Postopek : 2015/2003(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0350/2015

Predložena besedila :

A8-0350/2015

Razprave :

PV 15/12/2015 - 12
CRE 15/12/2015 - 12

Glasovanja :

PV 16/12/2015 - 11.9
CRE 16/12/2015 - 11.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0458

POROČILO     
PDF 574kWORD 183k
2.12.2015
PE 560.676v03-00 A8-0350/2015

o odnosih med EU in Kitajsko

(2015/2003(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Bastiaan Belder

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o odnosih med EU in Kitajsko

(2015/2003(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko 6. maja 1975,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki se je začelo izvajati leta 2003,

–  ob upoštevanju glavnega pravnega okvira za odnose s Kitajsko, namreč Sporazuma o trgovini in gospodarskem sodelovanju med ES in Kitajsko(1) podpisanega leta 1985, ki pokriva področji gospodarskih in trgovinskih odnosov ter program sodelovanja med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju strateškega programa za sodelovanje med EU in Kitajsko 2020, o katerem je bil dogovor dosežen 21. novembra 2013,

–  ob upoštevanju strukturiranega političnega dialoga med EU in Kitajsko, ki je bil uradno vzpostavljen leta 1994, in strateškega dialoga na visoki ravni o strateških vprašanjih in vprašanjih zunanje politike, ki je bil vzpostavljen leta 2010, zlasti 5. strateškega dialoga na visoki ravni med EU in Kitajsko 6. maja 2015 v Pekingu,

–  ob upoštevanju pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki potekajo od leta 2007,

–  ob upoštevanju pogajanj o dvostranskem sporazumu o naložbah, ki so se začela januarja 2014,

–  ob upoštevanju 17. vrha EU-Kitajska, ki je potekal 29. junija 2015 v Bruslju, in skupne izjave ob njegovem zaključku,

–  ob upoštevanju pripomb predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska na skupni tiskovni konferenci s kitajskim predsednikom vlade Li Keqiangom po 17. vrhu EU-Kitajska 29. junija 2015, v katerih je izrazil „zaskrbljenost EU zaradi stanja na področju svobode izražanja in združevanja na Kitajskem, tudi zaradi položaja pripadnikov manjšin, kot so Tibetanci in Ujguri“, in spodbudil „Kitajsko, naj ponovno začne konstruktiven dialog s predstavniki dalajlame“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 24. oktobra 2006 z naslovom „EU–Kitajska: Tesnejši partnerici, naraščajoče odgovornosti“ (COM(2006)0631),

–  ob upoštevanju političnih smernic Sveta za vzhodno Azijo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 11. in 12. decembra 2006 z naslovom Strateško partnerstvo EU-Kitajska,

–  ob upoštevanju strateškega dokumenta Komisije o Kitajski 2007–2013, večletnega okvirnega programa 2011–2013, vmesnega pregleda strateškega dokumenta iz leta 2010 in pregleda večletnega okvirnega programa 2011–2013,

–  ob upoštevanju prvega dokumenta Kitajske o njeni politiki do EU, ki je bil objavljen 13. oktobra 2003,

–  ob upoštevanju, da je stalni odbor kitajskega nacionalnega ljudskega kongresa 1. julija 2015 sprejel nov zakon o nacionalni varnosti in da je bil 5. maja 2015 objavljen drugi osnutek novega zakona o upravljanju tujih nevladnih organizacij,

–  ob upoštevanju bele knjige o kitajski vojaški strategiji z dne 26. maja 2015,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in 32. kroga tega dialoga v Pekingu 8. in 9. decembra 2014,

–  ob upoštevanju 60 sektorskih dialogov med Kitajsko in EU, ki so trenutno v teku in med drugim zadevajo okolje, regionalno politiko, zaposlovanje in socialne zadeve ter civilno družbo,

–  ob upoštevanju vzpostavitve dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko februarja 2012, ki bo vključeval vse skupne pobude EU in Kitajske na tem področju,

–  ob upoštevanju sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med ES in Kitajsko, ki je začel veljati leta 2000(2), in sporazuma o znanstvenem in tehnološkem partnerstvu, podpisanega 20. maja 2009,

–  ob upoštevanju skupne izjave EU in Kitajske o podnebnih spremembah s 17. vrha EU-Kitajska, ki je potekal junija 2015, in načrtovanih nacionalno določenih prispevkov, ki jih je Kitajska 30. junija 2015 predložila Okvirni konvenciji ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC),

–  ob upoštevanju skupne izjave EU in Kitajske o energetski varnosti, podane 3. maja 2012 v Bruslju, in energetskega dialoga med ES in Kitajsko,

–  ob upoštevanju okroglih miz EU–Kitajska,

–  ob upoštevanju 18. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske od 8. do 14. novembra 2012 in sprememb v vodstvu stalnega odbora politbiroja, ki so bile sprejete na tem kongresu,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju izidov četrtega plenarnega zasedanja 18. centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske (četrtega plenuma) od 20. do 23. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju izjave predsedujočega 26. vrha ASEAN z dne 27. aprila 2015,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. maja 2015 po njenem srečanju s predsednikom vlade Kitajske Li Keqiangom,

–  ob upoštevanju zadnjega medparlamentarnega srečanja Evropskega parlamenta s Kitajsko 26. novembra 2013,

–  ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o Kitajski, zlasti tistih z dne 23. maja 2012 o EU in Kitajski: neuravnotežena trgovina?(3), z dne 2. februarja 2012 o zunanji politiki EU do držav BRICS in drugih sil v vzponu: cilji in strategije(4), z dne 14. marca 2013 o jedrskih grožnjah in človekovih pravicah v Demokratični ljudski republiki Koreji(5), z dne 17. aprila 2014 o razmerah v Severni Koreji(6), z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030(7) in z dne 3. marca 2015 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o osrednjih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje in varnostne politike(8),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2006 o odnosih med EU in Kitajsko(9), z dne 5. februarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko(10), z dne 14. marca 2013 o odnosih med EU in Kitajsko(11), z dne 9. oktobra 2013 o pogajanjih med EU in Kitajsko za dvostranski sporazum o naložbah(12) in z dne 9. oktobra 2013 o trgovinskih odnosih med EU in Tajvanom(13),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o človekovih pravicah, in sicer z dne 26. novembra 2009 o pravicah manjšin in izvajanju smrtne kazni na Kitajskem(14), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang, Kitajska)(15), z dne 5. julija 2012 o škandalu s prisilnim splavom na Kitajskem(16), z dne 12. decembra 2013 o pridobivanju organov na Kitajskem(17) in z dne 13. marca 2014 o prednostnih nalogah EU za 25. sejo Sveta Združenih narodov za človekove pravice(18),

–  ob upoštevanju embarga na orožje, ki ga je EU uvedla zaradi zadušitve demonstracij na Trgu nebeškega miru junija leta 1989 in ga je Parlament podprl v svoji resoluciji z dne 2. februarja 2006 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2005 o odnosih med Evropsko unijo, Kitajsko in Tajvanom ter varnosti na Daljnem vzhodu(20),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tibetu, zlasti tistih z dne 25. novembra 2010 o Tibetu – načrti, da postane kitajščina glavni učni jezik(21), z dne 27. oktobra 2011 o Tibetu, zlasti samosežigih redovnic in menihov,(22) ter z dne 14. junija 2012 o stanju človekovih pravic v Tibetu(23),

