem izvajanju akcijskega načrta;

L.  ker je treba zagotoviti ustrezna sredstva in jih uporabiti na najučinkovitejši način, da bi okrepili spodbujanje človekovih pravic in demokracije v tretjih državah;

M.  ker bi morala EU storiti več, da bi izmerila vpliv svojih politik na človekove pravice, čim bolj povečala pozitiven vpliv, preprečila in ublažila negativen vpliv ter okrepila dostop do pravnih sredstev za prizadeto prebivalstvo;

N.  ker je sodelovanje z voditelji in organi tretjih držav v vseh dvostranskih in večstranskih forumih eno od najučinkovitejših orodij za reševanje vprašanj s področja človekovih pravic v tretjih državah; ker so organizacije civilne družbe v tretjih državah ključni sogovorniki pri oblikovanju in izvajanju politike EU na področju človekovih pravic;

O.  ker je tesno sodelovanje s civilno družbo in zagovorniki človekovih pravic v tretjih državah po mnenju EU ena od njenih glavnih prednostnih nalog pri spopadanju z zlorabami človekovih pravic;

P.  ker bi moralo imeti mednarodno sodelovanje večjo vlogo pri krepitvi spoštovanja temeljnih pravic in pri učinkovitem parlamentarnem nadzoru nad obveščevalnimi službami, ki uporabljajo digitalne tehnologije za nadzor;

Q.  ker so EU in njene države članice tesne zaveznice Mednarodnega kazenskega sodišča že od njegove ustanovitve ter ga finančno, politično, diplomatsko in logistično podpirajo, obenem pa spodbujajo univerzalnost Rimskega statuta in branijo njegovo integriteto, da bi bilo to sodišče še bolj neodvisno;

R.  ker bi bilo treba politike s področja podpore človekovih pravic in demokracije vključiti tudi v vse druge politike EU z zunanjo razsežnostjo, kot so razvoj, migracija, varnost, boj proti terorizmu, širitev in trgovina, da bi še naprej spodbujali spoštovanje človekovih pravic;

S.  ker člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da trgovinska politika EU temelji na načelih in ciljih zunanjega delovanja Evropske unije;

T.  ker so različne oblike migracije pomemben izziv za zunanjo politiko EU, ki zahteva takojšnje, učinkovite in trajne rešitve, da se zagotovi, da se človekove pravice ljudi v stiski, kot so tisti, ki bežijo pred vojno in nasiljem, spoštujejo v skladu z evropskimi vrednotami ter mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

U.  ker je svetovno gospodarstvo v hudi krizi, njene posledice, h katerim prispevajo še nekateri drugi ukrepi in predvsem drastični proračunski rezi, pa negativno vplivajo na človekove pravice, zlasti ekonomske in socialne, na življenjske razmere prebivalstva (večja brezposelnost, revščina, neenakost, negotova delovna mesta, nižanje kakovosti storitev in omejen dostop do njih) in torej na njihovo blagostanje;

V.  ker bi morale na osnovi univerzalnih in nedeljivih vrednot svoboda misli, svoboda vesti ter svoboda veroizpovedi in prepričanja postati ena od prednostnih nalog EU, pri čemer bi jih morati tudi brezpogojno podpirati; ker te pravice ostajajo ogrožene, saj je število njihovih kršitev strmo naraslo;

W.  ker je univerzalna odprava smrtne kazni še naprej ena od prednostnih nalog EU v njeni zunanji politiki na področju človekovih pravic; ker bo junija 2016 v Oslu na Norveškem potekal 6. svetovni kongres proti smrtni kazni;

X.  ker se otroci, ženske in pripadniki manjšin soočajo z vedno večjimi in specifičnimi grožnjami, nasiljem in spolnim nasiljem, zlasti na vojnih območjih;

Y.  ker je nagrado Saharova za leto 2014 prejel dr. Denis Mukwege, ki se kot zdravnik in zagovornik človekovih pravic neutrudno zavzema za žrtve spolnega nasilja in pohabljanja spolnih organov; ker je pohabljanje ženskih spolnih organov huda kršitev pravic žensk in otrok in ker je treba boju proti tej praksi in proti spolnemu nasilju nameniti osrednje mesto v zunanji politiki EU in njeni politiki na področju človekovih pravic;

Z.  ker je bilo v letu 2014 po ocenah 230 milijonov otrok, ki živijo v državah in na območjih, ki so jih prizadeli oboroženi konflikti, izpostavljenih skrajnemu nasilju in travmi, nasilne skupine pa jih prisilno novačijo in namerno napadajo;

AA.  ker člen 25 Splošne deklaracije človekovih pravic priznava, da ima vsaka oseba pravico do „življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo“, v okviru katere sta materinstvo in otroštvo upravičena do posebne oskrbe in pomoči, ki vključuje zdravniško oskrbo; ker resolucija Sveta OZN za človekove pravice št. 26/28(37) poziva, naj se na naslednjem zasedanju socialnega foruma Sveta OZN za človekove pravice v ospredje postavi dostop do zdravil v okviru pravice vsakogar, da uživa najvišji dosegljiv standard telesnega in duševnega zdravja; ker je v ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije zapisano, da je uživanje najvišjega dosegljivega standarda zdravja ena od temeljnih pravic vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomski ali socialni položaj;

AB.  ker na najosnovnejše človekove pravice, kot je dostop do vode, naravnih virov in hrane, negativno vplivajo podnebne spremembe;

AC.  ker teroristične organizacije in bojujoče se skupine načrtno in sistematično uničujejo dragocena arheološka najdišča, ki so del svetovne dediščine, s čimer želijo destabilizirati prebivalce in jih prikrajšati za kulturno identiteto, česar ne bi smeli obravnavati samo kot vojni zločin, temveč tudi kot zločin proti človeštvu;

Splošne ugotovitve

1.  izraža globoko zaskrbljenost, da so človekove pravice in demokratične vrednote, kot so svoboda izražanja, misli, vesti in veroizpovedi ter zbiranja in združevanja, na različnih delih sveta čedalje bolj ogrožene, tudi v avtoritarnih režimih; prav tako izraža globoko zaskrbljenost, da se javni prostor civilne družbe krči in da je ogroženo čedalje večje število zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu;

2.  poziva EU in njene države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da se človekove pravice in demokratične vrednote učinkovito postavijo v središče njihovih odnosov s širšim svetom, saj so se temu zavezale v PEU; ugotavlja, da bi morala EU uporabljati ustrezne ukrepe za obravnavo resnih kršitev človekovih pravic v tretjih državah, zlasti v primeru avtoritarnih režimov, tudi prek odnosov na področju trgovine, energetike ali varnosti;

3.  ponovno poudarja, kako bistveno je zagotoviti večjo skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami EU glede spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot; v zvezi s tem poudarja, da to poročilo obravnava zunanje politike EU za uveljavljanje človekovih pravic, Parlament pa sprejme tudi letno poročilo o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji, ki ga pripravi Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve; prav tako poudarja pomen večje doslednosti in skladnosti zunanje politike EU in vseh njenih instrumentov ter izogibanja dvojnim standardom v njih;

4.  poziva EU in njene države članice, naj učinkovito obravnavajo notranje izzive na področju človekovih pravic, kot so položaj Romov, ravnanje z begunci in migranti, diskriminacija oseb LGBTI, rasizem, nasilje nad ženskami, pogoji v priporih ali svoboda medijev v državah članicah, da bi ohranile verodostojnost in doslednost svoje zunanje politike na področju človekovih pravic;

5.  vztraja, kako pomembno je zagotoviti skladnost politike EU v primerih zasedbe ali priključitve ozemlja; opominja, da bi moralo politiko EU v teh primerih voditi mednarodno humanitarno pravo;

6.  odločno nasprotuje pridružitvi, okupaciji in kolonizaciji ozemelj ter vztraja pri neodtujljivi pravici ljudi do samoodločbe;

7.  meni, da bi morale imeti EU in njene države članice enotna in trdna stališča ter zagotoviti, da se njihovo sporočilo sliši, če nameravajo izpolniti svoje zaveze glede uveljavljanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot po svetu;

8.  poleg tega poudarja, kako pomembno je okrepiti sodelovanje med Komisijo, Svetom, ESZD, Parlamentom in delegacijami EU, da se izboljša splošna usklajenost politike EU na področju človekovih pravic in demokracije ter osrednja vloga te politike med vsemi politikami EU z zunanjo razsežnostjo, zlasti na področjih, povezanih z razvojem, varnostjo, zaposlovanjem, migracijami, trgovino in tehnologijo;

9.  poziva EU, naj izboljša in sistemizira celoten obseg vpliva svojih politik na človekove pravice in zagotovi, da se bodo te analize nato uporabile za preoblikovanje njenih politik; poziva EU, naj razvije bolj učinkovite mehanizme za povečevanje pozitivnega vpliva njenih politik na človekove pravice, za preprečevanje in blaženje negativnega vpliva ter za okrepitev dostopa do pravnih sredstev za prizadeto prebivalstvo;

10.  opozarja na svojo dolgoročno zavezo spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot, ki se med drugim kaže v vsakoletni podelitvi nagrade Saharova za svobodo misli, delu Pododbora za človekove pravice ter vsakomesečnih razpravah na plenarnih zasedanjih ter v resolucijah o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države;

11.  je močno zaskrbljen, ker teroristične organizacije in bojujoče se skupine načrtno in sistematično uničujejo dragocena arheološka najdišča, ki so del svetovne dediščine, s čimer želijo destabilizirati tamkajšnje prebivalce in jih prikrajšati za kulturno identiteto, na račun nezakonite trgovine z ukradenimi umetninami pa financirajo svoje nasilne dejavnosti; zato poziva Komisijo, naj se v sodelovanju z OZN in Unescom bori proti nezakoniti trgovini z umetninami z vojnih območij in zasnuje pobude za zaščito tamkajšnje kulturne dediščine; poziva Komisijo, naj načrtno uničevanje skupne dediščine opredeli kot zločin proti človeštvu in temu ustrezno pravno ukrepa;

Instrumenti politik EU za spodbujanje človekovih pravic in demokracije po svetu

Letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu

12.  pozdravlja sprejetje letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu za leto 2014; meni, da je letno poročilo nepogrešljivo orodje za nadzor politik EU na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države po svetu ter za poročanje in razpravo o teh politikah; poziva ESZD in Komisijo, naj zagotovita celostne ukrepe na podlagi vprašanj, ki so bila zastavljena v letnem poročilu, vključno s specifičnimi predlogi, ki so namenjeni reševanju te težave, kot tudi večjo skladnost različnih poročil o zunanji politiki EU na področju človekovih pravic in demokracije;

13.  ponavlja svoje vabilo podpredsednici/visoki predstavnici, naj dvakrat na leto s poslanci Evropskega parlamenta razpravlja na plenarnem zasedanju, prvič ob predstavitvi letnega poročila EU in drugič v odziv na poročilo Parlamenta; poudarja, da imajo pisni odgovori Komisije in ESZD na resolucijo Parlamenta o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji pomembno vlogo v medinstitucionalnih odnosih, saj omogočajo sistematično in temeljito spremljanje vseh točk, ki jih je izpostavil Parlament;

14.  izreka pohvalo ESZD in Komisiji za njuno izčrpno poročanje o dejavnostih EU na področju človekovih pravic in demokracije v letu 2014; vseeno pa meni, da bi lahko sedanjo obliko letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji izboljšali, in sicer tako, da se pripravi boljši pregled dejanskega učinka ukrepov EU na človekove pravice in demokracijo v tretjih državah ter doseženega napredka, kot tudi bralcu bolj prijazno obliko; poziva tudi k poročanju o ukrepih, ki so bili sprejeti v odziv na resolucije Parlamenta o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države;

15.  v zvezi s tem priporoča, naj bo pristop ESZD pri pripravi letnega poročila bolj analitičen, obenem pa naj še naprej poroča o izvajanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta; meni, da bi moralo letno poročilo poudariti dosežke in najboljšo prakso EU na tem področju, obenem pa opredeliti izzive in omejitve, s katerimi se sooča EU pri svojih prizadevanjih za spodbujanje človekovih pravic in demokracije v tretjih državah, ter na podlagi pridobljenih izkušenj zasnovati dejanske ukrepe za prihodnja leta;

16.  vztraja, da bi morala biti poročila o posameznih državah v letnem poročilu manj opisna in manj statična, in bi morala bolje odražati izvajanje nacionalnih strategij na področju človekovih pravic ter ponuditi pregled učinka ukrepov EU na terenu;

Strateški okvir EU in (nov) akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo

17.  ponavlja svoje mnenje, da je bilo sprejetje strateškega okvira EU in prvega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo leta 2012 pomemben mejnik za EU, saj je s tem človekove pravice in demokracijo brez izjeme vključila v svoje odnose s širšim svetom;

18.  pozdravlja dejstvo, da je Svet julija 2015 sprejel nov akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019; izreka pohvalo ESZD, da se je pri oceni prvega in pripravi novega akcijskega načrta posvetovala s Komisijo, Parlamentom, državami članicami, civilno družbo ter regionalnimi in mednarodnimi organizacijami;

19.  pozdravlja ponovno zavezo EU, da bo uveljavljala in ščitila človekove pravice ter podpirala demokracijo v svetu; ugotavlja, da naj bi z akcijskim načrtom EU omogočili bolj osredotočen, sistematičen in usklajen pristop na področju človekovih pravic in demokracije, obenem pa bo EU lahko okrepila vpliv svojih politik in orodij na terenu; v zvezi s tem podpira prednostno obravnavo petih strateških področij za ukrepanje;

20.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, ESZD, Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo učinkovito in usklajeno izvajanje novega akcijskega načrta; posebej opozarja na to, kako pomembno je povečati učinkovitost in do največje mere izkoristiti lokalni učinek orodij, ki jih EU uporablja za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in demokracije v svetu; poudarja, da je treba zagotoviti hitro in ustrezno odzivanje na kršitve človekovih pravic; ponavlja, kako pomembno je krepiti prizadevanja, da se človekove pravice in demokracija vključijo v vse zunanje dejavnosti EU, tudi na najvišji politični ravni;

21.  poudarja, da mora EU za izpolnitev ambicioznih ciljev iz novega akcijskega načrta zagotoviti dovolj sredstev in strokovnega znanja, tako s stališča namenskih človeških virov v delegacijah in na uradnih sedežih kot s stališča dostopnih sredstev za projekte;

22.  ponavlja svoje mnenje, da je za usklajeno in dosledno krepitev agende za človekove pravice in demokracijo potrebno močno soglasje med državami članicami in institucijami EU ter večje sodelovanje med njimi; opozarja, da akcijski načrt zadeva tako EU kot države članice; zato odločno poudarja, da bi morale države članice brez izjeme samostojneje izvajati akcijski načrt in strateški okvir EU ter ju uporabljati kot lasten načrt za dvostransko in večstransko spodbujanje človekovih pravic in demokracije; pozdravlja predvideno vmesno oceno novega akcijskega načrta in poudarja pomen vključujočih posvetovanj, s čimer se omogoči skladno odražanje rezultatov, doseženih na področju vključevanja človekovih pravic;

23.  v zvezi s tem poziva Svet za zunanje zadeve, naj redno razpravlja o temah, povezanih z demokracijo in človekovimi pravicami; znova poziva Svet za zunanje zadeve, naj vsako leto pripravi javno razpravo o ukrepih EU na področju človekovih pravic in demokracije;

24.  izreka pohvalo ESZD in Komisiji za njuno poročanje o izvajanju prvega akcijskega načrta in pričakuje, da se bo takšno poročanje nadaljevalo v okviru novega akcijskega načrta; poleg tega ponavlja svojo odločenost, da tesno sodeluje pri izvajanju novega akcijskega načrta in posvetovanjih o njem;

25.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v sodelovanju z vsemi ostalimi komisarji pripravi program, ki bo človekove pravice vključeval v različne dejavnosti EU, zlasti na področju razvoja, migracij, okolja, zaposlovanja, varstva podatkov na internetu, trgovine, naložb, tehnologije in poslovanja;

Pregled drugih instrumentov politik EU

Mandat posebnega predstavnika EU za človekove pravice

26.  opominja na pomembnost mandata posebnega predstavnika EU za človekove pravice pri povečanju prepoznavnosti EU ter njene učinkovitosti pri varovanju in uveljavljanju človekovih pravic in demokratičnih načel v svetu; izreka pohvalo sedanjemu vršilcu dolžnosti za pomembne dosežke in njegovo redno sodelovanje s Parlamentom in civilno družbo;

27.  pozdravlja podaljšanje mandata posebnega predstavnika EU do februarja 2017 in znova poziva, naj ta mandat postane stalen; zato poziva k spremembi mandata, da bi posebnemu predstavniku EU podelili pooblastilo za dajanje pobud in zadostne kadrovske in finančne vire ter mu omogočili javne govore o vprašanjih človekovih pravic; poziva tudi k poročanju o rezultatih obiskov v tretjih državah in obveščanju o stališču EU glede človekovih pravic, bi povečali prepoznavnost in učinkovitost posebnega predstavnika ter tako okrepili njegovo vlogo;

28.  znova poziva Svet, naj v mandate posebnih predstavnikov EU za geografska območja vključi zahtevo za tesno sodelovanje s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice;

Strategije za posamezne države na področju človekovih pravic in vloga delegacij EU

29.  je seznanjen, da je politični in varnostni odbor po skupnih prizadevanjih delegacij EU, institucij EU in držav članic podprl 132 strategij za posamezne države na področju človekovih pravic; znova izraža podporo cilju strategij za posamezne države na področju človekovih pravic, namreč da vsaka posamezna država ukrepe EU prilagodi svojim razmeram in potrebam; poudarja, da je treba strategije za posamezne države stalno ocenjevati in po potrebi prilagajati, ter poziva k nadaljnjemu izboljšanju sodelovanja, komunikacije in izmenjave informacij med delegacijami EU, veleposlaništvi držav članic in institucijami EU pri pripravi in izvajanju strategij za posamezne države na področju človekovih pravic;

30.  ponovno poziva, naj se poslancem Evropskega parlamenta omogoči vpogled v vsebino strategij v ustrezni obliki, da bodo lahko ustrezno in pregledno; priporoča, naj Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Komisija v tujini obveščata o ciljih posameznih strategij, da bi povečali njihovo preglednost; vztraja, da mora ESZD vključiti jasne in merljive kazalnike napredka za vsako posamezno strategijo;

31.  odločno poudarja pomembnost upoštevanja strategij za posamezne države na področju človekovih pravic na vseh ravneh oblikovanja politik do posameznih tretjih držav, tudi v okviru priprav na politični dialog na visoki ravni in dialog o človekovih pravicah ter priprav strateških dokumentov držav in letnih akcijskih programov;

32.  pozdravlja, da so vse delegacije in misije v okviru skupne varnostne in obrambne politike imenovale kontaktne točke za človekove pravice in/ali enakost spolov; vseeno pa ugotavlja, da so javno dostopne informacije v spletu pogosto zastarele, zato poziva, naj se čim prej posodobijo;

33.  spominja na svoje priporočilo podpredsednici/visoki predstavnici in ESZD, naj pripravita jasne operativne smernice glede vloge kontaktnih točk v delegacijah, da bi jim omogočili, da prevzamejo vlogo resničnih svetovalcev za človekove pravice in da učinkovito, skladno in vključujoče opravljajo svoje delo, da se olajša delovanje delegacij; meni, da bi moralo tudi diplomatsko osebje držav članic podpirati delo kontaktnih točk za človekove pravice; meni, da bi moralo delo kontaktnih točk za človekove pravice potekati povsem neodvisno in brez političnega vmešavanja in nadlegovanja nacionalnih oblasti tretjih držav, predvsem pri stikih z aktivisti na področju človekovih pravic in civilno družbo;

Dialogi in posvetovanje o človekovih pravicah

34.  ugotavlja, da je mogoče z dialogi o človekovih pravicah s tretjimi državami na dvostranski ravni učinkovito ukrepati in sodelovati pri uveljavljanju in zaščiti človekovih pravic, če le niso sami sebi namen, temveč sredstvo, s katerim se od sogovornikov pridobi zaveze in dosežke; zato pozdravlja in spodbuja vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah z vse več državami, kot je Mjanmar (Burma); v zvezi s tem se na primer z zadovoljstvom seznanja s šestim krogom dialoga o človekovih pravicah med EU in Moldavijo;

35.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj dialoge o človekovih pravicah in povezane seminarje za civilno družbo izvajata na način, ki bo jasen in usmerjen v rezultate in ki bo zrcalil strategije za posamezne države na področju človekovih pravic; poziva ESZD, naj ob tem redno vodi pripravljalne dialoge z organizacijami civilne družbe, izide pa naj samodejno vključi tudi v same dialoge; nadalje vztraja, naj podpredsednica/visoka predstavnica, posebni predstavnik EU za človekove pravice in ESZD med dialogi o človekovih pravicah sistematično in na odgovoren in pregleden način opozarjajo na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic, ki so v nevarnosti ali zaprti, političnih zapornikov in kršitev človekovih pravic; meni, da je za ESZD bistveno, da zagotovi sistematično upoštevanje vseh zavez iz dialogov o človekovih pravicah;

36.  znova poziva ESZD, naj razvije celovit mehanizem za spremljanje in pregledovanje delovanja dialogov o človekovih pravicah v sodelovanju s civilno družbo in organizacijami za človekove pravice, da bi lahko izboljšali njihov učinek; meni, da bi morali v primeru doslednega neuspeha teh dialogov sprejeti politične sklepe in uporabiti alternativna orodja za podporo uveljavljanju človekovih pravic v zadevni državi; v zvezi s tem ugotavlja, da je bil dialog o človekovih pravicah z Rusijo leta 2014 začasno ustavljen, s Kitajsko in Belorusijo pa neuspešen; zato ESZD poziva, naj temeljito premisli o svoji strategiji na področju človekovih pravic v odnosih z Rusijo in Kitajsko;

37.  poziva EU in njene delegacije, naj okrepijo politični dialog z vladami, ki kršijo človekove pravice, demokracijo in načelo pravne države, in s civilno družbo, ter vztraja, da mora politični dialog o človekovih pravicah med EU in tretjimi državami obsegati bolj vključujočo in celovito opredelitev nediskriminacije, med drugim do lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev ter na podlagi vere ali prepričanja, spola, rase ali etničnega porekla, starosti, invalidnosti in spolne usmerjenosti; poudarja, da je treba zlasti v državah, ki imajo slabe rezultate na področju razvoja in spoštovanja človekovih pravic, razvojno pomoč ohraniti in celo okrepiti, jo po možnosti preusmeriti prek organizacij civilne družbe in lokalnih nevladnih partnerjev ter jo sistematično spremljati, od vlad pa zahtevati obveze glede izboljšanja stanja človekovih pravic na terenu;

38.  priznava pomen dodatnih ukrepov zoper posameznike (ciljne sankcije, kot so zamrznitev sredstev ali prepoved potovanja) v odnosih z avtoritarnimi režimi, kadar dialogi večkrat spodletijo;

Smernice EU o človekovih pravicah

39.  pozdravlja smernice EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja v spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014; vseeno spominja na svojo zahtevo ESZD, naj pojasni postopek izbire tem, ki jih zajemajo te smernice EU, in naj se pred njihovo izbiro posvetuje s Parlamentom in civilno družbo;

40.  ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj učinkovito in dosledno izvajata smernice EU o mednarodnem humanitarnem pravu(38), tudi v zvezi s konflikti in humanitarnimi krizami v državah, kot so Sirija, Irak, Libija in Ukrajina; v tem okviru priporoča, da ESZD podpre organizacije civilne družbe, ki spodbujajo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani državnih in nedržavnih akterjev; poleg tega poziva EU, naj dejavno uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, da bi okrepila spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani državnih in nedržavnih akterjev; poziva EU in države članice, naj prispevajo k pobudi Švice in Mednarodnega odbora za Rdečega križa za povečanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom;

41.  odločno poudarja, kako pomembno je sistematično ocenjevati izvajanje smernic EU o človekovih pravicah, vključno z izvajanjem smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, in sicer na podlagi dobro opredeljenih meril; meni, da je potrebno za ustrezno izvajanje smernic sprejeti nadaljnje ukrepe za ozaveščanje osebja ESZD, delegacij EU in predstavništev držav članic v tujini o njihovi vsebini; znova poziva civilno družbo in zagovornike človekovih pravic, naj dejavneje sodelujejo pri izboru, pripravi, ocenjevanju in reviziji teh smernic;

Človekove pravice in demokracija v zunanjih politikah in instrumentih EU

42.  spominja, da se je EU zavezala, da bodo človekove pravice in demokracija osrednji element v njenih odnosih s tretjimi državami; zato poudarja, da je treba spoštovanje načel človekovih pravic in demokracije z ustreznimi finančnimi instrumenti podpreti v vseh politikah EU z zunanjo razsežnostjo, kot so širitvena in sosedska politika, skupna varnostna in obrambna politika, ter politike na področju razvoja, trgovine, migracij, pravosodja in notranjih zadev; v zvezi s tem opozarja na nedavna prizadevanja EU, da kršitve človekovih pravic vključi v sistem zgodnjega opozarjanja, povezan s preprečevanjem kriz;

43.  poudarja, da je EU na podlagi pogodb obvezana zagotavljati, da se vse njene zunanje politike in dejavnosti oblikujejo in izvajajo na način, ki utrjuje in podpira človekove pravice in načela pravne države;

44.  meni, da so zunanji finančni instrumenti EU pomembno orodje za spodbujanje in zagovarjanje vrednot demokracije in človekovih pravic v tujini; ponovno poziva k izboljšanju skladnosti različnih tematskih in geografskih instrumentov;

45.  se zaveda, da si Komisija prizadeva izpolniti svojo zavezo, da bo določbe o človekovih pravicah vključila v ocene učinka za zakonodajne in nezakonodajne predloge, izvedbene ukrepe in trgovinske sporazume; poziva jo, naj poveča kakovost in celovitost ocen učinka ter naj zagotovi sistematično vključevanje problematike človekovih pravic; poudarja vlogo, ki bi jo pri tem procesu lahko imela civilna družba;

Širitev in sosedska politika

46.  spominja, da je širitvena politika EU eno najmočnejših orodij za krepitev spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih načel; obžaluje izrecno zamrznitev širitve, ki jo je Komisija uvedla pod vodstvom Junckerja, vendar pozdravlja novi pristop med pristopnimi pogajanji o poglavjih, ki obsegajo sodstvo in temeljne pravice ter pravico, svobodo in varnost, v okviru katerega se ustrezno upošteva čas, potreben za pravilno izvedbo reform na teh področjih;

47.  izraža zaskrbljenost zaradi krčenja svobode izražanja in medijev v nekaterih državah, ki se potegujejo za članstvo, in v številnih državah v evropski soseščini; poudarja, da je nujno treba povečati neodvisnost in preglednost lastništva medijev v teh državah ter se spopasti s političnimi in ekonomskimi pritiski na novinarje, ki pogosto vodijo v samocenzuro; poziva Komisijo, naj med pristopnimi pogajanji še naprej spremlja in prednostno obravnava spoštovanje svobode izražanja in medijev;

48.  obžaluje, da je pravilno izvajanje pravnega okvira za zaščito mladoletnikov še vedno nerešen izziv, kakor je Komisija navedla v svoji širitveni strategiji za leti 2014–2015(39); poziva države, ki se potegujejo za članstvo, naj si bolj prizadevajo za kulturo sprejemanja manjšin, na primer z njihovim boljšim vključevanjem v proces odločanja in izobraževalni sistem, pri čemer naj se posebej osredotočijo na romske otroke; poziva EU, naj v celotnem procesu širitve pozorno spremlja izvajanje določb o varovanju človekovih pravic, tudi pravic oseb, ki pripadajo manjšinam, in boj proti vsem oblikam diskriminacije, vključno z zločini iz sovraštva zaradi spolne usmerjenosti;

49.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je demokratična politična kultura v nekaterih državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter v nekaterih evropskih sosedah poslabšala; spominja, da so dobro upravljanje, pravna država, svoboda govora, spoštovanje človekovih pravic, politični dialog, kompromisi in vključevanje vseh deležnikov v proces sprejemanja odločitev osrednji elementi demokratične ureditve; z enako zaskrbljenostjo spremlja počasen napredek držav, ki se potegujejo za članstvo, pri izboljšanju neodvisnosti sodstva in boju proti korupciji; se pridružuje Komisiji pri pozivu tem državam, naj si prizadevajo za prepričljive rezultate pri preiskavah, kazenskem pregonu in pravnomočnih obsodbah;

50.  v zvezi s tekočim pregledom evropske sosedske politike spominja, da PEU določa, da mora EU z državami v svojem sosedstvu razvijati posebne odnose, ki temeljijo na vrednotah EU, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in demokracije(40); spominja, da je EU po arabski pomladi leta 2011 znova opredelila svojo sosedsko politiko na osnovi načela „več za več“, kar naj bi utrdilo demokratične ustanove in prineslo napredek na področju človekovih pravic; poudarja, da so imeli veliki izzivi v soseščini EU v zadnjih letih, na primer širjenje nestabilnosti in konfliktov na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, kjer so nastale razmere izkoristili skrajneži in džihadisti, pa tudi človeško trpljenje zaradi ravnanja Rusije zelo neugodne posledice za spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih načel;

51.  zato poudarja svoje prepričanje, da bi moralo spodbujanje človekovih pravic in demokratičnih načel ostati osrednji element evropske sosedske politike tudi po njeni spremembi; znova poudarja, da je uveljavljanje človekovih pravic in demokracije v interesu tako partnerskih držav kot EU;

52.  poudarja, da bi morala EU še naprej dejavno podpirati demokratične in učinkovite institucije za človekove pravice, civilno družbo in svobodne medije v sosednjih državah; v zvezi s tem pozitivno ocenjuje nadaljnjo znatno podporo v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter sklada za civilno družbo; prav tako pozdravlja dosledno in učinkovito delovanje Evropske ustanove za demokracijo v vzhodni in južni soseščini v korist demokracije in spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin, kot je navedeno v prvem ocenjevalnem poročilu Parlamenta o tej ustanovi(41); odločno spodbuja EU in države članice, naj še naprej z odločnimi spodbudami in strokovnim znanjem, pridobljenim v procesih tranzicije, podpirajo demokratične reforme v sosedstvu EU;

53.  vztraja, da je treba nujno končati rusko agresijo v Ukrajini ter zagotoviti stabilnost in spoštovanje človekovih pravic;

Človekove pravice v okviru trgovine

54.  znova izraža podporo sistematičnemu vključevanju klavzul o človekovih pravicah v vse mednarodne sporazume med EU in tretjimi državami, pri čemer je treba med drugim upoštevati evropski socialni dialog in delovne standarde Mednarodne organizacije dela (ILO); poziva Komisijo, naj učinkovito in sistematično spremlja in ocenjuje izvajanje določb o človekovih pravicah ter Parlamentu redno poroča o spoštovanju človekovih pravic v partnerskih državah; pozdravlja, da Svet bolj sistematično uporablja restriktivne ukrepe proti tretjim državam, ki namenoma kršijo človekove pravice; v zvezi s tem priporoča, da EU vsakič, ko tretja država, s katero je bil sklenjen sporazum, hudo krši človekove pravice, sprejme konkretne in ustrezne ukrepe, kot je navedeno v določbah o človekovih pravicah;

55.  pozdravlja začetek veljavnosti nove sheme splošnih tarifnih preferencialov (Uredba (EU) 978/2012) s 1. januarjem 2014; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bili 14 državam do konca leta 2014 odobreni preferenciali GSP+, in spominja, da morajo države ratificirati 27 najpomembnejših mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in delovnih standardih ter skrbeti za njihovo učinkovito izvajanje, v skladu z merili iz teh konvencij in merili EU; pričakuje, da bo Komisija do konca leta 2015 dejansko in pregledno ocenila razmere ter poročala Parlamentu in Svetu o stanju glede ratifikacije in dejanskega izvajanja konvencij v državah, ki so jim bili odobreni preferenciali GSP+; znova priporoča, da se Rimski statut doda na prihodnji seznam konvencij;

Podjetništvo in človekove pravice

56.  meni, da so trgovina in človekove pravice tesno povezane in da lahko poslovna skupnost odigra pomembno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije; meni, da bi moralo spodbujanje človekovih pravic temeljiti na sodelovanju med vlado in zasebnim sektorjem; v zvezi s tem znova poudarja, da bi morala evropska podjetja upoštevati potrebno skrbnost in zagotoviti, da se pri njihovem poslovanju v tretjih državah spoštujejo človekove pravice; prav tako znova poudarja pomen spodbujanja družbene odgovornosti podjetij in vodilne vloge evropskih podjetij pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic; poziva EU, naj dejavno sodeluje na 12. seji delovne skupine OZN o človekovih pravicah, nadnacionalnih korporacijah in drugih podjetjih ter podpre prizadevanja za uskladitev svojih politik s smernicami OECD za multinacionalna podjetja; priporoča, naj EU in države članice sodelujejo v razpravi o pravno zavezujočem mednarodnem instrumentu o podjetništvu in človekovih pravicah znotraj sistema OZN;

57.  glede na povedano meni, da bi morala Evropska služba za zunanje delovanje od delegacij EU zahtevati, da se povežejo s podjetji, ki poslujejo v tretjih državah, da bodo pri svojih poslovnih dejavnostih zagotovili spoštovanje človekovih pravic; poleg tega spominja na svojo zahtevo, naj delegacije EU spoštovanje človekovih pravic v poslovnih dejavnostih vključijo med najpomembnejše zahteve lokalnih javnih razpisov v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito zagovornikov človekovih pravic v skladu s smernicami EU o zagovornikih človekovih pravic;

58.  znova poziva Komisijo, naj do konca leta 2015 pripravi poročilo o izvajanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah(42) v državah članicah EU;

59.  poziva k usklajenim ukrepom EU proti prilaščanju zemlje, in sicer s spodbujanjem ustreznih varoval, ki bi preprečevala to početje v zadevnih državah, tudi med družbami iz EU in drugih evropskih držav, ki so navzoče v teh državah;

60.  poziva EU, naj pripravi pilotni projekt o nedeljivosti človekovih pravic, problematiki ozemlja (prilaščanje zemlje, prisilne izselitve) in skladnosti politik EU v zvezi s tem; poziva EU, naj poroča o svojih stališčih glede morebitnega pristopa k izbirnemu protokolu k mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, k čemur se je zavezala v akcijskem načrtu EU o človekovih pravicah in demokraciji v letu 2015;

Človekove pravice in razvoj

61.  meni, da bi moralo biti razvojno sodelovanje tesno povezano s spodbujanjem človekovih pravic in demokratičnih načel; v zvezi s tem spominja na izjavo Združenih narodov, da brez pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, ni mogoče v celoti uresničiti razvojnih ciljev; spominja tudi na zavezo EU, da bo podprla partnerske države in pri tem upoštevala njihovo razvitost in njihov napredek na področju človekovih pravic in demokracije; se zavzema za uporabo jasno opredeljenih okvirov rezultatov za vse instrumente, da bi zagotovili vključitev marginaliziranih in ranljivih skupin, pa tudi pristop na podlagi človekovih pravic;

62.  pozdravlja aprila 2014 objavljeni delovni dokument služb Komisije, ki ga je pozdravil tudi Svet in ki obravnava na pravicah temelječi pristop k razvojnemu sodelovanju EU, ki bo zajemal vse človekove pravice, tudi pravice žensk in deklet; spodbuja Komisijo, naj spremlja izvajanje pristopa, temelječega na pravicah, in zagotovi vzajemno krepitev človekovih pravic in razvojnega sodelovanja na terenu; poziva Komisijo, naj poskrbi za pregledno in javno oceno izvajanja sklopa orodij EU v zvezi s pristopom na podlagi pravic; odločno poziva EU, naj okrepi svojo vlogo vodilne zagovornice človekovih pravic po vsem svetu z učinkovito, dosledno in premišljeno uporabo vseh razpoložljivih instrumentov za spodbujanje in varstvo človekovih pravic ter njihovih zagovornikov in za uspešnost naše politike razvojne pomoči v skladu z novim ciljem trajnostnega razvoja št. 16;

63.  pozdravlja sprejetje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 na posebnem vrhu OZN v New Yorku, pa tudi vodilno vlogo, ki jo je EU imela v tem procesu, zlasti pri vključitvi temeljnih vrednot EU, kot so človekove pravice in dobro upravljanje; je zadovoljen, da je nova agenda jasno osnovana na zavezah v zvezi s človekovimi pravicami ter da je njenih 17 splošnih in 169 posebnih ciljev namenjenih uresničenju človekovih pravic za vse; se strinja temeljno vizijo tega dokumenta o svetu, ki ga zaznamuje splošno spoštovanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva, pravne države, pravičnosti, enakopravnosti in nediskriminacije, o spoštovanju rasnega in etničnega porekla ter kulturne raznolikosti, pa tudi o enakih možnostih, ki omogočajo doseganje človekovega potenciala v celoti in prispevajo k skupni blaginji; poudarja, da je treba zagotoviti, da se agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, njeni ukrepi za spremljanje in prihodnje izvajanje s strani vseh deležnikov, vključno s civilno družbo in zasebnim sektorjem, podprejo s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah in enakosti spolov, in izkoreninjanjem revščine, zmanjšanjem neenakosti in socialne izključenosti ter demokratizacijo gospodarstva;

64.  poudarja pomen usklajenosti politik za razvoj pri izpolnjevanju te nove agende za trajnostni razvoj; poudarja, da bi moral pristop na podlagi človekovih pravic voditi k poglobljenemu razumevanju usklajenosti politik za razvoj, saj brez obravnavanja ovir pri uresničevanju pravic ne more biti napredka k trajnostnemu razvoju in izkoreninjenju revščine;

65.  ponovno potrjuje, da je treba obravnavati svetovno breme bolezni, povezanih z revščino, in zapostavljenih bolezni; poziva k ambiciozni dolgoročni politični strategiji in akcijskemu načrtu za svetovno zdravje, inovacije in dostop do zdravil, ki med drugim zajema naložbe v raziskave in razvoj, da bi ohranili pravico do življenjskega standarda, ki zagotavlja zdravje in dobro počutje vsem ljudem, brez diskriminacije na podlagi rase, vere, političnega prepričanja, ekonomskega ali družbenega položaja, spolne identitete ali spolne usmerjenosti;

66.  poudarja, da agenda za ukrepanje iz Adis Abebe pomeni zavezo vzpostavitvi univerzalnega socialnega praga, splošnega zdravstvenega zavarovanja in osnovnih javnih storitev za vse, vključno z zdravjem in izobraževanjem;

67.  pozitivno ocenjuje dokument s smernicami za boj proti terorizmu, ki sta ga pripravili ESZD in Komisija in ga je podprl Svet, njegov namen pa je zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri načrtovanju in izvajanju projektov pomoči za boj proti terorizmu, v katerih sodelujejo tretje države; poziva ESZD in Komisijo, naj zagotovita učinkovito izvajanje tega dokumenta, začenši z njegovim obsežnim razširjanjem; v zvezi s tem opominja, da je spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin temelj uspešnih protiterorističnih politik, vključno z rabo digitalnih tehnologij za nadzor; podpira mednarodna prizadevanja, da se ustavijo kršitve človekovih pravic s strani ISIS/Daiša;

Pravice domorodnih ljudstev

68.  poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj v skladu s sklepnim dokumentom svetovne konference o domorodnih ljudstvih (resolucija generalne skupščine OZN št. 69/2(43)) podprejo revizijo mandata za mehanizem strokovnjakov za pravice domorodnih ljudstev, in sicer v zvezi s spremljanjem, vrednotenjem in boljšim izvajanjem deklaracije o pravicah domorodnih ljudstev; poziva države članice, naj zahtevajo, da bodo vsi pooblaščenci za posebne postopke posebej pozorni na vprašanja, ki zadevajo domorodke (ženske in dekleta), ter naj o teh vprašanjih sistematično poročajo Svetu OZN za človekove pravice; poziva ESZD in države članice, naj dejavno podprejo razvoj sistemskega akcijskega načrta za domorodna ljudstva, kakor je bilo septembra 2014 zahtevano v resoluciji generalne skupščine OZN, zlasti glede organizacije rednega posvetovanja z domorodnimi ljudstvi v tem procesu; globoko obžaluje, da na nekaterih območjih zahodne Afrike duševne bolnike privezujejo na drevesa v gozdovih ali so prepuščeni ulici, to razširjeno ravnanje pa lokalne skupnosti odobravajo;

Ukrepi EU na področju migracij in beguncev

69.  izraža globoko zaskrbljenost in solidarnost z velikim številom beguncev in migrantov, ki kot žrtve hudih kršitev človekovih pravic, konfliktov, preganjanja, napak pri upravljanju ter mrež, ki se ukvarjajo z nezakonitim priseljevanjem, trgovino z ljudmi in tihotapstvom, skupin skrajnežev in kriminalnih tolp; izraža tudi globoko obžalovanje zaradi tragične izgube življenj med ljudmi, ki skušajo doseči meje EU;