–  ob upoštevanju devetih krogov pogovorov med visokimi predstavniki kitajske vlade in dalajlame med letoma 2002 in 2010, ob upoštevanju kitajske bele knjige o Tibetu z naslovom Razvojno pot Tibeta vodi neustavljiv zgodovinski tok (ang. Tibet's Path of Development Is Driven by an Irresistible Historical Tide), ki jo je 15. aprila 2015 objavil informacijski urad kitajskega državnega sveta, ob upoštevanju memoranduma iz leta 2008 in opombe k memorandumu resnični avtonomiji iz leta 2009, ki so ju predstavili predstavniki 14. dalajlame,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0350/2015),

A.  ker leta 2015 mineva 40 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko; ker je strateško partnerstvo med EU in Kitajsko bistvenega pomena za odnose med EU in Ljudsko republiko Kitajsko ter za iskanje vzajemnih odgovorov na vrsto globalnih vprašanj in za prepoznavanje skupnih interesov, kot so svetovna in regionalna varnost, boj proti terorizmu, boj proti organiziranemu kriminalu, kibernetska varnost, orožje za množično uničevanje in neširjenje jedrskega orožja, zanesljiva oskrba z energijo, svetovna finančna in tržna ureditev, podnebne spremembe in trajnostni razvoj, pa tudi za oblikovanje okvira za reševanje dvostranskih vprašanj med EU in Kitajsko;

B.  ker sta Kitajska in EU leta 2013 začeli pogajanja o dvostranskem sporazumu o naložbah;

C.  ker je Kitajska pomembna trgovinska partnerica EU in ima velik in rastoč trg; ker so sedanja pogajanja o sporazumu o naložbah med najpomembnejšimi vprašanji dvostranskih gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Kitajsko;

D.  ker je Kitajska pod sedanjim vodstvom generalnega sekretarja Komunistične partije Kitajske in kitajskega predsednika Xi Jinpinga začela z različnimi pobudami, vključno s projektom „nove svilene poti“ za gospodarsko povezavo Kitajske s srednjo Azijo in nato z Evropo in Afriko, ustanovitvijo Azijske infrastrukturne investicijske banke (AIIB) in strateško pomembnim energetskim poslom z Rusijo za dobavo 38 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, izgradnjo naftovoda in drugimi skupnimi projekti za iskanje in črpanje nafte na Kitajskem; ker Kitajska v zadnjih letih izvaja vse bolj dejavno naložbeno politiko v EU in tudi v njenem vzhodnem sosedstvu,

E.  ker je predsednik Xi Jinping sprožil pobudo „Kitajski sen“, ki je bila predstavljena kot zasnova in vizija za uresničitev nacionalnega preporoda in izgradnjo zmerno uspešne družbe s širokim spektrom gospodarskih, družbenih, kulturnih in političnih razsežnosti, pa tudi za to, da bi Kitajska do leta 2049 postala povsem razvita država;

F.  ker je bila gospodarska rast Kitajske v zadnjih dvajsetih letih zelo visoka in ker se je 600 milijonov kitajskih državljanov rešilo revščine;

G.  ker je zlom kitajske borze leta 2015 negativno vplival na svetovno finančno stabilnost, tudi v EU;

H.  ker je kitajska politika načrtovanja družine od 80-ih let 20. stoletja povzročila hitro staranje prebivalstva, tako da je sedaj že več kot 200 milijonov državljanov starejših od 60 let;

I.  ker je propadanje okolja na Kitajskem doseglo dramatične razsežnosti, zaradi česar so vedno bolj potrebni nujni, odločni in osredotočeni ukrepi vlade; ker je bila na nedavnem vrhunskem srečanju EU-Kitajske obravnavana tudi tema trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb ter sprejeta skupna izjava o podnebnih spremembah;

J.  ker je Kitajska priznala, da je treba obravnavati nevarnosti podnebnih sprememb, in ker se je na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu obvezala, da bo sprejela protokol ali kateri koli pravni instrument, s katerim bi dosegli splošen dogovor o tej zadevi;

K.  ker je priljubljena protikorupcijska kampanja predsednika Xi Jinpinga – ki se je začela leta 2012 in naj bi bila namenjena reševanju vprašanj upravljanja, osredotočena pa je bila na partijske, vladne in vojaške uradnike ter uradnike državnih podjetij, osumljene korupcije – zahtevala že več odmevnih žrtev, pri tem pa ni razkrila zgolj zlorab položajev, temveč tudi ogromna bogastva, ki so jih nakopičili kitajski voditelji, in infiltracijo močnih hudodelskih omrežij v politični sistem;

L.  ker tuje nevladne organizacije uspešno delujejo in imajo osrednjo vlogo pri razvoju lokalnih nevladnih organizacij in odpiranju Kitajske po reformi;

M.  ker je Kitajska zaradi nacionalne varnosti letos objavila tri nove osnutke zakonov, ki vsebujejo določbe o kibernetski varnosti in nevladnih organizacijah;

N.  ker so bili Peking, Kunming in Urumqi v letih 2013 in 2014 tarče večjih in nasilnih terorističnih napadov, v katerih je umrlo 72 ljudi, 356 pa je bilo ranjenih; ker Kitajska pripravlja protiteroristični zakon, s čimer se še bolj poudarja dejstvo, da vlada postavlja boj proti terorizmu med najpomembnejše prednostne naloge;

O.  ker je zakonodajni svet Hongkonga junija 2015 glasoval proti spornemu predlogu, ki bi volivcem omogočil, da izvolijo svojega glavnega upravitelja, vendar le iz skupine kandidatov, ki bi jih preveril odbor, naklonjen Pekingu; ker je prav ta predlog sprožil 79-dnevne množične proteste dežnikarskega gibanja v podporo demokraciji, ki so trajali od konca septembra do sredine decembra 2014;

P.  ker novo kitajsko vodstvo meni, da je vzpon Ljudske republike Kitajske nepovratno dejstvo, ki vodi v premik od diplomacije odzivanja k proaktivni diplomaciji;

Q.  ker nova bela knjiga o vojaški strategiji Kitajske navaja, da je treba opustiti tradicionalni pristop, po katerem je ozemlje pomembnejše od morja, in večji pomen namenjati obvladovanju morij ter zaščiti pomorskih pravic in interesov; ker Kitajska ne priznava Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) v zvezi s spori v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju;

R.  ker so v izjavi o ravnanju iz leta 2002 Kitajska in države ASEAN obljubile, da bodo ustvarile pogoje za „miroljubno in trajno rešitev“ v Južnokitajskem morju; ker napetost v odnosih s sosednjimi državami, kot so Tajvan, Vietnam, Filipini, Malezija in Brunej, kljub temu še naprej narašča;

S.  ker je Kitajska glavna politična podpornica Severne Koreje in največja vlagateljica v to državo, največja donatorica pomoči zanjo, njena najpomembnejša dobaviteljica hrane in energije ter najpomembnejša trgovinska partnerica; ker so kitajski izvedenci nedavno razkrili, da utegne imeti Severna Koreja že 20 jedrskih bojnih konic;

T.  ker sta Rusija in Kitajska ob začetku ukrajinske krize kot še nikoli prej okrepili medsebojne odnose;

U.  ker sta Rusija in Kitajska 8. maja 2015 podpisali dvostranski sporazum o informacijski varnosti, kjer so kibernetske grožnje opredeljene kot „prenos informacij, ki bi utegnile ogroziti družbenopolitični in družbenogospodarski sistem ter duhovno, moralno in kulturno okolje obeh držav“;

V.  ker je Kitajska od leta 2005 povečala posojila latinskoameriškim državam na skupno vrednosti približno 100 milijard USD; ker je Kitajska trenutno največja trgovinska partnerica Brazilije in na primer druga največja trgovinska partnerica Argentine, Venezuele in Kube;

W.  ker kitajska vlada priznava pomen in univerzalnost človekovih pravic, a ne dosega oprijemljivih rezultatov pri izboljšanju stanja na tem področju;