70.  poudarja, da se je treba nujno spopasti s temeljnimi vzroki migracijskih tokov, torej da je treba nasloviti zunanjo razsežnost begunske krize, med drugim z iskanjem trajnostnih rešitev za konflikte v našem sosedstvu, s sodelovanjem in partnerstvom z vpletenimi tretjimi državami in prek zunanjih politik EU; poudarja, da je potreben celovit pristop k migracijam, ki bo temeljil na človekovih pravicah, ter poziva EU, naj tesneje sodeluje z OZN, tudi z njenimi agencijami, pa tudi regionalnimi organizacijami, vladami in nevladnimi organizacijami, da bi se spopadli s temeljnimi vzroki migracijskih tokov in izboljšali razmere v begunskih taboriščih v bližini konfliktnih območij; znova poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi sporazumi o sodelovanju na področju priseljevanja in o ponovnem sprejemu z državami zunaj EU v skladu z mednarodnim pravom; spominja, da je celovita strategija o migracijah tesno povezana z razvojno in humanitarno politiko, med drugim z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev in izdajo humanitarnih vizumov, pa tudi drugimi zunanjimi politikami; je seznanjen z operacijo pomorskih sil pod vodstvom Evropske unije – Sredozemlje (EUNAVFOR Med) zoper tihotapce in trgovce z ljudmi v Sredozemlju; poudarja tudi, da je treba nujno oblikovati odločnejše politike na ravni Unije, da se rešijo najnujnejša vprašanja v zvezi z migranti in begunci ter poišče učinkovit, pošten in trajnostni mehanizem za delitev bremen med državami članicami; opozarja na ukrepe za obravnavanje begunske krize, ki jih je Komisija predlagala 9. septembra 2015, kot je predvideni pregled dublinske uredbe;

71.  poziva EU in države članice, naj v sklopu zunanje politike povečajo podporo za boj proti trgovini z ljudmi ter se posebej osredotočijo na zaščito žrtev, zlasti mladoletnikov; je trdno prepričan, da bi morala EU okrepiti sodelovanje s tretjimi državami in drugimi ustreznimi akterji, kar bo prispevalo k izmenjavi praktičnih zgledov in razbitju mednarodnih tihotapskih mrež; ponovno opozarja, da morajo vse države članice EU izvajati direktivo o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev(44) in strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016(45);

72.  želi opomniti, da je bilo leta 2014 razseljenih 17,5 milijona oseb zaradi naravnih nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb; opozarja, da je ta pojav najbolj razširjen v južnih predelih sveta, ki so najbolj izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb; poudarja, da je 85 % vseh teh razseljenih oseb iz držav v razvoju in da se pretežno selijo znotraj svoje države in med regijami; opozarja, da so se v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja države članice obvezale, da bodo razvojno pomoč financirale v obsegu do 0,7 % BDP;

73.  poziva EU, naj dejavno sodeluje v razpravi o pojmu „podnebni begunec“, vključno z njegovo morebitno pravno opredelitvijo v mednarodnem pravu ali v pravno zavezujočih mednarodnih sporazumih;

74.  znova poziva k skupnemu stališču EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se upoštevajo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; poziva EU, naj nasprotuje zunajsodnim in načrtnim pobojem, jih prepove in se zaveže, da bo sprejela ustrezne ukrepe v skladu z domačimi in mednarodnimi pravnimi obveznostmi, če obstajajo prepričljivi dokazi, da je posameznik ali subjekt na območju njene jurisdikcije vpleten v nezakonite načrtne poboje v tujini;

Mednarodni kulturni in športni dogodki v povezavi s človekovimi pravicami

75.  je močno zaskrbljen, da se nekateri večji športni dogodki organizirajo v državah, kjer prihaja do resnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da je treba splošno javnost obveščati o tem, da bi morali v povezavi s športnimi dogodki spoštovati določbe o človekovih pravicah, vključno s problemom prisilne prostitucije in trgovine z ljudmi; poziva EU in države članice, naj sodelujejo z UNHCR in drugimi večstranskimi forumi, pa tudi z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe, da se zagotovi popolno spoštovanje človekovih pravic na takšnih prireditvah, med drugim tako, da to postane eno od odločilnih meril pri izbiri lokacije velikih mednarodnih športnih dogodkov; glede na to posveča posebno pozornost svetovnemu nogometnemu prvenstvu FIFA v Rusiji leta 2018 in v Katarju leta 2022 ter olimpijskim igram na Kitajskem leta 2022;

Delovanje EU v večstranskih organizacijah

76.  znova izraža odločno podporo trdni zavezanosti EU uveljavljanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel prek sodelovanja s strukturami OZN in njenimi specializiranimi agencijami, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v skladu s členoma 21 in 220 PEU; zato pozdravlja sprejetje trajnostnih razvojnih ciljev;

77.  poleg tega znova poudarja, da mora EU dejavno in dosledno sodelovati z vsemi mehanizmi OZN za človekove pravice, zlasti s tretjim odborom generalne skupščine Združenih narodov in Svetom za človekove pravice; priznava prizadevanja ESZD, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic EU za večjo skladnost EU glede problematike človekovih pravic na ravni OZN; spodbuja EU, naj si bolj prizadeva, da bo njen glas slišan, med drugim s spodbujanjem vse bolj razširjene prakse čezmejnih pobud ter s sopokroviteljstvom in prevzemanjem vodilne vloge pri rešitvah;

78.  znova opozarja, da je pomembno ohraniti institucionalizirano prakso pošiljanja parlamentarne delegacije v generalno skupščino OZN; pozdravlja obnovitev te prakse v letu 2015 na 28. zasedanju UNHRC;

79.  poudarja, da morajo vse članice UNHRC zaradi krepitve njegove verodostojnosti in legitimnosti zagotavljati najvišje standarde človekovih pravic in izpolnjevati svoje zaveze glede človekovih pravic; meni, da je treba človekove pravice spodbujati, razvijati in utrjevati v vseh mednarodnih forumih; poziva Komisijo, naj javnosti poroča o svojih dejavnostih in ukrepih za spodbujanje človekovih pravic, večjo odgovornost v zvezi z njimi ter pravno odgovornost mednarodnih organizacij, kot sta STO in Svetovna banka (BIRD, IFC, MIGA);

80.  ponovno izraža svojo popolno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča in svojo zavezanost odpravi nekaznovanosti za najhujše zločine, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ter zagotavljanju pravice za žrtve vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida; meni, da je obžalovanja vredno, da v letu 2014 nobena država ni ratificirala Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišče; opozarja na odgovornost za to, da se konča nekaznovanost in se sodno preganja odgovorne za genocide, zločine zoper človeštvo in vojne zločine, vključno s spolnim nasiljem; izraža globoko zaskrbljenost, ker številni nalogi za aretacijo še vedno niso izvršeni; poziva EU, naj še naprej odločno diplomatsko in politično podpira poglabljanje in krepitev odnosov med Mednarodnim kazenskim sodiščem in OZN, zlasti v varnostnem svetu OZN, pa tudi v svojih dvostranskih odnosih in drugih forumih; poziva EU, vključno z njenimi delegacijami, in države članice, naj si bolj prizadevajo za univerzalnost Rimskega statuta ter njegovo ratifikacijo in učinkovito izvajanje; poziva države članice EU, naj Mednarodnemu kazenskemu sodišču zagotovijo potrebna sredstva in povečajo podporo za mednarodni kazenskopravni sistem, med drugim prek finančne pomoči akterjem civilne družbe iz evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva k izvajanju navodil EU o dopolnjevanju mednarodnega in državnega sodstva iz leta 2013;

81.  poziva EU in države članice, naj dejavno podpirajo Mednarodno kazensko sodišče in naj v vseh oblikah dialoga s tretjimi državami opozarjajo, da je treba izvrševati njegove odločitve;

Izboljšanje spoštovanja človekovih pravic po svetu

Svoboda misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja

82.  opozarja, da je svoboda misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja temeljna človekova pravica, ki je priznana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, zagotavlja pa jo tudi člen 18 Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah; opozarja tudi, da je povezana z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, kot so pravica posameznika, da verjame ali ne, pravica, da goji teistično, neteistično ali ateistično prepričanje, ter pravica do sprejetja, spremembe, opustitve ali ponovnega sprejetja prepričanja po lastni izbiri; izraža zaskrbljenost, ker nekatere države še vedno ne spoštujejo standardov OZN, kršijo svobodo veroizpovedi in prepričanja ter se pri tem zatekajo k državni represiji, ki lahko vključuje telesne in zaporne kazni, pretirane globe in celo smrtno kazen; je zaskrbljen zaradi vse večjega preganjanja skupin, katerih veroizpoved ali prepričanje je manjšinsko, vključno s krščanskimi skupnostmi, pa tudi zaradi nezakonitega povzročanja škode na njihovih krajih zbiranja;

83.  poziva EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za izkoreninjenje vseh oblik diskriminacije na podlagi vere ter naj v odnosih s tretjimi državami spodbujajo medverski dialog; zahteva konkretne ukrepe za zaščito verskih manjšin, neverujočih, verskih odpadnikov in ateistov, ki so žrtve zakonov o bogokletstvu, in poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo pri odpravi takih zakonov; pozdravlja zavezanost EU k spodbujanju svobode veroizpovedi ali prepričanja v okviru mednarodnih forumov, tudi s podpiranjem pooblastila posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah o tem vprašanju v Svetu za človekove pravice in Generalni skupščini OZN; zahteva konkretne ukrepe za učinkovito izvajanje in izboljšanje smernic EU za spodbujanje in zaščito svobode veroizpovedi in prepričanja; meni, da bi bilo treba ukrepe sprejeti v okviru mednarodnih in regionalnih forumov, in sicer z ohranjanjem odprtega, preglednega in rednega dialoga z verskimi združenji in skupnostmi v skladu s členom 17 PDEU, tudi prek delegacij EU; poleg tega opozarja, da je treba zagotoviti sistematično in dosledno usposabljanje osebja EU, tako na uradnih sedežih kot v delegacijah;

Ukrepi EU proti smrtni kazni

84.  pozdravlja skupno izjavo podpredsednice/visoke predstavnice in generalnega sekretarja Sveta Evrope(46) iz oktobra 2014, v kateri sta ponovno potrdila odločno in absolutno nasprotovanje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah; vztraja pri svojem stališču, da bi morala biti odprava smrtne kazni po vsem svetu eden glavnih ciljev EU glede človekovih pravic; ugotavlja, da bi morala biti podpora tretjim državam za boj proti drogam usmerjena k odpravi smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami; zahteva, naj se EU in države članice v okviru šestega svetovnega kongresa proti smrtni kazni, ki bo junija 2016 v Oslu na Norveškem, nedvoumno izrazijo proti smrtni kazni, naj okrepijo zaveze za odpravo smrtne kazni in naj podprejo javne kampanje ozaveščanja o tem vprašanju;

85.  izraža zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila smrtnih obsodb in usmrtitev v svetu; globoko obžaluje, da imajo nekatere tretje države v svojih zakonodajah še vedno smrtno kazen; meni, da je obžalovanja vredno, da je Belorusija po dveletnem premoru ponovno začela izvajati usmrtitve; zato jo znova poziva, naj uvede moratorij na smrtno kazen, nato pa jo v celoti odpravi; ugotavlja, da ima osem držav v zakonodaji smrtno kazen za homoseksualnost;

86.  poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj glede na več deset evropskih državljanov, ki jim grozi usmrtitev v tretjih državah, pripravijo smernice za obsežno in učinkovito evropsko politiko proti smrtni kazni, ki bo vključevala trdne in okrepljene mehanizme glede identifikacije, zagotavljanja pravne pomoči in diplomatskega zastopanja;

87.  poziva EU, naj nadaljuje dialog z državami, ki ohranjajo smrtno kazen, ter naj pri tem uporabi vsa orodja diplomacije in sodelovanja za zagotovitev odprave smrtne kazni; ob tem znova poziva EU, naj še naprej spremlja, v kakšnih okoliščinah države, ki ohranjajo smrtno kazen, to kazen izvršujejo;

Boj proti mučenju in slabemu ravnanju

88.  meni, da bi morala EU zaradi 30. obletnice Konvencije Združenih narodov proti mučenju in glede na to, da sta mučenje in slabo ravnanje še vedno razširjena po vsem svetu, okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje teh resnih kršitev človekovih pravic; poudarja, da člani ranljivih skupin, kot so otroci in ženske, etnične, jezikovne ali verske manjšine, ki so med pridržanjem izpostavljeni mučenju ali slabemu ravnanju, potrebujejo posebno pozornost; zato odločno poziva ESZD in podpredsednico/visoko predstavnico, naj odločneje nastopita v boju proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, in sicer z okrepljeno diplomatsko dejavnostjo in bolj sistematičnim javnim opredeljevanjem, da bi se tako odražale vrednote in načela, h katerim se je zavezala EU; priporoča, naj ESZD, delegacije EU in države članice uporabijo celoten potencial vseh obstoječih instrumentov, kot so smernice EU glede mučenja(47); v zvezi s tem priporoča stalno izboljševanje mehanizmov za nadzor izvoza zdravil, ki jih je mogoče uporabiti za usmrtitve ali mučenje, vključno s klavzulo o namenski končni uporabi, ki bi prekinila ali ustavila dobavo z varnostjo povezanih predmetov, ki jih v praksi očitno ni mogoče uporabiti v druge namene kot za izvrševanje smrtne kazni ali mučenje;

89.  poudarja, da nekatere države še vedno niso sprejele ukrepov za nujno potrebne načrte, za katere so zagotovljena vsa sredstva, za spoprijemanje z razmerami v zaporih; opaža, da je bil dosežen zelo majhen napredek pri zagotavljanju, da bi zapori izpolnjevali mednarodne standarde na področju človekovih pravic ter da bi bile zaščitene pravice zapornikov do življenja, telesne nedotakljivosti in dostojanstva; poudarja, da je treba izboljšati pogoje v priporih, da bi se spoštovale človekove pravice, in dejstvo, da zaprte osebe ne bi smele biti žrtev nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja;

Diskriminacija

90.  poudarja, da pod nobenim pogojem ni mogoče na podlagi družbenih, verskih ali kulturnih prepričanj oziroma tradicij upravičiti nobene oblike diskriminacije, nasilja, kaznovanja z maščevanjem, mučenja, spolne zlorabe žensk in deklet, pohabljenja spolnih organov, porok otrok, prisilnih porok, trgovine z ženskami, diskriminacije in družbene izključitve na podlagi družbenega razreda ali porekla ali nasilja v družini;

91.  najstrožje obsoja vse oblike diskriminacije, tudi na podlagi rase, barve kože, spola, spolne usmeritve, spolne identitete, jezika, kulture, vere ali prepričanja, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti, invalidnosti ali drugega statusa; odločno poziva EU, naj okrepi prizadevanja za izkoreninjenje vseh vrst diskriminacije, rasizma in ksenofobije, in sicer z dialogom o človekovih pravicah in političnim dialogom, delom delegacij EU in javno diplomacijo; prav tako odločno poziva EU, naj še naprej spodbuja ratifikacijo in dosledno izvajanje vseh konvencij OZN na to temo, kot sta Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in Konvencija o pravicah invalidov;

Pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev

92.  meni, da bi morala EU nadaljevati svoja prizadevanja za okrepitev spoštovanja pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI) v skladu s smernicami EU o tem(48); priporoča izvajanje teh smernic, tudi z usposabljanjem osebja EU v tretjih državah; obžaluje, da je homoseksualnost v 75 državah še vedno kaznivo dejanje in da je v osmih od teh držav zanjo zagrožena smrtna kazen, ter meni, da nasilje nad posamezniki zaradi njihove spolne usmerjenosti ne bi smelo ostati nekaznovano; podpira nenehna prizadevanja visokega komisarja OZN za človekove pravice za preprečevanje diskriminatornih zakonov, pa tudi prizadevanja drugih organov OZN; je zaskrbljen zaradi omejitev temeljnih svoboščin zagovornikov človekovih pravic oseb LGBTI in poziva EU, naj jim nameni večjo podporo; meni, da bo več možnosti za spoštovanje temeljnih pravic oseb LGBTI, če bodo imele dostop do pravnih institutov, morebiti prek registriranih partnerskih skupnosti ali zakonskih zvez;

93.  poudarja, da imajo manjšinske skupnosti v tretjih državah posebne potrebe in da bi bilo treba spodbujati njihovo polno enakopravnost na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;

Kastno razlikovanje

94.  je zelo zaskrbljen nad obsegom in posledicami kastnega razlikovanja in stalnih kršitev človekovih pravic na podlagi kastne pripadnosti, vključno z onemogočanjem dostopa do pravnega varstva in zaposlitve, nenehno segregacijo, revščino in stigmatizacijo; poziva k sprejetju instrumenta EU za preprečevanje in odpravo kastnega razlikovanja; priporoča vključevanje te teme v smernice in akcijske načrte ESZD in Komisije, še zlasti v boj EU proti vsem oblikam diskriminacije ter v prizadevanja za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti ter vsem oblikam njihove diskriminacije;

Pravice invalidov

95.  pozdravlja ratifikacijo konvencije OZN o pravicah invalidov; ponovno opozarja, kako pomembno je, da države članice in institucije EU to konvencijo učinkovito izvajajo; zlasti poudarja, da je treba načelo splošne dostopnosti in vse pravice invalidov verodostojno vključiti v vse ustrezne politike EU, vključno z razvojnim sodelovanjem, pri čemer poudarja preskriptivno in horizontalno naravo tega vprašanja;

96.  spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej podpira proces ratifikacije in izvajanja konvencije OZN o pravicah invalidov v tistih državah, ki je še niso ratificirale oziroma začele izvajati;

97.  poudarja, da je mednarodna skupnost položaj invalidk opredelila kot prednostno nalogo; želi spomniti na sklepe urada Visokega komisarja OZN za človekove pravice, ki je izjavil, da bi bilo treba politike in programe za odpravo nasilja nad invalidnimi ženskami in dekleti razviti v tesnem partnerstvu z invalidi, s čimer bi priznali njihovo avtonomijo, in z invalidskimi organizacijami; poudarja, da je treba institucije redno nadzorovati, negovalcem pa zagotoviti ustrezno usposabljanje; poziva EU, naj v svoje politike zunanjega delovanja, sodelovanja in razvojne pomoči, tudi v EIDHR, vključi boj proti diskriminaciji invalidnosti;

Pravice žensk in deklet

98.  želi spomniti, da je bila nagrada Saharova za leto 2014 podeljena Denisu Mukwegeju za njegovo izjemno delo z žrtvami spolnega nasilja in stalno zavzemanje za pravice žensk, s čimer je opozoril na uporabo nasilja in spolnega pohabljanja žensk, deklet in otrok kot vojnega sredstva; odločno obsoja vse oblike zlorab in nasilja nad ženskami, dekleti in otroki, zlasti uporabo spolnega nasilja kot vojnega orožja, pa tudi pohabljanje ženskih spolnih organov, poroke otrok, prezgodnje in prisilne poroke, spolno suženjstvo, posilstvo v partnerski zvezi in druge oblike škodljivih tradicionalnih praks; poudarja, da morajo imeti ženske, dekleta in otroci, ki so bili zlorabljeni v konfliktih, dostop do zdravstvene in psihološke oskrbe v skladu z mednarodnim pravom; v zvezi s tem je seznanjen s pismom podpredsednice/visoke predstavnice glede politike humanitarne pomoči, in zlasti o preprečevanju spolnega nasilja ter zagotavljanju ustrezne podpore in dostopa do zdravstvene in psihološke oskrbe za ženske v primerih posilstev v konfliktih; poziva vse države članice Sveta Evrope, naj podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;

99.  poudarja, da mora ESZD izmenjati dobre prakse, da bi se borila proti odsotnosti pravnega varstva za žrtve zločinov, povezanih s spolnim nasiljem; odločno obsoja odsotnost pravnega varstva za ženske v tretjih državah, zlasti kadar so žrtve nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj prevzame dejavno vlogo pri pregonu teh zločinov v tretjih državah in – v nekaterih primerih – s strani držav članic; poziva Komisijo, naj sodeluje z ESZD, da bi izboljšala razpoložljivo podporo za žrtve, vključila ukrepe proti nasilju na podlagi spola v humanitarne dejavnosti EU in namenila prednost humanitarnim ukrepom EU, ki so namenjeni boju proti nasilju na podlagi spola in spolnemu nasilju v konfliktih; pozdravlja zavezo EU, da bo sprejela nadaljnje ukrepe v zvezi s svetovnim vrhom za odpravo spolnega nasilja med konflikti, ki je potekal junija 2014 v Londonu, in zato poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe;

100.  obžaluje odsotnost politik preprečevanja nasilja na podlagi spola, odsotnost podpore žrtvam in visoko stopnjo nekaznovanosti kršiteljev v številnih državah; poziva ESZD, naj s tretjimi državami izmenja primere dobre prakse o zakonodajnih postopkih in programih usposabljanja za policijske in sodne uslužbence ter državne uradnike; poziva EU, naj podpre organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za človekove pravice in spodbujajo enakost spolov v tretjih državah, in tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju enakosti spolov, kot so Mednarodna organizacija dela, OECD, OZN in Afriška unija, da bi ustvarili sinergije in spodbudili krepitev vloge žensk;

101.  je globoko zaskrbljen zaradi povečanja nasilja na podlagi spola v številnih delih sveta in vedno pogostejših umorov žensk v Latinski Ameriki, do česar prihaja v okviru vseprisotnega nasilja in strukturne diskriminacije; odločno obsoja nasilje na podlagi spola v vseh oblikah in odvraten zločin umora žensk, pa tudi splošno razširjeno nekaznovanost za te zločine, ki bi lahko spodbudila še več nasilja in ubojev;

102.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi morebitnih kršitev človekovih pravic, ki vplivajo na ženske in dekleta v begunskih taboriščih na Bližnjem vzhodu in v Afriki, vključno s prijavljenimi primeri spolnega nasilja in neenake obravnave žensk in deklet; poziva ESZD, naj si prizadeva za strožja pravila in dobro prakso v tretjih državah, da bi odpravili neenakost med begunci ne glede na spol;

103.  obžaluje, da se več kot polovica svetovnega prebivalstva sooča s plačno diskriminacijo in da v svetovnem merilu ženske zaslužijo med 60 % in 90 % povprečnega zaslužka moških;

104.  poziva Komisijo, ESZD in podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej spodbujajo krepitev političnega in ekonomskega položaja žensk in deklet z vključevanjem enakosti spolov v vse svoje zunanje politike in programe, tudi prek strukturiranih dialogov s tretjimi državami, z javnim opozarjanjem na vprašanja, povezana s spolom, in z zagotavljanjem zadostnih sredstev v ta namen; z naklonjenostjo se seznanja z novim okvirom za enakosti spolov in krepitev vloge žensk za obdobje 2016–2020(49); poudarja, da se je treba osredotočiti na horizontalni steber, katerega cilj je, da Komisija in ESZD učinkoviteje uresničujeta zaveze EU glede krepitve pravic žensk in deklet prek zunanjih odnosov;

105.  obžaluje pomanjkanje enakosti spolov v politični sferi; želi spomniti, da so ženske in moški enakopravni in bi morali imeti iste politične pravice in državljanske svoboščine, istočasno pa obžaluje, da so ženske premalo zastopane pri ekonomskem, socialnem in političnem odločanju; poudarja potrebo po učinkovitih zaščitnih mehanizmih za zagovornice človekovih pravic; priporoča, naj se uvede sistem kvot, da bi zagotovili način za spodbujanje udeležbe žensk v političnih organih in demokratičnih procesih, in sicer predvsem kot kandidatk;

106.  poziva EU, naj še naprej podpira gospodarsko, družbeno in politično krepitev vloge žensk kot orodja za spodbujanje primernega uživanja njihovih pravic in temeljnih svoboščin ter naj največ pozornosti nameni dostopu deklet do kakovostnega izobraževanja, tudi tistih iz najrevnejših in najbolj zapostavljenih skupnosti; poziva k podpori poklicnega izobraževanja za ženske, zagotovitvi večjega obsega poklicnega usposabljanja na področjih znanosti in tehnologije, razvoju programov usposabljanja na področju enakosti spolov za pedagoške delavce v tretjih državah ter sprejetju ukrepov za preprečevanje prenašanja stereotipov prek izobraževalnega gradiva; odločno poziva EU, naj to prednostno nalogo vključi v vse svoje diplomatske in trgovinske dejavnosti ter dejavnosti na področju razvojnega sodelovanja;

107.  poudarja, da mora biti izobraževanje deklet v begunskih taboriščih, na območjih konfliktov in na območjih, na katere vplivajo skrajna revščina in skrajne vremenske razmere, kot so suša in poplave, neprekinjeno;

108.  spodbuja EU, naj v operacijah SVOP in strukturah OZN za izgradnjo miru še naprej vključuje podporo ženskam in dekletom ter naj si prizadeva za izvajanje in krepitev resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325(2000)(50) in 1820(2008)(51) o ženskah, miru in varnosti; v zvezi s tem poziva EU, naj na mednarodni ravni podpre priznavanje dodane vrednosti udeležbe žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pa tudi pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči, obnovi po konfliktih in procesih prehoda v demokracijo, ki vodijo k trajnim in stabilnim političnim rešitvam; prav tako poudarja pomen zagotavljanja vseh človekovih pravic za ženske ter prispevanja h krepitvi njihove vloge, tudi v okviru agende za obdobje po letu 2015 in prek podpore za Pekinška izhodišča za ukrepanje in Istanbulsko konvencijo; pozdravlja podporo EU resolucijam OZN o vprašanjih enakosti spolov, zlasti ob upoštevanju vloge svobode izražanja in mnenja pri krepitvi vloge žensk; pozdravlja sklepe 59. seje Komisije OZN za položaj žensk(52);

109.  poziva Komisijo, naj v vse misije EU za opazovanje volitev sistematično vključuje konkretne ukrepe za povečanje udeležbe žensk v volilnih procesih, in sicer v skladu s smernicami EU na tem področju, pri tem pa upošteva sklepe s seminarja visokih strokovnjakov za volitve, ki je potekal aprila 2014 v Bruslju, in uporabi izkušnje iz preteklih misij;

110.  pozdravlja prizadevanja ESZD v tretjih državah za okrepitev izvajanja obveznosti in zavez na področju pravic žensk, ki izhajajo iz Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Pekinških izhodišč za ukrepanje ter Deklaracije iz Kaira o prebivalstvu in razvoju v okviru razvojne agende za obdobje po letu 2015;

111.  poudarja, da je pomembno, da se ne spodkopavata niti pravni red Pekinških izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice niti varstvo spolnih in reproduktivnih pravic; poudarja, da univerzalno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostopa do ustreznih storitev prispeva k zmanjšanju smrtnosti dojenčkov in mater; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater, preprost dostop do kontracepcije in varen splav pomembni elementi, s katerimi lahko rešimo življenje žensk in jim pomagamo, da si na novo uredijo življenje, če so bile žrtve posilstva; poudarja, da je treba te politike umestiti v osrčje razvojnega sodelovanja s tretjimi državami;

112.  meni, da so poroke mladoletnikov kršitev temeljnih človekovih pravic, ki vpliva na vse vidike življenj udeleženih deklet in ogroža njihovo izobraževanje, s tem pa omejuje njihove obete, ogroža njihovo zdravje in povečuje tveganje, da bodo podvržene nasilju in zlorabam;

113.  je resno zaskrbljen zaradi pretresljivo hitrega porasta industrije naročanja nevest po pošti od 80. let 20. stoletja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so zabeleženi številni primeri žensk, ki so bile napadene in/ali umorjene, potem ko so se poročile z moškim kot „neveste po pošti“; obžaluje, da so na spletnih mestih za „naročilo po pošti“ navedena številna mladoletna dekleta, in poudarja, da je treba primere, ko so otroci uporabljeni za spolne namene, šteti za zlorabo otrok;

114.  obsoja prakso nadomestnega materinstva, ki spodkopava človekovo dostojanstvo žensk, saj se njihova telesa in reproduktivne funkcije teh teles uporabljajo kot blago; meni, da je treba prakso gestacijskega nadomestnega materinstva, ki vključuje reproduktivno izkoriščanje in uporabo človekovega telesa, zlasti teles ranljivih žensk v državah v razvoju, za finančni ali drugačen dobiček, prepovedati in obravnavati kot nujno v instrumentih na področju človekovih pravic;

Pravice otrok

115.  znova poudarja, da je nujno povsod ratificirati in dejansko izvajati Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in njene izbirne protokole; poziva vse države, naj se zavežejo k odpravi najhujših oblik dela otrok, kakor so opredeljene v členu 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 182, med drugim suženjstvo otrok, trgovina z otroki, prostitucija in nevarno delo, ki ogroža telesno in duševno zdravje otrok;

116.  pozdravlja sklepe Sveta o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic(53), sprejete decembra 2014, ter poziva EU, naj še naprej podpira partnerske države v boju proti vsem oblikam nasilja nad otroki, vključno s spolnim izkoriščanjem, in pri krepitvi njihovih zmogljivosti za varstvo pravic otrok; pozdravlja objavo priročnika EU in Unicefa o instrumentih za otrokove pravice na svetovni ravni v letu 2014(54); je seznanjen z izjavo komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope iz maja 2014 o pravicah interseksualnih otrok;

117.  ponavlja zahtevo, naj Komisija predlaga celovito strategijo in akcijski načrt za pravice otroka za naslednjih pet let, da bi v zunanjih politikah EU namenila prednost pravicam otrok, ter na ta način podpre prizadevanja EU za spodbujanje njihovih pravic, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobrazbe, z zagotavljanjem rehabilitacije in ponovnega vključevanja otrok iz oboroženih skupin, z odpravljanjem dela otrok, mučenja, vprašanja čarovništva otrok, trgovine z otroki, porok in spolnega izkoriščanja otrok ter s pomočjo otrokom v oboroženih konfliktih in zagotavljanjem njihovega dostopa do izobraževanja na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlamentu vsako leto poroča o rezultatih, ki jih je prineslo zunanje delovanje Unije, osredotočeno na otroke; izraža pohvalo akciji „Otroci, ne vojaki“ ter poziva EU in države članice, naj povečajo podporo, da bo mogoče do leta 2016 izpolniti cilj ter preprečiti novačenje in uporabo otrok v konfliktih s strani vladnih oboroženih sil;

118.  pozdravlja sodelovanje EU z Unicefom, v okviru katerega je bil oblikovan nabor orodij za vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje ter zagotovljena podpora ključnim razvojnim ciljem tisočletja in programom za zaščito otrok za uresničevanje pravic otrok, zlasti v težavnih razmerah, pa tudi sodelovanje z agencijo UNRWA;

119.  pozdravlja dejavno sodelovanje EU s posebnimi poročevalci OZN na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, vključno s posebnim poročevalcem o človekovi pravici do neoporečne pitne vode in sanitarnih storitev, posebnim poročevalcem o pravici do izobrazbe, posebno poročevalko o pravici do prehrane, posebnim poročevalcem o skrajni revščini in človekovih pravicah ter posebno poročevalko o ustreznih bivališčih; pozitivno ocenjuje, da je bilo spodbujanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic okrepljeno v večletnem okvirnem programu EIDHR za obdobje 2014–2017, katerega namen je med drugim prispevati h krepitvi sindikatov, ozaveščanju o vprašanjih, povezanih s plačo, varovanju zemljišč, spodbujanju socialnega vključevanja prek krepitve ekonomskega položaja ter zmanjšanju ekonomske diskriminacije in nasilja na delovnem mestu;

Krepitev demokracije po vsem svetu

120.  poudarja vlogo EU pri varovanju in spodbujanju spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot v odnosih s širšim svetom; opozarja, da za demokratično ureditev niso značilne le svobodne in poštene volitve, temveč med drugim tudi svoboda govora, tiska in združevanja, pravna država in odgovornost, neodvisnost sodstva in nepristranska uprava; poudarja, da je demokracija neločljivo povezana s človekovimi pravicami ter da se ta dva vidika medsebojno dopolnjujeta, kakor je Svet opozoril v sklepih z dne 18. novembra 2009 o podpori demokraciji v zunanjih odnosih EU; pozdravlja, da je v novem akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo večji poudarek na dejavnostih za podporo demokraciji;

Varovanje svobode izražanja in krepitev civilne družbe

121.  znova poudarja, da je svoboda izražanja ključni element vsake demokratične družbe, saj omogoča razvoj kulture pluralizma, v kateri imajo civilna družba in državljani moč, da od svojih vlad in odločevalcev zahtevajo odgovornost, in spodbuja spoštovanje pravne države; zato odločno poziva EU, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje svobode izražanja prek svojih zunanjih politik in instrumentov;

122.  znova poziva EU in njene države članice, naj pozorneje spremljajo vse vrste omejitev svobode izražanja in medijev v tretjih državah ter naj hitro in sistematično obsodijo take omejitve, tudi če je njihov namen legitimen, kot je boj proti terorizmu, državna varnost ali kazenski pregon; poudarja, kako pomembno je zagotoviti dejansko izvajanje smernic EU o svobodi izražanja na spletu in drugje ter redno spremljati njihov učinek; želi spomniti na cilj EU, da bo vsem posameznikom, tako v spletu kot drugje, omogočila in zajamčila enakopraven dostop do informacij in svobodo govora;

123.  meni, da informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) s tem, ko omogoča čim večji dostop do informacij, zagotavlja priložnosti za krepitev človekovih pravic in demokratičnih praks ter za družbeni in gospodarski razvoj; poudarja tudi prispevek IKT k prizadevanjem civilnodružbenih gibanj, zlasti v nedemokratičnih režimih; izraža zaskrbljenost, da nekateri avtoritarni režimi uporabljajo IKT na načine, ki vedno bolj ogrožajo zagovornike človekovih pravic in demokracije; poudarja potrebo po večji podpori na področju spodbujanja svobode medijev, zaščite neodvisnih novinarjev in blogerjev, zmanjšanja digitalne vrzeli in omogočanja neomejenega dostopa do informacij; poziva Komisijo, naj v zvezi z blagom z dvojno rabo v okviru pregleda sistema EU za nadzor izvoza posebno pozornost nameni vidiku človekovih pravic;

Podpora EU zagovornikom človekovih pravic

124.  obžaluje, da je civilna družba, vključno z zagovorniki človekovih pravic, po vsem svetu vse bolj na udaru; je globoko zaskrbljen, da vedno več držav, kot so Rusija in nekatere države osrednje Azije, sprejema strogo zakonodajo, da bi zadušile dejavnosti nevladnih organizacij, tako da omejujejo njihov dostop do financiranja iz tujine ter uvajajo obremenjujoče obveznosti poročanja in hude kazni za njihovo nespoštovanje; želi spomniti, da je pravica do združevanja in zbiranja bistven element demokratične, odprte in strpne družbe; poziva k obnovljenim prizadevanjem proti omejevanju in ustrahovanju ljudi, ki po vsem svetu delajo za organizacije civilne družbe, in poziva EU, naj daje zgled pri zaščiti in spodbujanju zadevnih pravic;

125.  je zadovoljen, da je podpredsednica/visoka predstavnica v novem akcijskem načrtu znova poudarila zavezanost EU krepitvi položaja lokalnih akterjev in organizacij civilne družbe, ter poudarja, da civilna družba, vključno z zlasti zagovorniki človekovih pravic, zaradi občutnega krčenja prostora za njeno delovanje potrebuje več pozornosti in prizadevanj s strani EU; zato odločno poziva EU in njene države članice, naj oblikujejo skladen in celovit odziv na velike izzive, s katerimi se sooča civilna družba, vključno z zagovorniki človekovih pravic, po vsem svetu;

126.  poziva EU in njene države članice, naj stalno spremljajo primere kršenja svobode zbiranja in združevanja, vključno z različnimi oblikami prepovedi in omejevanja organizacij civilne družbe in njihovih dejavnosti, ter opozarjajo nanje na vseh ravneh političnega dialoga;

127.  poleg tega poziva EU in njene države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva za sistematično opozarjanje na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe, ki so v nevarnosti, zlasti tistih, ki so trenutno v zaporu; spodbuja delegacije EU in diplomatsko osebje držav članic, naj še naprej dejavno podpirajo zagovornike človekovih pravic s sistematičnim spremljanjem sojenj, obiskovanjem pridržanih aktivistov in izjavami o posameznih primerih ter kršitve človekovih pravic obravnavajo z ustreznimi sogovorniki; vztraja, da bi se morali višji predstavniki EU, zlasti podpredsednica/visoka predstavnica, komisarji, posebni predstavniki EU in vladni uslužbenci iz držav članic sistematično sestajati z zagovorniki človekovih pravic, kadar obiščejo države, v katerih se izvaja pritisk na civilno družbo;

128.  pozitivno ocenjuje pomoč EU zagovornikom človekovih pravic in civilni družbi po vsem svetu prek financiranja EIDHR; poudarja, da je treba EIDHR uporabiti zlasti za zaščito zagovornikov človekovih pravic, ki so v največji nevarnosti; poudarja tudi, da bi bilo treba pri podpori zagovornikom človekovih pravic upoštevati predvsem merila učinkovitosti ter da ne bi smeli določati preostrih pogojev; poziva Komisijo, ESZD in delegacije EU, naj zagotovijo pravilno uporabo finančnih sredstev, ki so na voljo za pomoč zagovornikom človekovih pravic;

Podpiranje volitev ter krepitev pravne države, neodvisnosti sodstva in nepristranske uprave v tretjih državah

129.  pozdravlja napotitev osmih misij za opazovanje volitev in osmih misij strokovnjakov za volitve, ki jih je EU v letu 2014 razposlala po svetu; znova pozitivno ocenjuje, da EU stalno podpira volitve ter zagotavlja pomoč in podporo domačim opazovalcem volitev;

130.  opozarja, da se je treba na poročila in priporočila misij za opazovanje volitev odzvati z ustreznimi ukrepi, da bi tako povečali njihov učinek in okrepili podporo EU demokratičnim standardom v državah, ki jih to zadeva;

131.  priporoča, naj EU okrepi prizadevanja za oblikovanje bolj celovitega pristopa k procesom demokratizacije, v katerih so svobodne in poštene volitve zgolj ena razsežnost, ter tako pozitivno prispeva h krepitvi demokratičnih institucij in zaupanja javnosti v volitve po vsem svetu;

132.  v zvezi s tem ocenjuje kot pozitivno, da se je v letu 2014 v 12 izbranih delegacijah EU začela druga generacija pilotnih projektov za podporo demokraciji, v skladu z zavezo iz sklepov Sveta iz novembra 2009 in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo iz leta 2012; odločno poudarja pomen teh pilotnih projektov za doseganje večje skladnosti pri podpori demokraciji prek zunanjih politik in instrumentov EU;

133.  pozdravlja zavezo Komisije, ESZD in držav članic v novem akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo, namreč da bodo odločneje in bolj dosledno sodelovale z organi za izvedbo volitev, parlamentarnimi institucijami, lokalnimi nevladnimi organizacijami, zagovorniki človekovih pravic in organizacijami civilne družbe v tretjih državah, da bi jih bolj vključile v spremljanje volitev in prispevale h krepitvi njihovega položaja in tako okrepile demokratične procese;

134.  opozarja, da bi lahko izkušnje Evropske unije, politikov, akademikov, medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe ter izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pripomogle k določitvi primerov dobre prakse, ki bi jih nato lahko uporabili za podporo in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu;

135.  opozarja, da korupcija ogroža enakopravno uživanje človekovih pravic in spodjeda demokratične procese, kot so pravna država in pravično izvajanje sodne oblasti; opozarja tudi, da je EU zahtevala izključno pristojnost za podpis Konvencije OZN proti korupciji (UNCAC);

136.  meni, da bi morala EU na vseh ravneh dialoga s tretjimi državami poudarjati pomen preglednosti in dostopnosti, integritete, odgovornosti in pravilnega upravljanja javnih zadev, javnega proračuna in javne lastnine, kakor določa Konvencija OZN proti korupciji; meni, da korupcija v vseh svojih oblikah ogroža demokratična načela in negativno vpliva na družbeni in gospodarski razvoj; poziva k nadaljnjim ukrepom v zvezi z zahtevo za boljše spremljanje izvajanja Konvencije OZN proti korupciji in k primernemu upoštevanju priporočil OECD; meni, da bi morala EU bolj dosledno in sistematično podpirati tretje države pri soočanju s korupcijo, in sicer s strokovnim znanjem pri ustanavljanju in utrjevanju neodvisnih in učinkovitih institucij za boj proti korupciji, tudi s proaktivnim sodelovanjem z zasebnim sektorjem; priporoča tudi razvoj inovativnih finančnih instrumentov za okrepitev boja proti vsem oblikam korupcije; v zvezi s tem je seznanjen s pozivom za boljše urejanje finančnih transakcij na mednarodni ravni;

137.  meni, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva na večstranski in dvostranski ravni; spodbuja EU, naj podpre pravično izvajanje sodne oblasti po vsem svetu s podporo procesom zakonodajnih in institucionalnih reform v tretjih državah; spodbuja tudi delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj sistematično spremljajo sojenja, da bi spodbudili neodvisnost sodstva;

Odločnejše ukrepanje Evropskega parlamenta na področju človekovih pravic

138.  pozdravlja pregled smernic za medparlamentarne delegacije Evropskega parlamenta za spodbujanje človekovih pravic in demokracije, ki ga je opravila konferenca predsednikov delegacij v sodelovanju s Pododborom za človekove pravice; v zvezi s tem priporoča bolj sistematično in pregledno prakso izpostavljanja vprašanj na področju človekovih pravic na obiskih delegacij v tretjih državah, zlasti posameznih primerov, omenjenih v resolucijah Parlamenta, ter pisnega poročanja o sprejetih ukrepih Pododboru za človekove pravice oziroma poročanja, kjer je to politično upravičeno, na posebni seji;

139.  poudarja potrebo po nenehnem obravnavanju najboljših načinov za kar največje možno izboljšanje verodostojnosti, prepoznavnosti in učinkovitosti resolucij Parlamenta o kršitvah človekovih pravic, demokracije in pravne države;

140.  spodbuja razpravo o vključitvi različnih orodij, ki so Parlamentu na voljo za podpiranje in spodbujanje človekovih pravic, v enoten strateški dokument, ki bi ga Parlament sprejel na plenarnem zasedanju;

* * *

141.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu Združenih narodov, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku 70. generalne skupščine Združenih narodov, predsedniku Sveta Združenih narodov za človekove pravice, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice in vodjem delegacij EU.