X.  ker je Kitajska uradno in deklarativno sprejela univerzalnost človekovih pravic ter se je v preteklih treh desetletjih s podpisom vrste mednarodnih pogodb na tem področju vključila v mednarodno strukturo človekovih pravic ter tako postala del mednarodnega pravnega in institucionalnega okvira človekovih pravic;

Y.  ker je predsednik Xi Jinping leta 2015 javno naznanil, da namerava razširiti načelo pravne države po vsej državi, saj je prepričan, da je učinkovito pravosodje poglavitno za sodobno kitajsko gospodarstvo in družbo;

Z.  ker Komunistična partija Kitajske priznava pet verstev, ki pa jih navsezadnje nadzoruje oddelek za delo združene fronte pod okriljem same partije; ker je seznam izključujoč in so zato druge vere in verstva diskriminirani;

AA.  ker se EU in Kitajska že od leta 1995 udejstvujeta v dialogih o človekovih pravicah;

AB.  ker je Evropska varuhinja človekovih pravic v svojem osnutku priporočila z dne 26. marca 2015 izrazila nezadovoljstvo, ker v okviru pogajanj o sporazumu o naložbah in trgovini z Vietnamom ni bila pripravljena ocena učinka na človekove pravice v povezavi z mehanizmom reševanja sporov med vlagatelji in državo; ker je to pomemben precedens za pogajanja o dvostranskem sporazumu o naložbah med EU in Kitajsko;

AC.  ker Tibetanci izražajo svojo kulturno identiteto z gibanjem Lhakar („bela sreda“), ko vsako sredo nosijo samo tibetanska oblačila, govorijo zgolj tibetansko in jedo le tibetansko hrano; ker si je do danes več kot 140 Tibetancev vzelo življenje, tako da so se zažgali v protest proti politiki kitajske vlade v avtonomni regiji Tibet; ker so se nedavno pojavile nove napetosti, ker je v zaporu umrl lama Tenzin Delek Rinpoče; ker se v Tibetu izvajajo politike priseljevanja pripadnikov ljudstva Han; ker leta 2015 obeležujemo 50. obletnico ustanovitve Avtonomne pokrajine Tibet; ker pri reševanju tibetanske krize v zadnjih letih ni bilo napredka vse od zadnjega kroga mirovnih pogovorov leta 2010;

AD.  ker EU v pristopu do odnosov med Tajvanom in Kitajsko upošteva svojo politiko ene Kitajske;

Strateško partnerstvo in sodelovanje med EU in Kitajsko

1.  pozdravlja 40. obletnico diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko kot vir navdiha za krepitev strateškega partnerstva, ki je v multipolarnem in globaliziranem svetu močno potrebno, ter za pospešitev tekočih pogajanj za nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju na podlagi zaupanja, preglednosti in spoštovanja človekovih pravic; poudarja, da sta obe strani na nedavnem vrhu EU-Kitajska 29. junija 2015 ponovno izrazili zavezanost poglabljanju partnerstva; poudarja, da je Kitajska osrednja mednarodna sila in ena najpomembnejših partneric EU; poudarja, da sta obe strani zavezani, da bosta v naslednjem desetletju spodbujali poglobljeno strateško partnerstvo EU-Kitajska, ki bo v obojestransko korist tako EU kot Kitajske; podpira (pol)letni strateški dialog na visoki ravni, gospodarski in trgovinski dialog na visoki ravni, dialog na visoki ravni za povezovanje ljudi ter več kot 60 sektorskih dialogov med EU in Kitajsko o pestrem naboru vprašanj; poziva, naj ti sektorski dialogi vodijo v krepitev zaupanja in do oprijemljivih rezultatov;

2.  pozdravlja izid 17. vrha EU-Kitajska 29. junija 2015 v Bruslju, na katerem so se dvostranski odnosi dvignili na novo raven in je bil podan signal za tesnejše politično sodelovanje, ki bo presegalo zgolj trgovinske odnose ter bo usmerjeno v usklajen strateški pristop k spoprijemanju s skupnimi globalnimi izzivi in grožnjami; se zaveda, da sta obe strani popolnoma seznanjeni, kolikšen napredek pomeni izvajanje strateškega programa za sodelovanje EU-Kitajska do leta 2020, in da bo vzpostavljen dvostranski mehanizem pregleda na ravni uradnikov, da bi spremljali nadaljnje ukrepanje; pozdravlja, da sta obe strani na srečanju na vrhu soglašali o naboru prednostnih nalog, s katerimi bosta okrepili dvostransko sodelovanje in poglobili svetovno razsežnost svojega strateškega partnerstva;

3.  poudarja, da morajo države članice EU nastopati enotno v odnosih s kitajsko vlado, zlasti glede na sedanjo diplomatsko dinamičnost Pekinga in preoblikovanje globalne strukture upravljanja; poudarja, da so se sklenila pogajanja o statutu Azijske infrastrukturne investicijske banke (AIIB), ter se nadeja tesnega sodelovanja EU s to banko v prihodnosti; obžaluje, da na ravni EU manjka poglobljene razprave in tesnega usklajevanja glede članstva držav članic v AIIB; poudarja pomen trgovinske in naložbene politike, saj je očitno to področje, na katerem je mogoče izvajati največji pritisk v strateških odnosih s Kitajsko; je seznanjen z nedavnim razvojem sodelovanja med Kitajsko ter državami srednje in vzhodne Evrope, ki je poznano tudi kot „skupina 16 + 1“ in vključuje več držav članic EU, vendar meni, da to ne bi smelo razdeliti EU ali oslabiti njenega položaja v odnosu do Kitajske, obravnavati pa bi moralo tudi vprašanja človekovih pravic; poziva Evropsko služba za zunanje delovanje in Komisijo, naj Parlamentu predložita letno poročilo o razvoju odnosov med EU in Kitajsko; poziva h krepitvi trgovine in naložb s Kitajsko, ki bodo izvršljive in bodo temeljile na pravilih;

4.  priznava, da bi morala biti vloga Kitajske v večstranskih finančnih institucijah pomembnejša, kar bi bolje odražalo velikost njenega gospodarstva; meni, da je nedavno ustanovljena banka AIIB priložnost, da bi Kitajska delovala kot odgovorna akterka v večstranski ureditvi; spodbuja novoustanovljeno institucijo, naj ne ponavlja preteklih napak, ko se je dajala prednost financiranju velikopoteznih infrastrukturnih projektov, ter naj raje da prednost tehnični pomoči in dostopu do svetovnega znanja, obenem pa skuša uravnotežiti okoljske, socialne in razvojne prednostne naloge;

5.  šteje za bistveno, da bi evropski prispevek k Azijski infrastrukturni investicijski banki vključeval: pregledne postopke za oceno posojil; jasne standarde s področja dobrega upravljanja, družbene odgovornosti in okolja; pozornost zagotavljanju, da breme dolga ne bo ušlo izpod nadzora držav posojilojemalk;

6.  pozdravlja sodelovanje več držav članic v AIIB; vseeno obžaluje odsotnost poglobljene razprave, tesnega usklajevanja in usklajenega odziva in pristopa na ravni EU do pobud kitajske vlade za ustanovitev novih večstranskih institucij; poziva institucije EU in države članice, naj to razumejo kot poziv k streznitvi, da se v prihodnosti takšno pomanjkanje usklajevanja ne bi ponovilo;

7.  pozdravlja politični dogovor o izboljšanju strateških infrastrukturnih povezav med EU in Kitajsko; zato pozdravlja odločitev o vzpostavitvi nove platforme za povezljivost, da bi oblikovali ugodno okolje za trajnostna in interoperabilna čezmejna infrastrukturna omrežja v državah in regijah med EU in Kitajsko; želi še posebej pohvaliti pripravljenost EU, da bo ta projekt začela na evropski ravni; poziva obe strani, naj izkoristita priložnosti, ki jih bo prineslo tesno medsebojno povezovanje partnerjev, tudi s sodelovanjem pri infrastrukturnih naložbah v državah ob „novi svilni poti“ in „novi pomorski svilni poti“;

8.  izpostavlja močno rast kitajskega gospodarstva v zadnjih dvajsetih letih in poudarja, da bi morale države članice EU bolj izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja ta gospodarski razvoj; opaža kitajsko zanimanje za naložbe v strateško infrastrukturo v Evropi in poudarja, da je treba na tem področju s Kitajsko in drugimi državami v regiji sodelovati pri projektih, kot sta kitajski „En pas, ena pot“ in Junkerjev naložbeni načrt EU, ki vključuje železniške povezave, pristanišča in letališča; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj razmislita o učinku kitajske svetovne naložbene politike in njenih naložbenih dejavnosti v EU in njenem vzhodnem sosedstvu; poudarja – v skladu s poprej sprejetimi stališči Parlamenta in ob popolnem spoštovanju pristojnosti odbora INTA – pomen dvostranskega sporazuma o naložbah med EU in Kitajsko, o katerem trenutno potekajo pogajanja; poziva k vključitvi celovitega poglavja o trajnostnem razvoju v dvostranski sporazum o naložbah, ki bo določal zavezujoče obveznosti glede osrednjih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela in ključnih večstranskih okoljskih sporazumov; poudarja, da se evropska podjetja vedno pogosteje pritožujejo, da so žrtev muhastih pravil in diskriminacije; poudarja pomen uspešnega zaključka tekočih pogajanj o sporazumu o naložbah, da bi se dodatno spodbudile naložbe ter uveljavili zaščita naložb, dostop do trga, tudi za javna naročila, in pošteno obravnavanje podjetij v EU in na Kitajskem; poziva, naj dodatni ukrepi in dejavno spremljanje zajamčijo bolj uravnotežene trgovinske odnose po odpravi ovir za trgovinskih in naložbenih ovir za evropska podjetja; poziva Kitajsko in EU, naj dodatno okrepita sodelovanje, da bi izboljšali dostop za MSP na obeh trgih; poudarja zavezanost EU in Kitajske odprtemu svetovnemu gospodarstvu ter poštenemu, preglednemu in na pravilih temelječemu trgovinskemu in naložbenemu okolju, zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in nasprotovanju protekcionizmu;

9.  glede tega je seznanjen z začetkom pobude „En pas, ena cesta“ za izgradnjo ene glavnih energetskih in komunikacijskih povezav med srednjo, zahodno in južno Azijo pa vse do Evrope; meni, da bi bilo treba to pobudo glede na njen geostrateški pomen udejanjati večstransko; meni, da je izredno pomembno sinergijo in projekte razvijati popolnoma pregledno in v sodelovanju z vsemi deležniki;

10.  poziva k boljšemu usklajevanju med EU in Kitajsko na področjih strateškega pomena, kot so G-20, varnost in obramba, boj proti terorizmu, nezakonite migracije, mednarodni kriminal, neširjenje jedrskega orožja, svetovna in regionalna varnost, kibernetska varnost, orožje za množično uničevanje, zanesljiva oskrba z energijo, globalno upravljanje in reguliranje financ in trgov, podnebne spremembe, pa tudi urbanizacija, razvojni programi in programi pomoči ter trajnostni razvoj; izpostavlja pomen sodelovanja na področju regionalnega razvoja ter dialoga in izmenjav v zvezi s strategijo Evropa 2020 in prihajajočim trinajstim petletnim načrtom Kitajske;

11.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovi, da bodo človekove pravice visoko na dnevnem redu odnosov in dialogov s Kitajsko;

12.  poziva, da je treba zaveze o poglobitvi izmenjav med EU in Kitajsko pri vprašanjih človekovih pravic, sprejete med obiskom predsednika Xi Jinpinga v Bruslju marca 2014, pospremiti z opaznim izboljšanjem razmer na terenu;

13.  poziva Svet in Komisijo, naj dodatno pritegneta Kitajsko s konstruktivnim dialogom, ki bo usmerjen v spodbujanje njenega prehoda v vladavino prava in spoštovanje človekovih pravic ter bo podpiral njeno vključevanje v svetovno gospodarstvo;

14.  pozdravlja poglabljanje partnerstva EU-Kitajska na področju urbanizacije; poziva k nadaljnjemu sodelovanju pri urbanističnem načrtovanju in projektiranju, javnih storitvah, okolju prijaznih zgradbah in pametnem prevozu; spodbuja začetek izvajanja novih skupnih programov med evropskimi in kitajskimi mesti in podjetji;

15.  pozdravlja skupno izjavo s tretjega srečanja dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko 15. septembra 2015; poudarja pomen izmenjav za povezovanje ljudi ter spodbujanja izmenjav med državljani EU in Kitajske; podpira razvoj dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi, da bi se osredotočili na skupne projekte in izmenjave najboljših praks ter spodbujanje izmenjav med ljudmi; poudarja, da bi bilo treba še posebej spodbujati izmenjavo strokovnjakov in študentov med stranema;

16.  je zaskrbljen zaradi dampinških praks in pomanjkljive preglednosti kitajskih vladnih politik in subvencij prek davčnih posojil, zemljiških subvencij, poceni posojil, subvencioniranih surovin in drugih ukrepov;

17.  je zaskrbljen zaradi ovir, s katerimi se evropska podjetja srečujejo na kitajskem trgu, kot so denimo prisilni prenos tehnologije, ohlapno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine in diskriminatorno obravnavanje; poudarja pomen reforme trga na Kitajskem in izvajanja načel tržnega gospodarstva ter odprave diskriminacije in neupravičenih omejitev;

18.  se zaveda priložnosti, ki jih prinašajo kitajske naložbe v Evropi v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe; poudarja, da je sklad sicer odprt za naložbe številnih akterjev, a bi morala z njim vseeno še naprej upravljati EU;

19.  priznava, da je izziv kitajsko gospodarstvo usmeriti na resnično trajnostno pot v okviru „nove normalnosti“; meni, da bi lahko vidnejše sodelovanje Kitajske v mednarodnih gospodarskih organizacijah, kot je Mednarodni denarni sklad, pozitivno prispevalo k bolj trajnostnemu in uravnoteženemu kitajskemu in svetovnemu gospodarstvu ter k reformi teh organizacij; poziva kitajske oblasti, naj zagotovijo zanesljive statistične podatke o stanju gospodarstva in izboljšajo tozadevno preglednost;

20.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so kitajski delniški indeksi v zadnjih mesecih izgubili tretjino vrednosti in da je bilo zaustavljeno trgovanje z delnicami več sto podjetij zaradi prevelikega padca njihove vrednosti; izraža zaskrbljenost zaradi sedanje finančne krize, ki je prizadela Kitajsko in zlasti njene borze, ter priznava, da to predstavlja grožnjo svetovnemu gospodarstvu, saj ima ta država pomembno vlogo v svetovni trgovini in svetovnem finančnem sistemu; poziva kitajske oblasti, naj se spoprimejo z izzivom prehoda s sedanjega gospodarskega modela na vzdržno gospodarstvo; ugotavlja, da se je morala kitajska vlada, za katero je značilna kultura nadzora, zaradi nedavnih padcev vrednosti delnic na kitajskih trgih soočiti z dejstvom, da so finančni trgi po svoji naravi nestanovitni;

21.  pozdravlja, da se je v zadnjih desetletjih veliko kitajskih državljanov zaradi občutne gospodarske rasti in postopnega odpiranja kitajskega gospodarstva izkopalo iz skrajne revščine; kljub temu ima izraža pomisleke, da tovrstno gospodarsko izboljšanje pogosto povzroči okoljske probleme in veliko neenakost;