12.11.2015

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za zunanje zadeve

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju

(2015/2229(INI))

Pripravljavec mnenja: Doru-Claudian Frunzulică

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da so spoštovanje človekovih pravic, enakost spolov, dobro upravljanje, načelo pravne države, mir in varnost pogoji za izkoreninjenje revščine in neenakosti ter ključni elementi za doseganje ciljev trajnostnega razvoja; opozarja, da so človekove pravice univerzalne, neodtujljive, nedeljive in medsebojno odvisne ter da se posledično ne sme sklicevati na kulturno raznolikost, da se upraviči kršenje človekovih pravic, ki jih zagotavlja mednarodno pravo in ki temeljijo na naravnem pravu;

2.  vztraja, da je treba škodljive prakse, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, zgodnje in prisilne poroke, spolni genocid, vključno z detomorom deklic ali ubijanjem zarodkov ženskega spola, zločini iz časti oziroma zanikanje primernega izobraževanja za ženske, prepovedati, kršitve teh prepovedi pa strogo kaznovati; ostro obsoja, da se posilstvo žensk in deklet še vedno uporablja kot vojno orožje; poudarja, da je treba narediti več za zagotavljanje spoštovanja mednarodnega prava in dostopa do zdravstvene in psihološke oskrbe za ženske in dekleta, ki so bile zlorabljene v konfliktih, vključno z vrsto storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja za žrtve posilstva v vojni;

3.  poudarja, da je treba zagotoviti, da se agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, njeni ukrepi za spremljanje in prihodnje izvajanje s strani vseh deležnikov, vključno s civilno družbo in zasebnim sektorjem, podprejo s pristopom, ki temelji na človekovih pravicah in enakosti spolov, in izkoreninjanjem revščine, zmanjšanjem neenakosti in socialne izključenosti in demokratizacijo gospodarstva, vključevati pa bi morali pravice žensk, vključno s spolnim in reproduktivnim znanjem ter drugimi pravicami, pravice oseb LGBTI, pravice manjšin, vključno s pravicami spolnih manjšin in invalidov, pravice otrok, okrepljeno politično udeležbo državljanov, demokratične vrednot, dobro upravljanje, spodbujanje demokracije, boj proti korupciji, nekaznovanosti, davčnim utajam, izogibanju davkom in davčnim oazam;

4.  poudarja, da bi morala EU obravnavati zunanjo razsežnost migracijske krize in tako temeljne vzroke revščine v tretjih državah kot temeljne vzroke za migracijo iz tretjih držav v Evropo, pri čemer je treba priznati, da je povezava med migracijo, varnostjo in razvojem zapletena in večdimenzionalna ter je ni mogoče zmanjšati na mehaničen in pretirano poenostavljen odnos med večjo razvojno pomočjo in manjšim številom migrantov; opozarja na načelo nevračanja ter poziva EU in njene države članice, naj ne sodelujejo z nekaterimi tretjimi državami, še zlasti tistimi, v katerih poteka državljanska vojna ali v katerih ni delujoče ali sprejete vlade; poudarja, da so otroci in ženske posebej ranljivi v sedanji krizi;

5.  poudarja, da se je v agendi za ukrepanje iz Adis Abebe zavezalo vzpostavitvi univerzalnega socialnega praga, splošnega zdravstvenega zavarovanja in osnovnih javnih storitev za vse, vključno z zdravjem in izobraževanjem;

6.  odločno poziva EU, naj okrepi svojo vlogo vodilne zagovornice človekovih pravic po vsem svetu z učinkovito, dosledno in premišljeno uporabo vseh razpoložljivih instrumentov za spodbujanje in varstvo človekovih pravic ter njihovih zagovornikov in za uspešnost naše politike razvojne pomoči v skladu z novim ciljem trajnostnega razvoja št. 16; spodbuja Komisijo, naj spremlja izvajanje svojih orodij za pristop, ki temelji na pravicah, in zagotovi vzajemno krepitev človekovih pravic in razvojnega sodelovanja na terenu; zahteva, da se v letnem poročilu EU o človekovih pravicah več pozornosti nameni vlogi razvojnega sodelovanja;

7.  poziva EU in njene delegacije, naj okrepijo svoj politični dialog z vladami, ki kršijo človekove pravice, demokracijo in načelo pravne države, skupaj s civilno družbo, ter vztraja, da mora politični dialog o človekovih pravicah med EU in tretjimi državami obsegati bolj vključujočo in celovito opredelitev nediskriminacije, med drugim do oseb LGBTI ter na podlagi vere ali prepričanja, spola, rase ali etničnega porekla, starosti, invalidnosti in spolne usmerjenosti; poudarja, da je treba zlasti v državah, ki imajo slabe rezultate na področju razvoja in spoštovanja človekovih pravic, razvojno pomoč ohraniti in celo okrepiti ter jo po možnosti preusmeriti prek organizacij civilne družbe in lokalnih nevladnih partnerjev ter jo sistematično spremljati kakor tudi obveze vlade glede izboljšanja stanja človekovih pravic na terenu;

8.  ponovno opozarja na bistven pomen načela usklajenosti politik za razvoj; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dejansko zaščito človekovih pravic v okviru vseh sklenjenih ali spremenjenih sporazumov z državami v razvoju, in sicer z zavezujočimi klavzulami o človekovih pravicah; priporoča postopek posvetovanja med stranmi, v katerem bi podrobno opredelili politične in pravne mehanizme, ki se bodo uporabljali v primeru zahteve za prekinitev dvostranskega sodelovanja, pa tudi mehanizem opozarjanja in postopek za opisne in ocenjevalne namene; vztraja, naj Komisija izvaja sistematične ocene vpliva trgovinskih in naložbenih sporazumov na človekove pravice in tako pomaga zagotoviti njihovo učinkovito uveljavljanje; poziva k dejanskemu uveljavljanju GSP Plus, ki bi ga bilo treba izvajati vzporedno s primernim preglednim mehanizmom poročanja in financiranjem nadzora, ki bi ga izvajala civilna družba; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj podpreta pravne okvire in pobude, ki so namenjeni preglednosti in dobremu upravljanju v rudarskem sektorju in drugih sektorjih pridobivanja naravnih virov;

9.  poudarja, da potrebujemo okrepljeno odgovornost gospodarskih družb in pregledne mehanizme ter pobude za izvajanje vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva Komisijo, naj spodbudi države članice k poročanju o izvajanju teh načel; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne pobude za predstavitev pravno zavezujočega mednarodnega instrumenta o podjetništvu in človekovih pravicah znotraj okvira Združenih narodov; zlasti vztraja pri tem, da je treba analizirati posledice dejavnosti gospodarskih družb za človekove pravice v državah v razvoju in vzpostaviti učinkovite instrumente za kaznovanje gospodarskih družb, ki kršijo človekove pravice, ter zagotoviti odškodnino za žrtve takih kršitev; opozarja, da je treba v skladu z uresničevanjem agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela spoštovati mednarodne delovne standarde;

10.  poudarja pomen lastninskih pravic in varnosti zemljiške posesti za zaščito malih kmetov in lokalnih skupnosti pred nepotrebnimi nakupi zemljišč s strani državnih in nedržavnih akterjev, vključno z gospodarskimi družbami ali neutemeljenimi zahtevami nacionalnih vlad do zemljišč; poziva k večji zaščiti lastninskih pravic v državah v razvoju, pri čemer je treba večjo pozornost nameniti varnosti zemljiške posesti kot tudi pravicam intelektualne lastnine;

11.  poziva EU in njene delegacije, naj okrepijo svoj politični dialog z vladami, ki kršijo človekove pravice, demokracijo in načelo pravne države, in prekinejo vse pridružitvene pogodbe in sporazume, ki trenutno veljajo v teh državah, ter vztraja, da mora politični dialog o človekovih pravicah med EU in tretjimi državami obsegati bolj vključujočo in celovito opredelitev nediskriminacije, med drugim na podlagi vere ali prepričanja, spola, rase ali etničnega porekla, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti in spolne identitete; ponavlja, da je vključevanje civilne družbe v ta dialog ključnega pomena za spodbujanje učinkovitega uživanja človekovih pravic, in poudarja osrednjo vlogo, ki jo lahko ima EU pri krepitvi vloge civilne družbe glede tega;

12.  priznava, da človekove pravice, kot so svoboda do veroizpovedi, misli ali izražanja, igrajo neposredno vlogo pri spodbujanju in zaščiti kulturne raznolikosti, ter da mora pluralistična družba spodbujati uživanje človekovih pravic.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.11.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Louis-Joseph Manscour, Paul Rübig, Joachim Zeller

12.11.2015

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

za Odbor za zunanje zadeve

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju

(2015/2229(INI))

Pripravljavka mnenja: Teresa Jiménez-Becerril Barrio

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU 2016–2020(55),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju(56),

A.  ker so ženske in dekleta v številnih delih sveta še vedno izpostavljene nasilju na podlagi spola, tudi posilstvom, zasužnjevanju, trgovini z ljudmi, prisilnim porokam, zločinom iz časti, pohabljanju ženskih spolnih organov ter krutemu in nečloveškemu kaznovanju, celo mučenju, s čimer se kršijo njihove temeljne pravic do življenja, svobode, pravice, dostojanstva in varnosti, njihova telesna in duševna nedotakljivost ter pravica odločanja o lastnem spolnem in reproduktivnem zdravju; ker ne bi smeli nikoli iskati opravičil za kakršno koli obliko diskriminacije ali za nasilje nad ženskami iz političnih, družbenih, verskih ali kulturnih razlogov ali na podlagi ljudskih ali plemenskih tradicij;

B.  ker se v državah, ki izvajajo smrtno kazen, za usmrtitev žensk uporabljajo metode, ki so enakovredne mučenju (kot je kamenjanje do smrti) in vključujejo poniževanje telesa (kot je javno obešanje), z namenom ustrahovanja drugih žensk;

C.  ker je nasilje nad ženskami in dekleti najbolj razširjena oblika kršitev človekovih pravic na svetu, vpliva na vse ravni družbe, ne glede na starost, izobrazbo, dohodek, socialni položaj ter državo izvora ali stalno prebivališče, in je velika ovira za enakost med ženskami in moškimi;

D.  ker besedna zveza umor žensk temelji na pravni definiciji nasilja nad ženskami, ki je opredeljena v členu 1 konvencije iz Belém do Pará: „kot nasilje nad ženskami se šteje vsako dejanje ali ravnanje, v javni ali zasebni sferi, ki temelji na spolu in ki povzroči smrt ali fizično, spolno ali psihološko trpljenje žensk“;

E.  ker je EU zavezana spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe;

F.  ker se akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo 2015–2019 nanaša na spodbujanje nediskriminacije, enakosti spolov in krepitev vloge žensk v EU in izven nje;

G.  ker številne ženske in dekleta nimajo dostopa do kakovostnega izobraževanja, številne pa morajo šolanje opustiti, ko se poročijo ali imajo otroke;

H.  ker so v času oboroženih spopadov ženske in otroci, tudi begunke in begunski otroki, prosilci za azil in osebe brez državljanstva, med najranljivejšimi družbenimi skupinami; ker se med humanitarnimi krizami prav tako zelo povečajo tveganja, ki so jim izpostavljene razseljene najstnice;

I.  ker je v milijardi ljudi, ki živijo pod pragom revščine, tri petine žensk(57);

J.  ker je v ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije zapisano, da je „uživanje najvišjega dosegljivega standarda zdravja ena od temeljnih pravic vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomski ali socialni položaj“(58);

K.  ker ženske in dekleta predstavljajo dve tretjini od 960 milijonov ljudi po svetu, ki so nepismeni(59);

L.  ker je porast terorizma in oboroženih konfliktov na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike povzročil znatno povečanje teh oblik nasilja, pri čemer se posilstvo in zasužnjevanje žensk in deklet sistematično uporablja kot vojno orožje, trgovina z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, pa kot vir financiranja terorističnih dejavnosti; ker je za uspeh žensk ključnega pomena njihovo sodelovanje v procesih izgradnje miru in pri demokratičnih reformah;

M.  ker kršitve, kljub jasni obveznosti spoštovati, varovati in uresničevati pravice glede spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic žensk in deklet, v mnogih državah ostajajo pogoste in razširjene;

N.  ker po podatkih Unicefa vsako leto po svetu pri porodu umre več kot 500.000 žensk(60);

O.  ker dekleta v mnogih državah kljub napredku v zadnjih letih še vedno trpijo zaradi prikrajšanosti in izključenosti iz izobraževalnega sistema, pri čemer so najbolj prizadeta dekleta iz najrevnejših okolij;

P.  ker še vedno poteka trgovina z ženskami za namene prostitucije, ki je v večini primerov enaka suženjstvu, saj so jim odvzeti osebni dokumenti in zagroženi povračilni ukrepi proti njihovim družinam, če se bodo poskušale upreti;

Q.  ker ženske in dekleta predstavljajo 98 % žrtev trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja;

R.  ker za invalidne ženske in dekleta obstaja večje tveganje nasilja, zlorab, zanemarjanja in številnih oblik diskriminacije;

S.  ker ženske v nekaterih državah po svetu še vedno ne uživajo enakih ekonomskih, socialnih, kulturnih, državljanskih in političnih pravic, vključno s pravico do zbiranja, kot moški in ker so tudi slabo zastopane v lokalnih in nacionalnih organih odločanja; ker strategija EU glede enakosti spolov že določa vključevanje načela enakosti spolov v trgovinsko politiko EU;

T.  ker spolno in reproduktivno zdravje in pravice izhajajo iz temeljnih človekovih pravic in so bistveni elementi človekovega dostojanstva(61); ker so zato dostop do osnovnih zdravstvenih storitev ter storitve spolnega in reproduktivnega zdravja temeljni vidiki enakosti med ženskami in moškimi; ker te pravice še niso bile zagotovljene v vseh delih sveta;

U.  ker se ženske in dekleta, ki pripadajo kulturnim, tradicionalnim, jezikovnim ali verskim manjšinam ali manjšinam na podlagi spolne identitete ali spolne usmerjenosti, soočajo s številnimi in presečnimi oblikami diskriminacije na podlagi njihovega manjšinskega statusa in njihovega spola;

V.  ker je pri zagovornicah človekovih pravic tveganje določenih oblik nasilja večje kot pri njihovih moških kolegih in ker se soočajo s specifičnimi izzivi;

1.  poudarja, da verske in kulturne razlike ter razlike v tradicijah nikoli ne morejo upravičiti diskriminacije ali kakršne koli oblike nasilja, zlasti nad ženskami in dekleti, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, spolna zloraba mladih deklet, umor žensk, zgodnje in prisilne poroke, umori iz časti in nasilje zaradi časti ter druge oblike mučenja, kot so tiste, do katerih pride pri usmrtitvah s kamenjanjem;

2.  poudarja, da je pomembno, da oblasti začnejo razvijati informacijske in izobraževalne kampanje ter kampanje ozaveščanja, zlasti v skupnostih, v katerih prihaja do kršitev človekovih pravic, in tako preprečujejo in postopoma odpravijo vse oblike nasilja na podlagi spola; v zvezi s tem poudarja odločilni pomen vključitve zagovornikov človekovih pravic, ki se že borijo za odpravo teh praks, v pripravo in izvajanje takšnih kampanj; poziva vse države članice, naj ratificirajo istanbulsko konvencijo, da bi čim hitreje uveljavile obveznosti in zaveze v zvezi s pravicami žensk, ki so bile sprejete v okviru Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in v okviru Pekinških izhodišč za ukrepanje, in podprle organizacije civilne družbe, ki si prizadevajo za spodbujanje enakosti spolov v tretjih državah;

3.  poziva vse države članice Sveta Evrope, naj brez odlašanja podpišejo in ratificirajo konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njem; v zvezi s tem poziva EU, naj ukrepa za pristop k tej konvenciji, da bi zagotovila usklajenost notranjega in zunanjega delovanja EU na področju nasilja nad ženskami;

4.  je resno zaskrbljen zaradi pretresljivo hitrega porasta industrije naročanja nevest po pošti od 80. let 20. stoletja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so zabeleženi številni primeri žensk, ki so bile napadene in/ali umorjene, potem ko so se poročile z moškim kot „neveste po pošti“; obžaluje, da so na spletnih mestih za „naročilo po pošti“ navedena številna mladoletna dekleta, in poudarja, da je treba primere, ko so otroci uporabljeni za spolne namene, šteti za zlorabo otrok;

5.  je globoko zaskrbljen zaradi povečanja nasilja na podlagi spola v številnih delih sveta in vedno pogostejših umorov žensk v Latinski Ameriki, do česar prihaja v okviru vseprisotnega nasilja in strukturne diskriminacije; odločno obsoja nasilje na podlagi spola v vseh oblikah in odvraten zločin umora žensk, pa tudi splošno razširjeno nekaznovanost za te zločine, ki bi lahko spodbudila še več nasilja in ubojev;

6.  poudarja, da je mednarodna skupnost položaj invalidk opredelila kot prednostno nalogo; želi spomniti na sklepe urada Visokega komisarja OZN za človekove pravice, ki je izjavil, da bi bilo treba politike in programe za odpravo nasilja nad invalidnimi ženskami in dekleti razviti v tesnem partnerstvu z invalidi, s čimer bi priznali njihovo avtonomijo, in z invalidskimi organizacijami; poudarja, da je treba institucije redno nadzorovati, negovalcem pa zagotoviti ustrezno usposabljanje; poziva EU, naj v svoje politike zunanjega delovanja, sodelovanja in razvojne pomoči, tudi v evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, vključi boj proti diskriminaciji invalidnosti;

7.  obžaluje pomanjkanje enakosti spolov v politični sferi; želi spomniti, da so ženske in moški enakopravni in bi morali imeti iste politične pravice in državljanske svoboščine, istočasno pa obžaluje, da so ženske premalo zastopane pri ekonomskem, socialnem in političnem odločanju; poudarja potrebo po učinkovitih zaščitnih mehanizmih za zagovornice človekovih pravic; priporoča, naj se uvede sistem kvot, da bi zagotovili način za spodbujanje udeležbe žensk v političnih organih in demokratičnih procesih, in sicer predvsem kot kandidatk;

8.  obžaluje, da tretje države človekove pravice kršijo v obliki vladno določenih omejitev števila otrok na družino;

9.  poziva Komisijo, naj v vse misije EU za opazovanje volitev sistematično vključuje konkretne ukrepe za povečanje udeležbe žensk v volilnih procesih, in sicer v skladu s smernicami EU na tem področju, pri tem pa upošteva sklepe s seminarja visokih strokovnjakov za volitve, ki je bil aprila 2014 v Bruslju, in uporabi izkušnje iz preteklih misij;

10.  želi spomniti, da bi morala biti EU zgled na področju enakosti spolov; poziva institucije EU, naj spodbujajo udeležbo žensk v evropskem volilnem procesu, tako da v naslednjo revizijo evropske volilne zakonodaje vključijo liste, uravnotežene po spolu;

11.  poudarja pomen krepitve vloge žensk pri preprečevanju konfliktov ter spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih reform, pa tudi pomen spodbujanja sistematičnega sodelovanja žensk kot ključnih elementov mirovnega procesa in obnove po konfliktih prek učinkovitejšega posvetovanja in usklajevanja s civilno družbo in institucijami EU, da bi zagotovili natančnejše in bolj sistematične ocene učinkov na področju človekovih pravic; nasprotuje vsaki zakonodaji, predpisom ali vladnim pritiskom, ki neupravičeno omejujejo svobodo izražanja, zlasti žensk in oseb LGBTI;