22.  pozdravlja, da sta EU in Kitajska v skupni izjavi o podnebnih spremembah, sprejeti na vrhu 29. junija 2015, izrazili zavezanost sodelovanju za sklenitev ambicioznega in pravno zavezujočega sporazuma na podnebni konferenci v Parizu leta 2015; poziva vse strani, ki bodo sodelovale na tej konferenci, naj izkoristijo zagon, ki ga prinašata izjavi o podnebnih spremembah EU in Kitajske ter ZDA in Kitajske; poudarja, da je treba sodelovati na področju energije za skupno reševanje številnih izzivov, povezanih z zanesljivostjo oskrbe z energijo in svetovno energetsko ureditvijo;

Notranje razmere

23.  ugotavlja, da kitajska vlada pod vodstvom predsednika Xija Jinpinga kaže vedno večjo samozavest, tako navznoter kot navzven; poudarja, da se aktivisti za državljanske pravice, pravniki, novinarji, blogerji, akademiki in drugi predstavniki civilne družbe sedaj soočajo s hujšim kratenjem svoje svobode, kot je bilo to značilno več let poprej; ugotavlja, da je raven spoštovanja človekovih pravic na Kitajskem še vedno zelo zaskrbljujoča;

24.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi skorajšnjega sprejetja osnutka kitajskega zakona o upravljanju nevladnih organizacij, saj utegne ta predstavljati nadaljnje krčenje prostora za kitajsko civilno družbo in resno omejiti svobodo združevanja in izražanja v državi, vključno s prepovedjo, da bi nevladne organizacije iz tujine, ki niso prijavljene pri kitajskem ministrstvu za javno varnost in regionalnih oddelkih za javno varnost, financirale kitajske posameznike ali organizacije, ter prepovedjo za kitajske skupine, da bi izvajale „dejavnosti“ v imenu neprijavljenih tujih nevladnih organizacij ali z njihovim pooblastilom, kar vključuje tudi organizacije s sedežem v Hongkongu ali Macau; poziva kitajske oblasti, naj ta zakon bistveno spremenijo in uskladijo z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

25.  izraža zaskrbljenost zaradi novega osnutka zakona o kibernetski varnosti, ki bi še okrepil in institucionaliziral prakse cenzure in nadzora kibernetskega prostora ter utegne prisiliti evropska podjetja, da v svojo informacijsko infrastrukturo vključijo obvezna „stranska vrata“; je seznanjen s strahovi kitajskih reformističnih pravnikov in zagovornikov državljanskih pravic, da bo ta zakon še bolj omejil svobodo izražanja in da bo samocenzura še večja; opozarja na zelo neugodne posledice zakonov o kibernetski varnosti in o nevladnih organizacijah za dejavnosti evropskih podjetij in ustanov v Ljudski republiki Kitajski in zato poziva Evropski svet, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj pri kitajskih oblasteh še naprej ostro protestirajo zaradi teh izredno spornih ukrepov; je zaskrbljen zaradi ohlapne kitajske definicije državne varnosti in večjih groženj v novem zakonu o državni varnosti, saj grožnje na primer vključujejo škodljiv kulturni vpliv; ugotavlja, da so interesi kitajske nacionalne varnosti v novem zakonu opredeljeni tako ohlapno in nejasno, da imajo kitajske oblasti praktično neomejena pooblastila za ukrepanje zoper dejanja, osebe ali objave, s katerimi se ne strinjajo;

26.  izraža zaskrbljenost, ker je sicer treba protikorupcijsko kampanjo, ki jo je začelo kitajsko vodstvo in si prizadeva okrepiti zaupanje državljanov v vlado, pohvaliti, vendar je zanjo značilno pomanjkanje preglednosti, v večini primerov pa se ne upošteva pravna država; ugotavlja, da se kampanja v nekaterih primerih zlorablja za notranje boje ter krepitev vloge in moči Komunistične partije Kitajske; vendar obžaluje, da je bila ta kampanja izvršena na način, ki dodatno ogroža pravno državo, pri čemer so bili obtoženi uradniki domnevno priprti v okviru nezakonitega sistema za pridržanje, odvzeta jim je bilo osnovno pravno varstvo, mnogi pa so bili prisiljeni k priznanju;

27.  izraža sožalje družinam in prijateljem več kot 173 žrtev uničujoče eksplozije v pristaniškem mestu Tianjin 12. avgusta 2015, zaradi katere je bilo razseljenih več tisoč stanovalcev; je seznanjen z vedno večjim številom mirnih množičnih okoljskih protestov v različnih delih države; opozarja, da je bilo na tisoče ton izjemno strupenih kemičnih snovi nezakonito uskladiščenih samo 600 metrov od stanovanjskih območij; meni, da je politika počasnega uradnega obveščanja o nesreči v Tianjinu in prikrivanja informacij zelo neproduktivna, zlasti v povezavi s cenzuro poročil o tej hudi tragediji v družbenih medijih; poudarja pomen uveljavljanja vseh standardov varnosti pri delu v skladu s kitajsko zakonodajo in mednarodnim pravom in poziva Kitajsko vlado, naj zviša varnostne in okoljske standarde proizvodnje nevarnih snovi in jih predvsem uskladi s kitajsko zakonodajo;

28.  ugotavlja, da mora Kitajska zaradi eksplozij z dne 12. avgusta v Tianjinu in z dne 31. avgusta v Dongyingu nujno obravnavati vprašanje industrijske varnosti, zlasti v zvezi s korupcijo in nekaznovanjem;

29.  poudarja nujnost dodatnih ukrepov za varstvo okolja, glede na to, da je v letu 2014 samo osem od 74 večjih mest dosegalo nacionalni standard koncentracije onesnaženosti zraka 2,5 PM in da na leto na Kitajskem zaradi onesnažene vode zboli 190 milijonov ljudi; svari, da utegne dvojna kriza na področju vode (velika onesnaženost in povečana poraba vode) privesti do večje politične in družbene nestabilnosti; opozarja, da posledice propadanja okolja na Kitajskem čutijo tudi v sosednjih državah; izpostavlja stroške propadanja okolja in upa, da bo okolje v naslednjem petletnem načrtu postalo prednostna naloga; poudarja tudi, da odsotnost varstva okolja ne povzroča zgolj okoljske škode, temveč omogoča tudi dejavnosti, ki predstavljajo nelojalno konkurenco; pozdravlja dejstvo, da bodo v sporazumu za krepitev sodelovanja med EU in Kitajsko obravnavani ključni okoljski izzivi, kot je onesnaženje zraka, vode in tal; pozdravlja dejstvo, da so na podlagi novega zakona o varstvu okolja lokalni funkcionarji – tudi retroaktivno – odgovorni za okoljsko škodo, nastalo v času njihovih mandatov, in da bo imela zaveza varovanju okolja večjo težo v postopkih napredovanja teh lokalnih funkcionarjev; poziva tako nacionalne kot lokalne oblasti, naj konstruktivno in dejavno vključijo okoljske organizacije in ljudska gibanja v spremljanje, izvajanje in uveljavljanje kitajskih okoljskih politik in pobud; opozarja, da so bili na vrhunskem srečanju EU-Kitajska junija 2015 določeni tudi ukrepi na področju okoljskih politik in podnebnih sprememb, na podlagi katerih bi morala Kitajska spoštovati meje izpustov CO2, ob upoštevanju vrhunskega srečanja v Parizu, ki bo decembra 2015, in v skladu s cilji strateškega programa 2020, sprejetega v Pekingu leta 2013;

30.  pozdravlja večje sodelovanje in izmenjave izkušenj na področju pravic in varstva potrošnikov med EU in Kitajsko, pa tudi krepitev tozadevnih odzivnih ukrepov kitajske vlade, ki se izvajajo prek strožjih pravil trgovcev na podlagi poklicnega kodeksa glede vprašanj, ki vključujejo obveznosti vračil in popravil, morebitne goljufije, zavajajoče in goljufivo oglaševanje, urejanje predplačil in varovanje osebnih podatkov potrošnikov, zlasti ob upoštevanju rastočega kitajskega sektorja spletne trgovine;

31.  ugotavlja, da je v zadnjih letih prišlo do premika v kitajski protiteroristični politiki od odzivne „obrambe pred terorjem“ k bolj proaktivni „vojni proti terorju“, kar je spremljalo nenehno „krizno upravljanje“ z ukrepi – obsežnimi kot nikoli prej – v prizadetih regijah in v družbi; je zaskrbljen zaradi osnutka zakona o boju proti terorizmu, ki utegne privesti do nadaljnjih kršitev svobode izražanja, zbiranja, združevanja in veroizpovedi, zlasti v Tibetu in Xinjiang kot regijah z manjšinskim prebivalstvom;

32.  izraža solidarnost s kitajskim narodom v njegovih prizadevanjih v boju proti terorizmu in ekstremizmu; a izraža zaskrbljenost, da utegne opredelitev „teroristov“ v osnutku kitajskega zakona o boju proti terorizmu, če ne bo občutno spremenjena, omogočiti penalizacijo praktično vseh miroljubnih izrazov tibetanske kulture, vere ali identitete, ki bi se razlikovali od državnih;

33.  poziva Kitajsko, naj poveča internetno svobodo in spoštuje kibernetsko varnost vseh držav;

34.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da je regija Xinjiang ujeta v začarani krog, kjer so na eni strani nasilne separatistične in ekstremistične skupine turško govorečih muslimanskih Ujgurov, ki sicer ne predstavljajo večine, na drugi strani pa se Peking, da bi vzpostavil stabilnost, na družbene nemire odziva vedno bolj represivno in povečuje prisotnost varnostnih sil v tej regiji, s tem pa izgublja podporo številnih Ujgurov in med njimi krepi občutek nasprotovanja Han Kitajcem; obžaluje marginalizacijo ujgurske kulture v Xinjiangu, vključno s prepovedjo obiskovanja mošej za ujgurske javne uslužbence in – mestoma – prepovedjo obeleževanja ramadana; poziva kitajske oblasti, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo za vzpostavitev pristnega dialoga z ujgursko skupnostjo in naj zaščitijo kulturno identiteto ujgurskega prebivalstva; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se zlasti v Tibetu in Xinjiangu uveljavljajo omejitve za potovanja državljanov EU, predvsem ko gre za diplomate in novinarje; ugotavlja, da v državah članicah EU ni takšnih omejitev za kitajske državljane (vključno z diplomati in novinarji); zato odločno poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bi uveljavili načelo vzajemnosti;

35.  izraža naklonjenost ljudem iz Hongkonga in solidarnost z njimi pri podpori demokratičnim reformam; poudarja, da je avtonomija Hongkonga zajamčena z ustavo; meni, da je uvedba splošne volilne pravice v posebni upravni regiji povsem skladna z načelom „ena država, dva sistema“; obžaluje, da ni bilo mogoče dokončati reforme volilne zakonodaje za imenovanje glavnega upravitelja Hongkonga; izraža upanje, da bo mogoče v bližnji prihodnosti začeti nov proces reforme z namenom leta 2017 podeliti prebivalcem Hongkonga splošno neposredno volilno pravico s pristno izbiro raznolikih kandidatov; pozdravlja skupno poročilo Evropske službe za zunanje delovanje in Evropske komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Posebno upravno območje Hongkong: letno poročilo 2014“ z dne 24. aprila 2015 in podpira zavezo EU h krepitvi demokracije, vključno s pravno državo, neodvisnostjo sodnega sistema, temeljnimi svoboščinami in pravicami, preglednostjo ter svobodo obveščanja in izražanja v Hongkongu;

36.  odločno podpira načelo „ena država, dva sistema“ kot podlago za dobre odnose med posebnima upravnima regijama Hongkong in Macao in celinsko Kitajsko;

37.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih političnih in družbenih nemirov v Hongkongu in poziva Kitajsko, naj spoštuje svoje zaveze do prebivalstva Hongkonga, da bo varovala njihove pravice in svoboščine, v skladu s pogoji skupne izjave Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984;

Zunanje razmere

38.  je seznanjen, da pobuda predsednika Xi Jinpinga za nacionalno prenovo „Kitajski sen“ od svojega začetka predvideva odločnejšo in dejavnejšo vlogo Kitajske v svetu; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj z ZDA razvije skupen pristop do Kitajske na vseh področjih, kjer bi to prispevalo k uveljavljanju interesov EU; poudarja, da je zaradi vztrajnega dviga Kitajske na raven svetovne sile nujno potreben stalen in hiter ponoven premislek o strateških prednostnih vidikih Evrope v odnosih s Kitajsko; poudarja, da bi morala svetovna sila, kot je Kitajska, v kontekstu globalizacije in soodvisnosti na bolj dejaven in konstruktiven način prispevati k spoprijemanju z globalnimi izzivi in regionalnimi konflikti ter k vzpostavljanju multilateralne svetovne ureditve, v kateri se spoštujejo mednarodno pravo, univerzalne vrednote in mir; meni, da bi morala Kitajska vedno bolj zasedati svoje mesto med vodilnimi državami sveta in delovati v skladu s pravili, ki so enaka za vse;

39.  opaža, da Kitajska med mandatom predsednika Xi Jinpinga daje prednost odnosom z ZDA, saj je ta predlagal „novo vrsto odnosov med velikimi silami“, in sicer Kitajsko, ZDA in drugimi regionalnimi akterji; je naklonjen bolj konstruktivnemu pristopu do nove svetovne ureditve, ki bi jo morala Kitajska soustvarjati in povezovati, temeljiti pa bi morala na univerzalnih vrednotah človekovih pravic, demokracije in človekove varnosti; poziva EU, naj bo bolj dejavna v Aziji ter naj sodeluje s Kitajsko, ZDA in drugimi regionalnimi akterji za večjo stabilnost v tej regiji;

40.  poudarja, da so v nedavni beli knjigi o kitajski vojaški strategiji izražene namere Pekinga, da dodatno okrepi kitajsko mornarico in razširi območje njenega delovanja z „obrambe priobalnih voda“ na „zaščito na odprtem morju“; obžaluje enostransko vzpostavitev identifikacijskega območja zračne obrambe in posledično prisvajanje kontrole zračnega prometa nad japonskim in južnokorejskim ozemljem; poziva k uravnoteženemu odnosu, da se preprečita zaskrbljenost sosed Kitajske in zaostrovanje napetosti v Tihem oceanu in v Indijskem oceanu ter da se zagotovi ključni interes Evrope za pravico do plovbe;

41.  obžaluje, da si – v nasprotju z izjavo o ravnanju iz leta 2002 – več strani ponovno prisvaja ozemlja na otočju Spratly, še posebej pa je zaskrbljen zaradi izjemno obsežnih posegov Kitajske, ki vključujejo gradnjo vojaških objektov, pristanišč in vsaj ene vzletno-pristajalne steze; izrecno svari pred tem, da vedno večja prisotnost plovil vojnih mornaric in zračnih patrulj na tem območju, pa tudi morebitna vzpostavitev območja zračnega nadzora (ADIZ – air defense identification zone) nad Južnokitajskim morjem, pomenita grožnjo in da se zaradi tega močno povečuje nevarnost soočenja med nasprotujočima si stranema;