12.  poziva, naj se spodbujanje pravic žensk, enakost spolov in boj proti nasilju nad ženskami sistematično vključijo v nacionalne strategije na področju človekovih pravic ter v dialoge o človekovih pravicah in politične dialoge s tretjimi državami in državami kandidatkami; pozdravlja imenovanje svetovalca Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) za vprašanja enakosti spolov ter programe usposabljanja, povezane z vidikom spola, za diplomate in uradnike, ki sodelujejo v delegacijah EU; opozarja na zavezo o vključitvi človekovih pravic v vse ocene učinkov EU, da bi zagotovili, da EU spoštuje, varuje in uresničuje človekove pravice ter da se njene zunanje politike in dejavnosti oblikujejo in izvajajo tako, da utrjujejo človekove pravice v tujini; poudarja, da enakost spolov ni omejena na moške in ženske, ampak mora vključevati celotno skupnost LGBTI; poudarja, da je treba vprašanja spolov odločneje vključiti v humanitarno pomoč EU;

13.  poziva EU, naj zagotovi, da bodo v njene gospodarske in trgovinske sporazume s tretjimi državami vključeni zaščitni ukrepi za temeljne človekove pravice, zlasti za ženske in dekleta, in naj pregleda te sporazume v primerih, ko se te pravice ne spoštujejo;

14.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi morebitnih kršitev človekovih pravic, ki vplivajo na ženske in dekleta v begunskih taboriščih na Bližnjem vzhodu in v Afriki, vključno z dokumentiranimi primeri spolnega nasilja in neenake obravnave žensk in deklet; poziva ESZD, naj si prizadeva za strožja pravila in dobro prakso v tretjih državah, da bi odpravili neenakost med begunci katerega koli spola;

15.  želi spomniti, da je akcijski načrt EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju eno temeljnih orodij EU za izboljšanje enakopravnosti spolov v tretjih državah, zato meni, da bi moral imeti novi akcijski načrt za enakost spolov (GAP2) obliko sporočila Komisije; poziva komisijo, naj upošteva resolucijo Parlamenta o prenovi akcijskega načrta za enakost spolov;

16.  poziva k uporabi kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki upoštevajo vidik enakosti spolov, ter sistematičnemu in pravočasnemu zbiranju podatkov, razčlenjenih po spolu, kot del procesa spremljanja in ocenjevanja novega akcijskega načrta za enakost spolov;

17.  obžaluje, da so v nekaterih tretjih državah poroke med odraslimi in mladoletnimi zakonite, v nekaterih primerih pa vključujejo neveste, mlajše od devetih let (otroške neveste);

18.  meni, da so poroke z mladoletniki kršitev temeljnih človekovih pravic, ki vpliva na vse vidike življenj udeleženih deklet in ogroža njihovo izobraževanje, s tem pa omejuje njihove obete, ogroža njihovo zdravje in veča tveganje, da bodo podvržene nasilju in zlorabam;

19.  opozarja, da je treba ženskam brezplačno zagotoviti ustrezno zdravstveno nego med porodom, da bi zmanjšali še vedno visoko število mater in otrok, ki v številnih tretjih državah pri porodu umrejo zaradi neustrezne ali odsotne zdravstvene nege;

20.  obžaluje odsotnost politik preprečevanja glede nasilja na podlagi spola, odsotnost podpore žrtvam in visoko stopnjo nekaznovanosti kršiteljev v številnih državah; poziva ESZD, naj s tretjimi državami izmenja primere dobre prakse o zakonodajnih postopkih in programih usposabljanja za policijske in sodne uslužbence ter državne uradnike; poziva EU, naj podpre organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za človekove pravice in spodbujajo enakost spolov v tretjih državah, in tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, dejavnimi na področju enakosti spolov, kot so Mednarodna organizacija dela, OECD, OZN in Afriška unija, da bi ustvarili sinergije in spodbudili krepitev vloge žensk;

21.  poudarja, da mora ESZD izmenjati dobre prakse, da bi se borila proti odsotnosti pravnega varstva za žrtve zločinov, povezanih s spolnim nasiljem; odločno obsoja odsotnost pravnega varstva za ženske v tretjih državah, zlasti kadar so žrtve nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj prevzame dejavno vlogo pri pregonu teh zločinov v tretjih državah in – v nekaterih primerih – s strani držav članic; poziva Komisijo, naj sodeluje z ESZD, da bi izboljšala razpoložljivo podporo za žrtve, vključila ukrepe proti nasilju na podlagi spola v humanitarne dejavnosti EU in namenila prednost humanitarnim ukrepom EU, ki so namenjeni boju proti nasilju na podlagi spola in spolnemu nasilju v konfliktih; pozdravlja zavezo EU, da bo sprejela nadaljnje ukrepe v zvezi s svetovnim vrhom za odpravo spolnega nasilja med konflikti, ki je bil junija 2014 v Londonu, in zato poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe;

22.  poziva Komisijo, naj konkretne ukrepe sprejme tudi znotraj EU, da bi se borila proti nasilju nad ženskami, in sicer s pripravo posebne direktive s tega področja;

23.  poziva vse akterje, ki so vpleteni v konflikte, naj žrtvam zagotovijo vso potrebno zdravstveno oskrbo, vključno s splavom, in sicer brez razlikovanja na podlagi spola v vseh okoliščinah in ne glede na lokalno zakonodajo, kot to določajo ženevske konvencije in njihovi dodatni protokoli;

24.  obžaluje dejstvo, da skrajna revščina najbolj prizadene ženske in dekleta, pri čemer je dokazano, da so naložbe v ženske in dekleta ter krepitev njihove vloge z izobraževanjem eden od najučinkovitejših načinov boja proti revščini; poudarja, da je treba storiti več, da bi zagotovili pravico do izobraževanja in dostop do njega, zlasti za dekleta, in da je treba ukrepati, tako da jim ne bi bilo treba po poroki ali po porodu prekiniti šolanja, kot se to pogosto zgodi; poudarja, da je treba ukrepati, da bi ženske in dekleta vključili v procese naložb in rasti v tretjih državah; vztraja, da je bistveno nadaljevati z ukrepi proti razlikam v plačah med spoloma; ugotavlja, da lahko igrajo evropska podjetja, ki poslujejo v tretjih državah, pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti spolov v teh državah, saj pomenijo zgled; spodbuja ženske, naj se dejavno vključijo v sindikate in druge organizacije, saj bo to pripomoglo k uvedbi vidikov enakosti spolov v odnose med delodajalci in delojemalci in delovne pogoje;

25.  obžaluje, da v nekaterih državah skrajni in fundamentalistični zakoni ter družbene, kulturne in verske ideologije ženskam preprečujejo opravljanje nekaterih poklicev;

26.  obžaluje, da se več kot polovica svetovnega prebivalstva sooča z diskriminacijo pri plači in v svetovnem merilu ženske zaslužijo med 60 in 90 odstotkov povprečnega zaslužka moških;

27.  poudarja, da mora biti izobraževanje deklet v begunskih taboriščih, v območjih konfliktov in na območjih, na katere vplivajo skrajna revščina in skrajne vremenske razmere, kot so suša in poplave, neprekinjeno;

28.  pozdravlja prizadevanja ESZD v tretjih državah za okrepitev izvajanja obveznosti in zavez v zvezi s pravicami žensk, sprejetimi v okviru Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, Pekinških izhodišč za ukrepanje in Deklaracije iz Kaira o prebivalstvu in razvoju v okviru razvojne agende za obdobje po letu 2015;

29.  pozdravlja revidirano politiko EU glede humanitarne pomoči, ki ženskam in dekletom, ki so bila posiljena v oboroženem konfliktu, v okviru humanitarnega prava omogoča dostop do varnega splava; poudarja potrebo po hitrem izvajanju te pregledane politike;

30.  poziva EU, naj še naprej podpira gospodarsko, družbeno in politično krepitev vloge žensk kot orodja za spodbujanje primernega uživanja njihovih pravic in temeljnih svoboščin ter naj največ pozornosti nameni dostopu deklet do kakovostnega izobraževanja, tudi deklet iz najrevnejših in najbolj zapostavljenih skupnosti; poziva k podpori poklicnega izobraževanja za ženske, zagotovitvi večjega obsega poklicnega usposabljanja na področjih znanosti in tehnologije, razvoju programov usposabljanja na področju enakosti spolov za pedagoške delavce v tretjih državah ter sprejetju ukrepov za preprečevanje prenašanja stereotipov prek izobraževalnega gradiva; odločno poziva EU, naj to prednostno nalogo vključi v vse svoje diplomatske in trgovinske dejavnosti ter dejavnosti na področju razvojnega sodelovanja;

31.  poudarja pomen boja proti spolnim stereotipom in diskriminatornim družbeno-kulturnim odnosom, ki utrjujejo podrejenost žensk v družbi in so eden glavnih vzrokov za neenakost med moškimi in ženskami, kršitve človekovih pravic, uperjene proti ženskam, in nasilje na podlagi spola; poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za boj proti trdovratnosti stereotipov, in sicer s kampanjami ozaveščanja, namenjenimi vsem družbenim ravnem, večjo udeležbo medijev, vključevanjem načela enakosti spolov v izobraževanje in vse politike in pobude EU, zlasti v zunanje delovanje, sodelovanje ter pomoč za razvoj in humanitarno pomoč;

32.  obžaluje, da so ženske prepogosto diskriminirane, saj v primerjavi z moškimi nimajo preprostega dostopa do finančnih sredstev, kot so bančna posojila; poudarja, da se je krepitev vloge žensk v podjetniškem okolju izkazala kot ključen dejavnik pri krepitvi gospodarstva in – dolgoročno – boju proti revščini;

33.  obžaluje, da je v nekaterih tretjih državah homoseksualnost zločin, ki se v nekaterih primerih kaznuje s smrtjo;

34.  obžaluje pogoste kršitve spolnih in reproduktivnih pravic žensk, tudi onemogočanje dostopa do storitev načrtovanja družine; želi spomniti na člen 16 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki zagotavlja pravico, da odločajo o rojstvih otrok, kot tudi, da imajo dostop do informacij, izobraževanja in sredstev, ki jim bodo omogočili uveljavljanje te pravice;

35.  poudarja, da je pomembno, da se ne spodkopava niti pravni red Pekinških izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice niti varstvo spolnih in reproduktivnih pravic; poudarja, da univerzalno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostopa do ustreznih storitev prispeva k zmanjšanju smrtnosti dojenčkov in mater; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater, preprost dostop do kontracepcije in varen splav pomembni elementi, s katerimi lahko rešimo življenje žensk in jim pomagamo, da si na novo uredijo življenje, če so bile žrtve posilstva; poudarja, da je treba te politike umestiti v osrčje razvojnega sodelovanja s tretjimi državami;

36.  obsoja hudo stisko in nečloveške življenjske razmere beguncev v Evropi, ki so posebej nevarne za otroke, pa tudi za ženske, za katere je bolj verjetno, da bodo postale žrtev nasilja, zlorab in celo trgovine z ljudmi;

37.  poziva EU, naj nameni ustrezno pozornost migrantkam in okrepi njihovo zaščito, da bi jim zagotovili pomoč, ki jo potrebujejo, in jih zaščitili pred trgovino z ljudmi in izkoriščanjem s strani zločinskih organizacij za namene prostitucije, do česar prepogosto prihaja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.11.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Anna Maria Corazza Bildt, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Margot Parker, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg)-Vrionidi, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Stefan Eck, Eleonora Forenza, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Constance Le Grip, Elly Schlein, Branislav Škripek, Dubravka Šuica, Monika Vana

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Seb Dance, Davor Ivo Stier, Claudiu Ciprian Tănăsescu

ANNEX I

INDIVIDUAL CASES RAISED BY THE EUROPEAN PARLIAMENT BETWEEN JANUARY AND DECEMBER 2014

COUNTRY

Individual

BACKGROUND

ACTION TAKEN BY THE PARLIAMENT

AZERBAJIAN

Leyla Yunus, Arif Yunus and Rasul Jafarov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Intigam Aliyev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Hasan Huseynli

Rauf Mirkadirov

Seymur Haziyev

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Ilqar Nasibov

 

 

 

 

Ilgar Mammadov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Anar Mammadli

Bashir Suleymanli

 

 

 

 

 

 

 

Omar Mammadov, Abdul Abilov and Elsever Murselli

 

 

Leyla Yunus is the well-known director of the Institute for Peace and Democracy. She has been imprisoned together with her husband, the historian Arif Yunus, and Rasul Jafarov, the chair of Azerbaijan’s Human Rights Club on apparent politically motivated charges.

Leyla Yunus has been subjected to acts of violence in prison committed by her cellmate, and no measures have been taken to punish the cellmate or to ensure the protection of Ms Yunus. In addition, Ms Yunus’ health has deteriorated in prison and no suitable medical care has been provided.

 

Intigam Aliyev is the chair of Azerbaijan’s Legal Education Society and a human rights lawyer who has defended more than 200 cases before the European Court of Human Rights in the areas of infringement of freedom of speech, the right to a fair trial and electoral law in Azerbaijan, was arrested on 8 August 2014 and subjected to three month’s detention on criminal charges.

 

Hasan Huseynli is another prominent human rights activist and head of the Intelligent Citizen Enlightenment Centre Public Union, was sentenced to 6 years’ imprisonment on 14 July 2014. Rauf Mirkadirov is an investigative journalist with the leading Russian-language newspaper ‘Zerkalo’ who held on pre-trial detention on charges of treason. Seymour Haziyev is a prominent opposition journalist who was charged with criminal hooliganism and held in 2 months' pre-trial custody.

 

Ilqar Nasibov is a journalist who was viciously beaten in his office on 21 August 2014 and no prompt, effective and thorough investigation has been carried out.

 

The European Court of Human Rights (ECHR) has issued numerous rulings in cases of breaches of human rights in Azerbaijan, the latest being on 22 May 2014 in the case of Ilgar Mammadov, chair of the Republican Alternative Civic Movement (REAL); in which despite it being ruled that his detention was politically motivated, the authorities refused to release him.

 

Anar Mammadli is the chair of the Election Monitoring and Democracy Studies Centre (EMDS), and Bashir Suleymanli is the director of the same centre. Both were sentenced to prison terms of, respectively, 5 years and 6 months and 3 years and 6 months, on charges ranging from tax evasion to illegal entrepreneurship.

 

Omar Mammadov, Abdul Abilov and Elsever Murselli are social media activists and were sentenced to between 5 and 5.5 years’ imprisonment on charges of drug possession. None of them is having access to a lawyer of their own choosing and all complaining of ill treatment in police custody.

 

 

 

In its Resolution, adopted on 18 September 2014, the European Parliament:

 

- Condemns in the strongest possible terms the arrest and detention of Leyla Yunus, Arif Yunus, Rasul Jafarov, Intigam Aliyev and Hasan Huseyni, and demands their immediate and unconditional release as well as the withdrawal of all charges against them; demands an immediate and thorough investigation into the assault on Ilqar Nasibov, and calls for all those responsible to be brought to justice

 

- Calls on the authorities in Azerbaijan to guarantee the physical and psychological integrity of Leyla Yunus, Arif Yunusov and all human rights defenders in Azerbaijan, and to ensure the urgent provision of suitable medical care, including medication and

Hospitalisation

 

- Calls on the Azerbaijani authorities to cease their harassment and intimidation of civil society organisations, opposition politicians and independent journalists and to refrain from interfering in or undermining their valuable work for the development of democracy in Azerbaijan; also calls on them to ensure that all detainees, including journalists and political and civil society activists, enjoy their full rights to due process, in particular access to a lawyer of their choosing, access to their families, and other fair trial norms

BAHRAIN

Nabeel Rajab

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Abdulhadi-al-Khawaja

 

Ibrahim Sharif

 

 

 

 

 

 

 

Naji Fateel

 

 

 

 

 

 

 

Zainab Al-Khawaja

 

Nabeel Rajab is the President of the Bahrain Centre for Human Rights (BCHR) and Deputy Secretary General of the International Federation for Human Rights (FIDH). He was convicted to three years in prison in August 2012 on charges of calling for and participating in ‘illegal gatherings’ and ‘disturbing public order’ between February and March 2011. His sentence was reduced to two years in prison on appeal. Before this imprisonment Mr Rajab was repeatedly detained for peacefully expressing criticism of the government during the pro-democracy protests that erupted Bahrain in 2011.

 

On Friday 29 November 2013 Nabeel Rajab had served three-quarters of his two year sentence and had become legally eligible for release. A third request for early release was submitted on 21 January 2014 to the Court, but was rejected.

The United Nations Working Group on Arbitrary Detention has described the detention of Mr Nabeel Rajab as arbitrary.

 

Abdulhadi-al-Khawaja, who has Danish nationality, is the founder of the BCHR and the regional coordinator of Front Line Defenders and Ibrahim Sharif is the Secretary General of the National Democratic Action Society. On 22 June 2011, they were sentenced to life in prison by a special military court. The legal process came to a conclusion after 3 years of appeals and the sentences were upheld.

 

Naji Fateel is a Bahraini human rights activist and a member of the Board of Directors of the Bahraini human rights NGO Bahrain Youth Society for Human Rights (BYSHR). He has been imprisoned since 2007, tortured and also under death threats during the period of the Bahraini uprising (dated February 2011)

 

Zainab Al-Khawaja is a human rights defender and leading social media activist in Bahrain. She has been a crucial figure in the pro-democracy uprising that started in Bahrain in February 2011. She has suffered legal harassment, arrest, imprisonment, denial of procedural rights, and undertaken hunger strikes in defence of human rights in Bahrain.

 

 

In its Resolution, adopted on 6 February 2014, the European Parliament:

 

-Calls for the immediate and unconditional release of all prisoners of conscience, political activists, journalists, human rights defenders and peaceful protesters, including Nabeel Rajab, Abdulhadi Al-Khawaja, Ibrahim Sharif, Naji Fateel, and Zainab Al-Khawaja

 

- Expresses its grave concern regarding the Bahraini authorities’ treatment of Nabeel Rajab and other human rights activists, in addition to their refusal to grant him the early release for which he is eligible in accordance with the law

 

 

Regarding the situation of Mr Rajab, a letter of concern was also sent on 2 October 2014.

BANGLADESH

 

Hana Shams Ahmed

 

Hana Shams Ahmed is the coordinator of the International Chittagong Hill Tracts Commission (CHTC). On 27 August 2014 she and her friend were brutally attacked by 8 to 10 members of Somo Odhikar Andolon during a private visit to Shoilopropat in Bandarban in the Chittagong Hill Tracts. Four members of the police Detective Branch (DB) who were supposedly providing them with security did not intervene, and even disappeared while the assault was taking place.

 

In its Resolution, adopted on , the European Parliament:

 

- Urges the Government of Bangladesh to bring the state security forces, including the police and the RAB, back within the bounds of the law; strongly calls on the Bangladeshi authorities to put an end to the RAB’s impunity by ordering investigations and prosecutions in respect of alleged illegal killings by RAB forces.

 

BURUNDI

 

Pierre Claver Mbonimpa

 

Pierre Claver Mbonimpa is a leading human rights defender and President of the Association for the Protection of Human Rights and Detained Persons (Association pour la protection des droits humains et des personnes détenues, APRODH) who was arrested on 15 May 2014 and later charged with ‘threatening the external security of the state’ and ‘threatening the internal security of the state by causing public disorder’ and has been in pre-trial detention since he was taken in for questioning.

 

Mr Mbonimpa’s work in the defence of democracy and human rights in Burundi over the past two decades and more has earned him several international awards and widespread recognition domestically and beyond. The charges against him relate to comments he made on Radio Publique Africaine (RPA) on 6 May 2014 that the youth wing of the ruling party CNDD-FDD, also known as the Imbonerakure, is being armed and sent to the Democratic Republic of Congo (DRC) for military training.

 

The arrest of Pierre Mbonimpa is representative of the mounting risks facing human rights defenders, the harassment of activists and journalists and the arbitrary arrest of opposition party members, which according to human rights groups and the UN Assistant Secretary-General for Human Rights have largely been carried out by the Imbonerakure.

 

 

In its Resolution, adopted on 18 September 2014, the European Parliament:

 

- Firmly condemns the detention of human rights defender Pierre Claver Mbonimpa and calls for his immediate unconditional release; expresses concern about his deteriorating state of health and demands that he be given urgent medical assistance

 

 

A letter of concern was also sent in this regard on 18 December 2014.

CAMBODIA AND LAOS

 

Sombath Somphone (Laos)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sam Rainsy and Kem Sokha (Cambodia)

 

 

Sombath Somphone is a human rights and environmental rights activist, civil society leader and co-chair of the 9th Asia-Europe People’s Forum held in Vientiane in October 2012 ahead of the ASEM 9 Summit. He was allegedly the victim of an enforced disappearance on 15 December 2012 in Vientiane. Sombath Somphone’s family have been unable to locate him since that day, despite repeated appeals to the local authorities and searches in the surrounding area.

 

During the visit of the Delegation for relations with the countries of South East Asia and the Association of South East Nations (ASEAN) to Laos on 28 October 2013 the disappearance of Sombath Somphone was raised with the Lao authorities. Crucial questions linked to the case, including whether or not an investigation has been carried out, remain unsolved more than a year after his disappearance and the Lao authorities declined assistance from abroad for the investigation into the disappearance.