42.  je še vedno zaskrbljen zaradi naraščajočih napetosti v Južnokitajskem morju in zato vse vpletene strani poziva, naj se izogibajo enostranskim provokacijam v Južnokitajskem morju, in poudarja pomen mirnega reševanja sporov na podlagi mednarodnega prava in ob pomoči nepristranskega mednarodnega posredovanja, kot na primer Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS); obžaluje, da Kitajska noče priznati pristojnosti niti UNCLOS niti arbitražnega sodišča; meni, da je eden od načinov za možno mirno reševanje napetosti na območjih Vzhodnokitajskega in Južnokitajskega morja pogajanje in skupno izvajanje kodeksov ravnanja za miroljubno izkoriščanje zadevnih morskih območij, vključno z ustanovitvijo varnih trgovinskih poti in ribolovnih kvot ali razdelitvijo območij za izkoriščanje virov; podpira nujni sklic 26. vrha ASEAN za čimprejšnje sprejetje kodeksa ravnanja v Južnokitajskem morju; pozdravlja nedavno dosežen sporazum med Kitajsko in Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN), da se pospeši posvetovanje o kodeksu ravnanja za spore v Južnokitajskem morju; je seznanjen s tajvansko mirovno pobudo za Južnokitajsko morje, namenjeno doseganju soglasja o kodeksu ravnanja in vzpostavitvi mehanizma, ki bo vsem stranem omogočal sodelovanje pri skupnem izkoriščanju naravnih in morskih virov v tej regiji; podpira vse ukrepe, ki bodo omogočili, da bo Južnokitajsko morje postalo „morje miru in sodelovanja“;

43.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v skladu s prednostnimi nalogami evropske strategije za pomorsko varnost opredeli tveganja za mir in varnost v tej regiji in drugod po svetu, če bi prišlo do oboroženega spopada v Vzhodnokitajskem in Južnokitajskem morju, pa tudi to, kako bi tak spopad ogrozil svobodo in varnost plovbe ter posebne evropske interese v tej regiji; glede na to, da so drugi akterji (zlasti Avstralija) že zelo politično dejavni v tihomorski regiji, meni, da bi se morala EU zanesti na dvostransko in večstransko sodelovanje, da bi učinkovito prispevala k varnosti v tej regiji;

44.  poziva kitajsko vlado, naj uporabi vse svoje vzvode vpliva, da bi zagotovila stabilnost na Korejskem polotoku in Severno Korejo prepričala, naj se vrne k pristnim pogovorom o denuklearizaciji in sprejme konkretne ukrepe za to; spominja, da je Kitajska še vedno najpomembnejša zaveznica Severne Koreje in zato spodbuja kitajsko vlado, naj skupaj z mednarodno skupnostjo odigra konstruktivno vlogo pri nujnem reševanju zelo slabega položaja v zvezi s človekovimi pravicami, vključno s pomočjo na tisoče severnokorejskih beguncev, ki zaradi neznosnih domačih razmer bežijo na Kitajsko; poziva kitajsko vlado, naj v skladu s svojimi obveznostmi države pogodbenice konvencije ZN o beguncih tem beguncem ne odreka pravice, da prosijo za azil, in naj jih ne vrača na silo v Severno Korejo, temveč zaščiti njihove temeljne človekove pravice; poziva EU, naj – v skladu s svojim splošnim ciljem neširjenja jedrskega orožja – glede tega izvaja diplomatski pritisk na kitajsko vlado;

45.  poziva kitajsko vlado, naj skuša vplivati na Pakistan in to državo prepričati, naj preneha podžigati nestabilnost v regiji;

46.  pozdravlja sodelovanje med EU in Kitajsko na področju varnosti in obrambe, vključno z operacijami proti piratom v Adenskem zalivu, ter poziva k nadaljevanju skupnih prizadevanj pri reševanju svetovnih varnostnih in obrambnih vprašanj, kot je terorizem;

47.  opozarja Peking, na nepogrešljivo vlogo ZDA in EU pri ciljih modernizacije Kitajske; poleg tega opominja Peking na mednarodne obveznosti in odgovornost, da država kot stalna članica varnostnega sveta ZN prispeva k miru in svetovni varnosti; v zvezi s tem obžaluje, da Kitajska v partnerstvu z Rusijo vztrajno blokira ukrepe ZN zoper Sirijo, kjer Bašar Al Asad že več kot štiri leta vodi smrtonosno vojno proti sirskemu ljudstvu;

48.  poudarja pomen vzajemnega zaupanja in sodelovanja med Kitajsko, EU in drugimi ključnimi mednarodnimi akterji v boju proti svetovnim varnostnim grožnjam; upa, da bo Kitajska ponudila pomoč EU in pobudam pod vodstvom ZDA, da bi naredili konec kršitvam mednarodnega prava, ki so povzročile konflikt v vzhodni Ukrajini, ter povrnili ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine po ruski agresiji;

Razmere na področju človekovih pravic

49.  opaža močno protislovje med uradnimi prizadevanji Kitajske k univerzalnosti človekovih pravic in slabšanjem razmer na področju človekovih pravic; opaža, da so se nedavno – od leta 2013 – poslabšale razmere na področju človekovih pravic in svoboščin na Kitajskem ter da se je še zaostrilo že obstoječe zatiranje prebivalstva z omejevanjem civilnodružbenih možnosti izražanja in miroljubnega aktivizma; je zelo zaskrbljen zaradi aretacij, sojenj in obsodb številnih aktivistov za državljanske pravice, zagovornikov človekovih pravic in kritikov vlade ter zaradi dejstva, da je kitajska policija pridržala ali zaslišala več kot sto odvetnikov in zagovornikov človekovih pravic; poziva kitajske oblasti, naj priprte izpustijo in jim omogočijo neovirano opravljanje poklica;

50.  meni, da morajo trdni in stalni odnosi med EU in Kitajsko zagotavljati učinkovito podlago za zrel, smiseln in odprt dialog o človekovih pravicah, temelječ na vzajemnem zaupanju; prav tako meni, da 40. obletnica odnosov med EU in Kitajsko v letu 2015 ponuja izvrstno priložnost za napredek na tem področju;

51.  poziva EU, naj se med dialogom na različnih ravneh še naprej zavzema za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic na Kitajskem, klavzulo o človekovih pravicah pa vključi v vseh dvostranske pogodbe s Kitajsko;

52.  pozdravlja 33. dialog EU-Kitajska o človekovih pravicah, ki je potekal 8. in 9. decembra 2014; ugotavlja, da je v povezavi s pritiski drugih mednarodnih partnerjev prispeval h konkretnim dejanjem; poudarja, da je EU večkrat jasno izrazila željo, da bi ti dialogi prinesli bolj oprijemljive izboljšave pri spoštovanju človekovih pravic na terenu;

53.  opozarja, da je univerzalnost človekovih pravic vedno v osrčju pogovorov o človekovih pravicah med EU in Kitajsko; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Kitajska v svojem uradnem stališču oporeka tej univerzalnosti na podlagi kulturnih razlik ter da je bil to pomemben vzrok konceptualnih razlik, ki so vodile k nerazumevanju in nezaupanju v odnosih EU-Kitajska ter preprečevale napredek v njunem dialogu o človekovih pravicah; zato poziva kitajsko vodstvo, naj znova pretehta svoj pristop k temu vprašanju in spoštuje univerzalnost človekovih pravic v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah; poziva tudi, naj institucije EU v teh pogovorih sodelujejo s kitajskimi oblastmi in se zavzamejo za spoštovanje univerzalnosti;