 

On 15 December 2013 62 NGOs called for a new investigation into his disappearance and on 16 December 2013 the UN Working Group on Enforced or Involuntary Disappearances urged the Government of Laos to do its utmost to locate Sombath Somphone, to establish his fate and whereabouts, and to hold the perpetrators accountable. There have been several other cases of enforced disappearances where the whereabouts of nine other people – two women, Kingkeo and Somchit, and seven men, Soubinh, Souane, Sinpasong, Khamsone, Nou, Somkhit, and Sourigna – who were arbitrarily detained by the Lao security forces in November 2009 in various locations across the country remain unknown.

 

Sam Rainsy and Kem Sokha are the Cambodia National Rescue Party (CNRP) leaders who were summoned to appear at the Phnom Penh Municipal Court on 14 January 2014 for questioning. Sam Rainsy and Kem Sokha may be convicted of incitement to civil unrest. The King amnestied Sam Rainsy on 14 July 2013, making it possible for him to return to Cambodia; however, his right to vote and run in the elections was not restored.

 

 

In its Resolution, adopted on 16 January 2014, the European Parliament:

 

- Calls on the Lao Government to clarify the state of the investigation into the whereabouts of Sombath Somphone, to answer the many outstanding questions around Sombath’s disappearance, and to seek and accept assistance from foreign forensic and law enforcement experts

 

- Considers that the lack of reaction from the Lao Government raises suspicions that the authorities could be involved in his abduction.

- Reiterates its call on the Vice-President / High Representative to closely monitor the Lao Government’s investigations into the disappearance of Sombath Somphone

 

- Calls on the Member States to continue raising the case of Sombath Somphone with the Lao Government; stresses that enforced disappearances remain a major impediment to Laos joining the UN Human Rights Council

 

- Urges the Cambodian Government to recognise the legitimate role played by the political opposition in contributing to Cambodia’s overall economic and political development; calls on the Cambodian authorities to immediately drop the summonses issued to the CNRP leaders, Sam Rainsy and Kem Sokha, and union leader Rong Chhun of the Cambodia Independent Teachers’ Association (CITA) and the Cambodian Confederation of Unions (CCFU)

EGYPT

 

Alaa Abdel Fattah, Mohamed Abdel, Ahmed Maher and Ahmed Douma.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Peter Greste

Mohamed Fahmy

Baher Mohamed

Rena Netjes

 

 

 

 

 

 

 

 

Alaa Abdul Fattah

 

 

 

 

 

 

 

Mohamed Adel, Ahmed Douma, Mahienour El-Massry, Ahmed Mahe, Yara Sallam and Sana Seif

 

Alaa Abdel Fattah, Mohamed Abdel, from the Egyptian Centre for Economic and Social Rights and

Ahmed Maher and Ahmed Douma, leaders of the April 6 movement, are political and civil society activists who were arrested, convicted and held in Tora prison. It has been reported bad conditions of detention and mistreatment in prison.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

The Australian Peter Greste, the Canadian-Egyptian Mohamed Fahmy and the Egyptian Baher Mohamed are three Al Jazeera journalists who were, together and, in absentia, with the Netherlands citizen Rena Netjes, on 23 June 2014 handed down jail sentences of between 7 and 10 years under accusations of ‘falsifying news’ and of belonging to or assisting a terrorist cell. Rena Netjes was falsely accused of working for Al Jazeera.

 

Alaa Abdul Fattah is a prominent activist who played a leading role in the 2011 revolution who was sentenced on 11 June 2014 with others to 15 years’ imprisonment on charges of violating Law 107 on the Right to Public Meetings, Processions and Peaceful Demonstrations of 2013 (Protest Law).

 

Mohamed Adel, Ahmed Douma, Mahienour El-Massry and Ahmed Maher, Yara Sallam and Sana Seif are prominent human rights activists that continue to be detained.

 

 

In its Resolution, adopted on 6 February 2014, the European Parliament:

 

- Strongly condemns all acts of violence, terrorism, incitement, harassment, hate speech and censorship; urges all political actors and security forces to show the utmost restraint and avoid provocation, with the aim of avoiding further violence in the best interests of the country; extends its sincere condolences to the families of the victims

 

- Urges the Egyptian interim authorities and security forces to ensure the security of all citizens, irrespective of their political views, affiliation or confession, to uphold the rule of law and respect human rights and fundamental freedoms, to protect the freedoms of association, of peaceful assembly, of expression and of the press, to commit to dialogue and non-violence, and to respect and fulfil the country’s international obligations

 

- Calls for an immediate end to all acts of violence, harassment or intimidation – by state authorities, security forces or other groups – against political opponents, peaceful protesters, trade union representatives, journalists, women’s rights activists, and other civil society actors in Egypt; calls for serious and impartial investigations in such cases and for those responsible to be brought to justice; calls again on the interim government to guarantee that domestic and international civil society organisations, independent trade unions and journalists can operate freely, without government interference, in the country

 

In its Resolution, adopted on 17 July 2014, the European Parliament:

 

- Expresses its deepest concern over a series of recent court decisions in Egypt, including the lengthy jail terms handed down on 23 June 2014 to three Al Jazeera journalists and 11 other defendants tried in absentia, as well as the confirmation of death sentences against 183 people

 

- Calls on the Egyptian authorities to immediately and unconditionally release all those detained, convicted and/or sentenced for peacefully exercising their rights of freedom of expression and association, as well as all human rights defenders; calls on the Egyptian judiciary to ensure that all court proceedings in the country meet the requirements of a free and fair trial and to ensure respect for defendants’ rights; calls on the Egyptian authorities to order independent and impartial investigations into all allegations of ill-treatment and ensure that all detainees have access to any medical attention they may require

 

ETHIOPIA

 

Andargachew Tsege

 

Andargachew Tsege is a British national and member of the opposition party Ginbot 7, who has apparently been held incommunicado and in an undisclosed location by the Ethiopian authorities since earlier 2014 after being arrested while in transit in Yemen, and then deported to Ethiopia.

 

 

A letter of concern was sent on 7 August 2014 and on 8 October 2014.

IRAN

 

Ms Reyhaneh Jabbari

 

 

 

 

 

Ms Maryam Naghash Zargaran, Mr Saeed Abedinigalangashi, Ms Farhsid Fathi Malayeri, Mr Alireza Sayyedian, Mr Behnam Irani, Mr Amin Khaki, Mr Seyed Abdolreza Ali Hagh Nejad, and the seven members of the "Church of Iran": Mohammad Roghangir, Suroush Saraie, Massoud Rezai, Mehdi Ameruni, Seyed Bijan Farokhpour Haghigi, Eskandar Rezai

 

 

 

 

 

Ms Jabbari was sentenced to death in the Islamic Republic of Iran and she is at risk of imminent execution despite evidence that she has not been granted a fair hearing during the legal procedures that led to her conviction.

The below-mentioned names belong to Iranian citizens of the Christian faith that have been imprisoned, or continue to languish in prison due to their conversion from Islam to Christianity:

 

Ms Maryam Naghash Zargaran who was sentenced to four years in prison in 2013; Mr Saeed Abedinigalangashi who was sentenced to eight years in prison in early 2013; Ms Farhsid Fathi Malayeri who was arrested at her home in Tehran on 26 December 2010 along with at least 22 other Christians, and sentenced in 2012 to six years in prison; Mr Alireza Sayyedian who was convicted in November 2011 and sentenced to a six year (reduced to 3 ½ years in May 2013) imprisonment, 90 lashes and a fine; Mr Behnam Irani who was arrested and tried on two occasions (December 2006, April 2010). Shortly before he was due to be released on 18 October 2011, he was informed by letter that he was required to serve a five year prison sentence imposed back in 2008; Mr Amin Khaki who was arrested in early 2014 and reportedly transferred to the Ministry of Intelligence Security Detention; Mr Seyed Abdolreza Ali Hagh Nejad who was arrested on 5 July 2014 and finally; the seven members of the "Church of Iran" who were arrested on 12 October 2012 in Shiraz and condemned on 16 July 2013 to sentences ranging from one year to six years in prison.

 

 

A letter of concern was sent on 8 October 2014.

 

 

 

 

A letter of concern was sent on 24 September 2014.

MAURITANIA

 

Biram Dah Abeid

 

Biram Dah Abeid is the son of freed slaves and he is engaged in an advocacy campaign to eradicate slavery. In 2008 he founded the Initiative for the Resurgence of the Abolitionist Movement (Initiative pour la Résurgence du Mouvement Abolitionniste). This organisation is seeking to draw attention to the issue and to help take specific cases before courts of law. In addition, Biram Dah Abeid was awarded the United Nations Human Rights Prize for 2013.

 

On 11 November 2014, Biram Dah Abeid was arrested following a peaceful anti-slavery march. He has been charged with calling for a demonstration, participating in a demonstration and belonging to an illegal organisation. Some reports suggest that he is at risk of facing the death penalty. The death penalty is still provided for in the Mauritanian Criminal Code, is not restricted to the most serious crimes, and is imposed following convictions based on confessions obtained under torture.

 

Biram Dah Abeid was voted runner-up in the 2014 Mauritanian presidential elections. His reputation has made him a prime target for the Mauritanian authorities. In fact, his arrest and those of his colleagues represent a crackdown on political opposition as well as civil society.

 

 

In its Resolution, adopted on 18 December 2014, the European Parliament:

 

- Condemns strongly the arrest and ongoing detention of anti-slavery activist Biram Dah Abeid and his fellow campaigners, and calls for their immediate release; expresses concern about reports of violence used against some of the activists, and urges the Mauritanian authorities to prosecute those officials who have been involved in the abuse and torture of prisoners

 

- Calls upon the Mauritanian Government to stop using violence against civilians who participate in peaceful public protests and media campaigns in support of Biram Dah

Abeid, to cease its crackdown on civil society and political opposition, and to permit anti-slavery activists to pursue their non-violent work without fear of harassment or intimidation; urges the Mauritanian authorities to allow freedom of speech and assembly, in accordance with international conventions and Mauritania’s own domestic law.

MEXICO

 

Disappearance of 43 teaching students

 

On 26 September 2014, six people, among them three students, were killed when the police opened fire on protesting teaching students from the Escuela Normal (‘Normal School’) of Ayotzinapa in Iguala, Guerrero state. Since then 43 students remain disappeared. According to various sources those students were rounded up and driven away by police officers and handed over to unidentified armed men linked to a drug cartel.

 

According to the Mexican Government, 51 persons linked to the crimes have been arrested; most of them police agents from the municipalities of Iguala and Cocula. On 14 October 2014 the Mexican Attorney-General declared that according to forensic analyses of the 28 bodies found in clandestine graves near Iguala on 4 October 2014 the bodies do not correspond to those of the missing students. The Mexican authorities have captured the suspected main leader of the criminal gang Guerreros Unidos (United Warriors), allegedly involved in the disappearance of the 43 students.

 

The Mayor of Iguala, his wife, and the police chief of Iguala are fugitives from justice and accused of links to the local Guerreros Unidos drug cartel.

 

 

In its Resolution, adopted on 23 October 2014, the European Parliament:

 

- Strongly condemns the unacceptable forced disappearances and crimes in Iguala and calls on the Mexican authorities to investigate all the crimes, including the finding of 28 bodies in clandestine graves; calls on the relevant authorities to take all necessary steps to act promptly and in a transparent and impartial manner to identify, arrest and bring to justice the perpetrators of the crimes, and calls for those responsible to be identified and prosecuted, using all available information and resources internally and externally and with no margin for impunity; calls for the investigations to be continued until the students have been brought to safety

 

- Extends its sympathy and support to the families and friends of the victims, and to the Mexican people, whom it encourages to continue to fight by peaceful means to defend democracy and the rule of law

 

- Takes note of the detentions that have taken place; calls for the search to be continued for the Mayor of Iguala, his wife and the police chief of Iguala; is deeply concerned at the apparent infiltration of local law enforcement and administrative entities by organised crime.

 

PAKISTAN

 

Shafqat Emmanuel and Shagufta Kausar

 

 

 

 

 

 

 

Sawan Masih

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Asia Bibi

 

 

 

 

 

 

 

 

Rimsha Masih

 

 

 

 

 

 

Mohammad Asgar

 

 

 

 

 

Masood Ahmad

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Shama Bibi and Shahbaz Masih

 

Shafqat Emmanuel and Shagufta Kausar are a Christian couple who was sentenced to death on 4 April 2014 for allegedly sending a text message insulting the Prophet Mohammed, despite of the fact that the couple denied responsibility and declared that the phone from which the text originated was lost a while before the message was sent.

 

Sawan Masih is a Pakistani Christian from Lahore who was sentenced to death on 27 March 2014 for blasphemy against the Prophet Mohammed. The announcement of allegations against Masih sparked fierce rioting in Joseph Colony, a Christian neighbourhood in the city of Lahore, in which many buildings, including two churches, were burnt down.

 

Asia Bibi is a Christian woman from Punjab who was arrested in June 2009 and received a death sentence in November 2010 on charges of blasphemy. After several years, her appeal has finally reached the high court in Lahore; however for the two first hearings in January and March 2014 the presiding judges appeared to be on leave.

 

Rimsha Masih is a 14-year-old Christian girl who was wrongfully accused in 2012 of desecrating the Quran. She was acquitted after being found to have been framed and the person responsible was arrested. However, she and her family had to leave the country.

 

Mohammad Asghar is a UK citizen with a mental illness living in Pakistan. He was arrested after allegedly sending letters to various officials claiming he was a prophet, and was sentenced to death in January 2014.

 

Masood Ahmad is a 72-year-old UK citizen and member of the Ahmaddiya religious community, who was only recently released on bail after having been arrested in 2012 on charges of citing from the Quran, which is considered as blasphemy in the case of Ahmaddis who are not recognised as Muslims and are forbidden to ‘behave as Muslims’ under Section 298-C of the criminal code.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Shama Bibi and Shahbaz Masih are Pakistani Christian couple from Punjab province in Pakistan, who have been beaten and then burned to death by a mob under accusations of insulating and desecrating the Muslim holy book.

 

 

 

In its resolution, adopted on 17 April 2014, the European Parliament:

 

- Expresses its deep concern that the controversial blasphemy laws are open to misuse which can affect people of all faiths in Pakistan; expresses its particular concern that use of the blasphemy laws, which were publicly opposed by the late Minister Shahbaz Bhatti and by the late Governor Salman Taseer, is currently on the rise and targets Christians and other religious minorities in Pakistan

 

- Calls on the Pakistani authorities to release prisoners who are convicted on the grounds of blasphemy, and to overrule the death sentences on appeal; calls on the Pakistani authorities to guarantee the independence of the courts, the rule of law and due process in line with international standards on judicial proceedings; calls furthermore on the Pakistani authorities to provide sufficient protection to all those involved in blasphemy cases, including by shielding judges from outside pressure, by protecting the accused and their families and communities from mob violence, and by providing solutions for those who are acquitted but cannot go back to their places of origin

 

- Strongly condemns the application of the death penalty under any circumstances; calls on the Government of Pakistan as a matter of urgency to turn the de facto moratorium on the death penalty into the effective abolition of the death penalty

 

- Calls on the Government of Pakistan to carry out a thorough review of the blasphemy laws and their current application – as contained in Sections 295 and 298 of the Penal Code – for alleged acts of blasphemy, especially in light of the recent death sentences; encourages the government to withstand pressure from religious groups and some opposition political forces to maintain these laws.

 

A letter of concern was sent on 6 November 2014 and on 16 December 2014 regarding the case of Asia Bibi.

 

 

In its resolution, adopted on 27 November 2014, the European Parliament:

 

- Is deeply concerned and saddened by the Lahore High Court’s decision of 16 October 2014 to confirm the death sentence handed down to Asia Bibi for blasphemy; calls on the Supreme Court to start its proceedings on the case swiftly and without delay and to uphold the rule of law and full respect for human rights in its ruling

 

- Strongly condemns the murders of Shama Bibi and Shahbaz Masih and offers its condolences to their families, as well as to the families of all the innocent victims murdered as a result of the blasphemy laws in Pakistan; calls for the perpetrators of these acts to be brought to justice; takes note of the decision of the Punjab government to set up a committee to fast-track the investigation into the killings of Shama Bibi and Shahbaz Masih and to order additional police protection for Christian neighbourhoods in the province; underlines, however, the need to end the climate of impunity and for broader reforms in order to address the issue of violence against religious minorities, which remains pervasive in Pakistan

 

RUSSIA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Mikhail Kosenko

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Boris Nemtov and Aleksei Navalny

 

 

 

 

 

Ilya Yashin, Gleb Fetisov and Yevgeny Vitishko

 

 

Bolotnaya Square demonstration took place on 6 May 2012 in which, as reported by several international and Russian human rights organizations, excessive use of violence and disproportionate measures have been used leading to the arrest and detention of hundreds of "anti-government" protesters.

 

Mikhail Kosenko is an activist who was sentenced to forced psychiatric treatment by a Russian court due to his involvement at the Bolotnaya Square demonstration. In addition, on 24 February 2014 Russian judicial authorities handed down guilty verdict against eight of those demonstrators, ranging from a suspended sentence to four years’ imprisonment, following three more severe prison sentences in 2013.

 

Boris Nemtov and Aleksei Navalny are opposition leaders who were sentenced to 10-day jail terms. Moreover, Aleksei Navalny has been placed under house arrest for two months and on 5 March 2014 was fitted with an electronic bracelet to monitor his activities.

 

Ilya Yashin is the leader of the Solidarity movement, Gleb Fetisov is the co-chair of the Alliance of Greens and Social Democrats, and Yevgeny Vitishko is an ecological activist and pre-eminent member of Yabloko. All of them belong to opposition parties and movements and have been subject to harassment by the Russian authorities and detained under various allegations.

 

 

In its Resolution, adopted on 13 March 2014, the European Parliament:

 

- Calls on the Russian judicial authorities to reconsider the sentences in the appeal process and to release the eight demonstrators, as well as Bolotnaya prisoner Mikhail Kosenko, who was sentenced to forced psychiatric treatment

 

- Expresses, equally, its deep concern over the detention of a large number of peaceful protesters following the Bolotnaya verdicts and calls for the dropping of all charges against the protesters; calls, furthermore, on the Russian Government to respect the rights of all citizens to exercise their fundamental freedoms and universal human rights

SERBIA

 

The case of accused war criminal Šešelj

 

 

Vojislav Šešelj is the president of the Serbian Radical Party who is indicted before the ICTY for persecutions on political, racial or religious grounds, deportation, inhumane acts (forcible transfer) (crimes against humanity), and for murder, torture, cruel treatment, wanton destruction of villages or devastation not justified by military necessity, destruction or wilful damage done to institutions dedicated to religion or education, plunder of public or private property (violations of the laws or customs of war) in Croatia, Bosnia and Herzegovina and parts of Vojvodina (Serbia), committed between 1991 and 1993.

 

On 6 November 2014, after more than eleven years of detention and while his trial is still ongoing, the Trial Chamber of the Tribunal issued an order proprio motu for the provisional release of Šešelj on the grounds of the deterioration of his health, subject to the conditions that he: (i) does not influence witnesses and victims; and (ii) appears before the Chamber as soon as it so orders.

 

Following his return to Serbia Šešelj made several public speeches in Belgrade in which he emphasised that he will not voluntarily return to the Tribunal when requested to do so, thereby announcing his intention to violate one of the two conditions under which he was released.

 

In his public statements Šešelj repeatedly called for the creation of ‘Greater Serbia’, publicly stating claims on neighbouring countries, including EU Member State Croatia, and inciting hatred against non-Serb people. In a press release he congratulated the Serbian Chetniks on the ‘liberation’ of Vukovar, on the 23rd anniversary of the fall of that Croatian city to Serbian paramilitary forces and the Yugoslav army in 1991 and the associated atrocities, thereby violating the requirement not to influence the victims.

 

In its Resolution, adopted on 27 November 2014, the European Parliament:

 

- Strongly condemns Šešelj’s warmongering, incitement to hatred and encouragement of territorial claims and his attempts to derail Serbia from its European path; deplores his provocative public activities and wartime rhetoric since his provisional release, which have reopened the victims’ psychological wounds from the war and the atrocities of the early 1990s; stresses that Šešelj’s recent statements could have the effect of undermining the progress made in regional cooperation and reconciliation and subverting the efforts of recent years

 

- Reminds the Serbian authorities of their obligations under the framework for cooperation with the ICTY and of Serbia’s obligations as an EU candidate country; notes with concern that the absence of an adequate political reaction and legal response by the Serbian authorities regarding Šešelj’s behaviour undermines the trust of the victims in the judicial process; encourages the Serbian authorities and the democratic parties to condemn any public manifestation of hate speech or wartime rhetoric and to promote the protection of minority and cultural rights; asks the Serbian authorities to investigate whether Šešelj has violated Serbian law and to strengthen and fully apply the legislation outlawing hate speech, discrimination and incitement to violence; supports all political parties, NGOs and individuals in Serbia that fight against hate speech.

 

SUDAN

 

Meriam Yahia Ibrahim

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dr Amin Mekki Medani

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Farouk Abu Issa

Farah Ibrahim Mohamed Alagar

 

Meriam Yahia Ibrahim is the daughter of an Ethiopian Christian mother and a Sudanese Muslim father, who was raised as a Christian. In 2013 she was accused of adultery by her father’s side of the family after they reported her to the authorities for her marriage to a Christian man. In addition, an accusation of apostasy was added in December 2013. The verdict of the court of first instance was delivered on 12 May 2014, sentencing Meriam Ibrahim, then eight months pregnant, to a hundred lashes on charges of adultery and to death by hanging on charges of apostasy, but giving her three days to renounce Christianity.

Meriam Ibrahim was convicted under Islamic sharia law, in force in Sudan since 1983, which outlaws conversions on pain of death. On 15 May 2014 the verdict was reconfirmed, as Meriam Ibrahim chose not to convert to Islam. On 27 May 2014 Meriam Ibrahim gave birth to a baby girl, Maya, in prison. It is alleged that Meriam Ibrahim’s legs were kept in shackles and chains while she was in labour, seriously endangering the health of both mother and child. On 5 May 2014 her case was successfully transferred to the Appeal Court.

Meriam Ibrahim was released from Omdurman Women’s Prison on 23 June 2014 after the Appeal Court found her not guilty of both charges, but she was arrested again at Khartoum airport as the family was about to depart for the USA, for allegedly attempting to leave the country with forged travel documents issued by the South Sudan Embassy in Khartoum. Meriam Ibrahim was freed again on 26 June 2014 and took refuge in the United States embassy with her family, and negotiations are ongoing to enable her to leave Sudan, where she faces death threats from extremist Muslims.

 

Dr Amin Mekki Medani is a 76 year-old renowned human rights activist and former President of the Sudan Human Rights Monitor (SHRM) who was arrested by the Sudanese National Intelligence and Security Services (NISS) on 6 December 2014 at his house in Khartoum. The NISS allegedly refused to allow him to take his medication with him when he was arrested despite his poor health.

 

Dr Medani symbolises a strong commitment to human rights, humanitarianism and the rule of law, having held high-level positions within a range of different national and international institutions, including the Sudan judiciary, the democratic transitional government of Sudan (as Cabinet Minister for Peace), and the UN. He has represented victims of violations and has persistently spoken out against abuse of power, and was awarded the ‘Heroes for Human Rights Award 2013’ by the EU Delegation in Sudan for his local and international efforts in promoting human rights.

 

Dr Medani was arrested shortly after his return from Addis Ababa, having signed the ‘Sudan Call’ on behalf of civil society organisations – a commitment to work towards the end of the conflicts raging in different regions of Sudan and towards legal, institutional and economic reforms.

 

Farouk Abu Issa, the leader of the opposition National Consensus Forum, and Dr Farah Ibrahim Mohamed Alagar were arrested in a similar manner, on 6 and 7 December 2014 respectively, following their involvement with the ‘Sudan Call’.

 

In its Resolution, adopted on 17 July 2014, the European Parliament:

 

- Condemns the unjustified detention of Meriam Ibrahim; calls on the Government of Sudan to repeal all legislation that discriminates on grounds of gender or religion and to protect the religious identity of minority groups

 

- Stresses that it is degrading and inhumane for a pregnant woman to give birth while chained and physically detained; calls on the Sudanese authorities to ensure that all pregnant women and labouring women in detention receive appropriate and safe maternal and newborn health care

 

- Reaffirms that freedom of religion, conscience or belief is a universal human right that needs to be protected everywhere and for everyone; strongly condemns all forms of violence and intimidation that impair the right to have or not to have, or to adopt, a religion of one’s choice, including the use of threats, physical force or penal sanctions to compel believers or non-believers to renounce their religion or to convert; highlights the fact that adultery and apostasy are acts which should not be considered to be crimes at all.

 

 

 

 

 

In its Resolution, adopted on 18 December 2014, the European Parliament:

 

- Strongly condemns the arbitrary arrest and detention of Dr Medani and other peaceful activists as an unlawful breach of their peaceful and legitimate political and human rights activities; calls for their immediate and unconditional release.

 

SYRIA AND IRAQ

 

James Foley, Steven Sotloff and David Haines

 

James Foley and Steven Sotloff were American journalists, and David Haines was a British aid worker. They were abducted in 2013 and in 2012 in the case of Mr Foley in Syria and held hostage by the Islamic State until 2014 when they were murdered.

 

 

In its Resolution, adopted on 18 September 2014, the European Parliament:

 

- Strongly condemns the murders of the journalists James Foley and Steven Sotloff and the aid worker David Haines by IS, and expresses grave concern for the safety of others still being held captive by the extremists; expresses its deep sympathy and condolences to the families of these victims and to the families of all victims of the conflict.

 

SYRIA

 

Razan Zeitouneh

 

 

 

 

 

 

 

Ioan Ibrahim and Bulos Jazigi

(Buolos

Yazigi and John Ibrahim)

 

 

 

Paolo Dall’Oglio

 

 

 

 

 

Frans van der Lugt

 

 

 

 

 

 

Bassel Safadi Khartabil

 

Razan Zeitouneh is a Syrian human rights defender, writer and winner of the Sakharov Prize in 2011, who was abducted alongside her husband and other human rights defenders in Damascus in December 2013 and their fate remains unknown.

 

 

Ioan Ibrahim and Bulos Jazigi are bishops from Assyrian Orthodox and the Greek Orthodox respectively, who have been kidnapped in the context of harassment, arrest, torture or disappearance against peaceful civil society activists, human rights defenders, religious figures by the Syrian regime and increasingly also of the several rebel groups. Paolo Dall’Oglio is another religious figure who has been missing since July 2013.

 

 

 

 

Dutch Jesuit Father Frans van der Lugt had been living in Syria for many decades and was well known for refusing to leave the besieged city of Homs. He was beaten and shot dead by gunmen on 7 April 2014.

 

 

Bassel Safadi Khartabil is a 34 year-old fervent defender of a free Internet and promoter of open source culture. He has been held prisoner since 15 March 2012 by the Syrian regime of Bashar al-Assad.

 

In its Resolution, adopted on 6 February 2014, the European Parliament:

 

- Calls for the immediate, unconditional and safe release of all political prisoners, medical personnel, humanitarian workers, journalists, religious figures and human rights activists, including 2011 Sakharov Prize winner Razan Zeitouneh, and for coordinated EU action to secure her release; calls on all parties to ensure their safety; urges the Syrian Government to grant immediate and unfettered access to all its detention facilities for international documentation bodies, including the UN Commission of Inquiry on Syria.

 

 

In its Resolution, adopted on 17 April 2014, the European Parliament:

 

- Condemns in the strongest possible terms the killing of Father Frans Van der Lugt, an inhumane act of violence against a man who stood by the people of Syria amid sieges and growing difficulties; pays tribute to his work, which extended beyond the besieged city of Homs and continues to help hundreds of civilians with their everyday survival needs

 

- Recalls the pressing need to release all political detainees, civil society activists, humanitarian aid workers, religious figures (including Father Paolo Dall’Oglio, Greek Orthodox Bishop Boulos Yazigi and Assyrian Orthodox Bishop John Ibrahim), journalists and photographers held by the regime or by rebel fighters, and to grant independent monitors access to all places of detention; urges once again the EU and its Member States to make all possible efforts to achieve the release of 2011 Sakharov Prize winner Razan Zaitouneh and of all other human rights activists in Syria, including internet activist Bassel Safadi Khartabil.

 

UKRAINE

 

Yulya Tymoshenko

 

Yulia Tymoshenko is one of Ukraine's most high-profile political figures. In 2011 she was convicted due to a gas deal arranged and agreed with Russia and given a seven-year sentence on charges of abuse of power; charges that apparently were politically motivated.

 

 

In its resolution, adopted on 6 February 2014, the European Parliament:

 

- Calls on President Yanukovych to order a stop to these practices and demands the immediate and unconditional release and political rehabilitation of all the demonstrators and political prisoners illegally detained, including Yulya Tymoshenko; calls for the setting-up of an independent investigative committee under the auspices of a recognised international body, such as the Council of Europe, in order to investigate all the human rights violations that have taken place since the demonstrations began.

UZBEKISTAN

 

Human rights activists: Azam Farmonov, Mehriniso Hamdamova, Zulhumor Hamdamova, Isroiljon Kholdorov,

Nosim Isakov, Gaybullo Jalilov, Nuriddin Jumaniyazov, Matluba Kamilova, Ganikhon

Mamatkhanov, Chuyan Mamatkulov, Zafarjon Rahimov, Yuldash Rasulov, Bobomurod

Razzokov, Fahriddin Tillaev and Akzam Turgunov

 

Journalists:

Solijon Abdurakhmanov, Muhammad Bekjanov, Gayrat Mikhliboev, Yusuf Ruzimuradov, and Dilmurod Saidov

 

Peaceful political opposition activists: Murod Juraev, Samandar Kukanov, Kudratbek Rasulov and Rustam Usmanov

 

Three independents religious figures: Ruhiddin Fahriddinov, Hayrullo Hamidov and Akram Yuldashev

 

 

The exercise of the right to freedom of expression has been deteriorated in the country. The mentioned group of people, fifteen well-known human rights activists, five journalists, four peaceful political opposition activists and three independent religious figures have been imprisoned for no reason other than exercising peacefully their right to freedom of expression.

 

In addition, peaceful protesters including, Dilorom Abdukodirova, Botirbek Eshkuziev, Bahrom Ibragimov, Davron Kabilov, Erkin Musaev, Davron Tojiey and Ravshanbek Vafoev were shot and killed by governmental forces.

 

In its Resolution, adopted on 23 October 2014, the European Parliament:

 

- Calls for the immediate and unconditional release of all persons imprisoned on politically motivated charges, held for peaceful expression of their political views, civil society activism, journalistic activity or religious views.

VENEZUELA

 

Leopoldo Lopez

 

 

 

 

 

 

 

Daniel Ceballos, Vicencio Scarano and Salvatore Lucchese

 

 

Juan Carlos Caldera, Ismael García and Richard Mardo

 

 

 

 

Sairam Rivas, Cristian Gil and Manuel Cotiz

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

María Corina Machado

 

Leopoldo López is the opposition leader who was arbitrarily detained on 18 February 2014 on charges of conspiracy, instigating violent demonstrations, arson and damage to property. Since his detention he has suffered physical and psychological torture and undergone solitary confinement.

 

Daniel Ceballos and Vicencio Scarano are opposition mayors and Salvatore Lucchese is a police office. They have been arrested for failing to end protests and civil rebellion in their cities, and have been sentenced to several years in prison. In addition, Juan Carlos Caldera, Ismael García and Richard Mardo who are opposition congressmen are facing investigations and trial proceedings aimed at their suspension and disqualification from Congress.

 

Sairam Rivas is the president of the Students’ Centre of the School of Social Work at the Central University of Venezuela. She has been unjustly held on premises belonging to the Bolivarian Intelligence Service for more than 120 days together with Cristian Gil and Manuel Cotiz. They have been subjected to torture and ill-treatment in connection with the protests that took place between February and May 2014, having been accused of the offences of instigating crimes and using minors to commit crimes.

 

María Corina Machado is a Member of the National Assembly who had obtained the largest popular vote in Venezuela. In March 2014 she was unlawfully and arbitrarily removed from office, deprived of her mandate and expelled from Parliament by the President of the National Assembly, Diosdado Cabello, who accused her of treason because she had spoken out against the massive and systematic violation of human rights in Venezuela before the Permanent Council of the OAS. In the course of her political and parliamentary activity María Corina Machado was subjected to a series of criminal proceedings, political persecution, threats, intimidation, harassment and even physical violence from government supporters inside the Chamber of the National Assembly. In addition, she was recently charged with attempting to assassinate President Maduro and may face up to 16 years in prison.

 

In its Resolution, adopted on 18 December 2014, the European Parliament:

 

- Urges the immediate release of those arbitrarily detained prisoners, in line with the demands made by several UN bodies and international organisations

 

- Strongly condemns the political persecution and repression of the democratic opposition, the violations of freedom of expression and of demonstration, and the existence of media and web censorship

 

- Strongly condemns the use of violence against protesters; expresses its sincere condolences to the families of the victims; calls on the Venezuelan authorities to investigate these crimes and to hold those responsible fully accountable with no margin of impunity.

ANNEX II

LIST OF RESOLUTIONS

List of resolutions adopted by the European Parliament during the year 2014 and relating directly or indirectly to human rights violations in the world

Country

Date of adoption in plenary

Title

Africa

Burundi

18.09.2014

Burundi, in particular the case of Pierre Claver Mbonimpa

Egypt

06.02.2014

Situation in Egypt

Egypt

13.03.2014

Security and human trafficking in Sinai

Egypt

17.07.2014

Freedom of expression and assembly in Egypt

Libya

18.09.2014

Situation in Libya

Mauritania

18.12.2014

Mauritania, in particular the case of Biram Dah Abeid

Nigeria

17.07.2014

Nigeria, recent attacks by Boko Haram

Nigeria and Uganda

13.03.2014

Launching consultations to suspend Uganda and Nigeria from the Cotonou

Agreement in view of recent legislation further criminalising homosexuality

South Sudan

16.01.2014

Situation in South Sudan

South Sudan

13.11.2014

Humanitarian situation in South Sudan

Sudan

17.07.2014

Sudan, the case of Meriam Yahia Ibrahim

Sudan

18.12.2014

Sudan: the case of Dr Amin Mekki Medani

Americas

Ecuador

17.12.2014

Tariff treatment for goods originating from Ecuador

Mexico

23.10.2014

Disappearance of 43 teaching students in Mexico

Venezuela

18.12.2014

Persecution of the democratic opposition in Venezuela

Asia

Azerbaijan

18.09.2014

Persecution of human rights defenders in Azerbaijan

Bangladesh

16.01.2014

Recent Elections on Bangladesh

Bangladesh

18.09.2014

Human rights violations in Bangladesh

Cambodia and Laos

16.01.2014

Situation of rights defenders and opposition activists in Cambodia and Laos

Georgia

18.12.2014

Conclusion of the Association agreement with Georgia

Japan

17.04.2014

Negotiation of the EU-Japan strategic partnership agreement

North Korea

17.04.2014

Situation in North Korea

Pakistan

17.04.2014

Pakistan: recent cases of persecution

Pakistan

27.11.2014

Pakistan: blasphemy laws

Thailand

06.02.2014

Situation in Thailand

Uzbekistan

23.10.2014

Human rights in Uzbekistan

Europe

Moldova

13.11.2014

Association agreement between the European Union and the Republic of Moldova

Ukraine

06.02.2014

Situation in Ukraine

Ukraine

17.07.2014

Situation in Ukraine

Ukraine

18.09.2014

Situation in Ukraine and state of play of EU-Russia relations

Russia

13.03.2014

Russia: sentencing of demonstrators involved in the Bolotnaya Square events

Russia

23.10.2014

Closing down of Memorial (Sakharov Prize 2009) in Russia

Russia

06.02.2014

EU-Russia summit

Serbia

27.11.2014

Serbia: the case of accused war criminal Šešelj

Transnistrian region

06.02.2014

Right to education in the Transnistrian region

Middle East

Bahrain

06.02.2014

Bahrain, in particular the cases of Nabeel Rajab, Abdulhadi al-Khawaja and Ibrahim Sharif

Iraq

17.07.2014

Situation in Iraq

Iraq

27.11.2014

Iraq: kidnapping and mistreatment of women

Iraq

27.02.2014

Situation in Iraq

Iraq and Syria

18.09.2014

Situation in Iraq and Syria and the IS offensive including the persecution of

minorities

Syria

06.02.2014

Situation in Syria

Syria

17.04.2014

Syria: situation of certain vulnerable communities

Iran

03.04.2014

EU strategy towards Iran

Israel-Palestine

17.07.2014

Escalation of violence between Israel and Palestine

Israel-Palestine

18.09.2014

Israel-Palestine after the Gaza war and the role of the EU

Cross-cutting issues

LGBTI

16.01.2014

Recent move to criminalise LGBTI people

Female genital mutilation

06.02.2014

Elimination of female genital mutilation

25th Session of the UN Human Rights Council

13.03.2014

EU priorities for the 25th session of the UN Human Rights Council

Right to food

27.11.2014

Child undernutrition in developing countries

Rights of the child

27.11.2014

25th anniversary of the UN Convention on the Rights of the Child

Religious and cultural differences

17.04.2014

Resolution on EU foreign policy in a world of cultural and religious differences

Crime of aggression

17.07.2014

Crime of Aggression

Use of armed drones

27.02.2014

The use of armed drones

Arms Trade Treaty

05.02.2014

Ratification of the Arms Trade Treaty

EU and global development framework after 2015

25.11.2014

The EU and the global development framework after 2015

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

16.11.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

47

4

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, James Carver, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Mark Demesmaeker, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Tonino Picula, Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Alyn Smith, László Tőkés, Johannes Cornelis van Baalen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Luis de Grandes Pascual, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Tanja Fajon, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Liisa Jaakonsaari, Javi López, Norica Nicolai, Soraya Post, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Igor Šoltes, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ramona Nicole Mănescu, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivan Štefanec, Jaromír Štětina, Patricija Šulin

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0070.

(2)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11855-2012-INIT/sl/pdf

(3)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9647-2014-INIT/sl/pdf

(4)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11491-2013-INIT/sl/pdf

(5)

http://www.europarl.europa.eu/document/activities/cont/201203/20120329ATT42170/20120329ATT42170EN.pdf

(6)

http://www.consilium.europa.eu/en/policies/pdf/st10152-en15_pdf/

(7)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf

(8)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13201-2015-INIT/sl/pdf

(9)

http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%209369%202012%20INIT

(10)

http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%2015559%202014%20INIT

(11)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32015D0260

(12)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9242-2015-INIT/sl/pdf

(13)

http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1325(2000)

(14)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0226.

(15)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0334.

(16)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.

(17)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0274.

(18)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0394.

(19)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0420.

(20)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0252.

(21)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0079.

(22)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0259.

(23)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0206.

(24)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0076.

(25)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272.

(26)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0288.

(27)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0317.

(28)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0350.

(29)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0348.

(30)

http://ec.europa.eu/enlargement/pdf/key_documents/2014/20141008-strategy-paper_sl.pdf

(31)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52011DC0200

(32)

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0303:FIN:sl:PDF

(33)

http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/10102/2014/EN/10102-2014-152-EN-F1-1.Pdf

(34)

http://daccess-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/G14/082/52/PDF/G1408252.pdf?OpenElement

(35)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0274.

(36)

http://www.unfpa.org/sites/default/files/pub-pdf/Joint%20Programme%20on%20FGMC%20Summary%20Report.pdf

(37)

http://daccess-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/G14/086/06/PDF/G1408606.pdf?OpenElement

(38)

https://www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/hr/news53.pdf

(39)

http://ec.europa.eu/enlargement/pdf/key_documents/2014/20141008-strategy-paper_sl.pdf

(40)

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2014:077:0027:0043:SL:PDF

(41)

Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2015)0274.

(42)

http://www.ohchr.org/Documents/Publications/GuidingPrinciplesBusinessHR_EN.pdf

(43)

http://wcip2014.org/wp-content/uploads/2013/03/N1446828.pdf

(44)

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:101:0001:0011:EN:PDF

(45)

https://ec.europa.eu/anti-trafficking/sites/antitrafficking/files/eu_strategy_towards_the_eradication_of_trafficking_in_human_beings_2012-2016_1.pdf

(46)

http://www.coe.int/en/web/portal/10-october-against-death-penalty

(47)

https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/8590.sl08.pdf

(48)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11492-2013-INIT/sl/pdf

(49)

http://europa.eu/rapid/press-release_IP-15-5690_en.pdf

(50)

http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1325(2000)

(51)

http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1820(2008)

(52)

http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=E/2015/27

(53)

http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%2015559%202014%20INIT

(54)

http://www.unicef.org/eu/crtoolkit/downloads/Child-Rights-Toolkit-Web-Links.pdf

(55)

SWD(2015)0182.

(56)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0350.

(57)

Vir: http://www.aidos.it/files/1226588271Frontes_Introduzione.pdf

(58)

http://www.ohchr.org/Documents/Publications/Factsheet31.pdf

(59)

Vir: http://www.aidos.it/files/1226588271Frontes_Introduzione.pdf

(60)

Vir: http://www.unicef.org/factoftheweek/index_52778.html

(61)

Glej odstavka 7(2) in (3) akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju.

Pravno obvestilo