54.  je še vedno zelo zaskrbljen, ker Kitajska še naprej izreka smrtno kazen in je po številu usmrčenih trenutno na prvem mestu na svetu in ker vsako leto naskrivaj usmrti na tisoče ljudi, ne da bi upoštevala mednarodni minimum za uporabo smrtne kazni; ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva k uveljavljanju človekovega dostojanstva in postopnemu razvoju človekovih pravic;

55.  je še vedno zaskrbljen zaradi hudih omejitev svobode izražanja, zbiranja, združevanja in veroizpovedi, pa tudi delovanja organizacij za človekove pravice;

56.  obsoja pogosto diskriminacijo etničnih in verskih manjšin;

57.  kritizira dejstvo, da svoboda veroizpovedi na Kitajskem sicer ni pravica, ki bi jo zagotavljala ustava, vendar vlada v praksi omejuje verske obrede uradno odobrenih in priznanih verskih organizacij; podpira odpor kitajskih cerkva do obnovljene strategije vlade, da bi dala krščanstvu „večji pridih kitajskosti“; še posebej obsoja sedanjo protikrščansko kampanjo v provinci Zhejiang, med katero je bilo v letu 2014 porušenih na desetine cerkva in odstranjenih več kot 400 križev; razume zaskrbljenost cerkva v drugih provincah z močno navzočnostjo kristjanov; obsoja tudi protibudistične kampanje v sklopu „domovinske vzgoje“, vključno z ukrepi za državni nadzor tibetanskih budističnih samostanov; obsoja programe „pravnega izobraževanja“ za budistične menihe in nune; ne razume in ne sprejema prepovedi podob dalajlame na Kitajskem; je zaskrbljen, da se kitajsko kazensko pravo zlorablja za preganjanje Tibetancev in budistov, katerih verske dejavnosti se enačijo s separatizmom, in dokaz za to vidi v tem, da delež menihov in nun med političnimi zaporniki v Tibetu sedaj znaša približno 44 %; obžaluje, da so se možnosti za prakticiranje budizma v Tibetu po tibetanskih protestih marca 2008 občutno poslabšale, saj je kitajska vlada začela izvajati strožji nadzor prek „domovinske vzgoje“, vključno z ukrepi za tesno spremljanje zadev v vseh tibetanskih budističnih samostanih, na primer prek upravnih odborov, ki niso izvoljeni, „pravnega izobraževanja“ za menihe in nune, tako da ne bodo sodelovali pri razdvajanju domovine in rušenju družbenega reda, in prepovedi podob dalajlame;

58.  ugotavlja, da je predsednik Xi Jinping prednostno sprejel nekatere zaveze, na primer odločno prizadevanje za vodenje države v skladu z zakoni in boj proti korupciji; je kljub temu globoko zaskrbljen, ker je bilo nedavno pridržanih več kot 200 odvetnikov, zlasti tistih, ki so posvečali človekovim pravicam, mnogi od njih pa so bili obtoženi kršenja javnega reda in spodkopavanja partije, pri čemer so oblasti trdile, da so ti drastični ukrepi namenjeni obrambi kitajskega pravnega sistema; poudarja, da so ti ukrepi v nasprotju s trditvami oblasti, da si bodo prizadevale za pravno državo, in spodkopavajo vsa prizadevanja za politične reforme;

59.  opominja, da imajo v uradnih kitajskih stališčih socialno-ekonomske pravice še vedno prednost pred državljanskimi in političnimi pravicami posameznika, medtem ko se te pravice v evropskem razumevanju štejejo za temeljne in enako pomembne, gospodarski razvoj in človekove pravice pa so medsebojno povezani, in v tem se odražajo razlike med evropskim in kitajskim razumevanjem človekovih pravic, ki jih je najti v uradnih stališčih; poudarja še, da je celovito varstvo človekovih pravic bistveno za nadaljnjo gospodarsko rast na Kitajskem, zato poziva kitajske oblasti, naj poskrbijo tako za socialno-ekonomske kot za državljanske in politične pravice;

60.  kritizira izjemno restriktivno medijsko okolje na Kitajskem in močno nadzorovano digitalno domeno, kjer je dostop do tuje – tudi Evropske – spletne vsebine blokiran, domača vsebina, za katero velja, da pomeni politično grožnjo, pa se redno briše in cenzurira; ostro nasprotuje visokemu številu kitajskih državljanov, zaprtih zaradi kršitev, ki vključujejo svobodo govora, zlasti v internetu;

61.  je zelo zaskrbljen, ker kitajska vlada nadaljuje z nepopustljivimi politikami do Tibetancev, zlasti z zavračanjem „pristopa srednje poti“, ki ga predlaga Dalajlama in s katerim si ne prizadeva niti za neodvisnost niti za odcepitev, temveč za resnično avtonomijo v ustavnih okvirih Ljudske republike Kitajske; poziva kitajsko vlado, naj ponovno vzpostavi dialog s tibetanskimi predstavniki; protestira, ker Komunistična partija Kitajske potiska tibetansko kulturo na obrobje, in poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo svobodo izražanja, združevanja in veroizpovedi tibetanskega ljudstva; obžaluje poslabšanje humanitarnih razmer v Tibetu, zaradi česar se je povečalo število primerov samozažiga; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili pred kratkim sprejeti ukrepi za kriminalizacijo samozažigov, katerih cilj je kaznovati tiste, ki so domnevno povezani z osebami, ki so izvedle samozažig; obžaluje, ker je bilo od leta 2006 v tako imenovane „nove socialistične vasi“ prisilno preseljenih več kot 2 milijona tibetanskih nomadov in pastirjev, saj so tako odrezani od zdravstvene oskrbe, izobraževanja in blaginje; ravno tako je zaskrbljen zaradi stalnega naseljevanja Kitajcev etnične skupine Han v Tibet; izraža zaskrbljenost v zvezi s primeri mučenja, izginotja in samovoljnega pridržanja ter odrekanjem dostopa do zdravstvene oskrbe za zapornike, tudi menihu Tenzinu Deleku Rinpočeju in desetim drugim vidnejšim tibetanskim zapornikom; poziva k podrobni preiskavi vseh primerov smrti v zaporih; je zelo zaskrbljen zaradi propadanja okolja v Tibetu; poudarja, da se tibetanska planota hitro segreva in da bi to utegnilo povzročiti topljenje ledenikov v Tibetu, med katerimi številni napajajo največje azijske reke;

62.  poziva evropska podjetja, ki opravljajo naložbe na Kitajskem, naj spoštujejo mednarodne delovne standarde ter sprejmejo zaveze, s katerimi bi povečale obseg pravic kitajskih delavcev, če te ne izpolnjujejo mednarodno dogovorjenih standardov;

Odnosi med Kitajsko in Tajvanom

63.  meni, da sta tako Kitajska kot Tajvan pomembna gospodarska partnerja EU v azijski in pacifiški regiji; pozdravlja vsako izboljšanje odnosov med Kitajsko in Tajvanom; zagovarja pogajanja o sklenitvi dvostranskega sporazuma o naložbah med EU in Tajvanom, saj je Tajvan za podjetja iz EU na regionalni ravni najboljša vstopna točka in odskočna deska za Kitajsko, prav tako pa so podobne (de facto) sporazume s Tajvanom sklenile že številne države, tudi Ljudska republika Kitajska;

64.  izraža zadovoljstvo, da je kitajska vlada sprejela sodelovanje Tajvana v nekaterih organizacijah ZN (Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodna organizacija civilnega letalstva); je zaskrbljen, ker je kitajska vlada ponovno potrdila zakon proti odcepitvi iz leta 2005, ki omogoča uporabo vojaških sredstev, če Tajvan razglasi neodvisnost; obžaluje, da je na jugu Kitajske še zmeraj 1500 raket dolgega dosega usmerjenih proti Tajvanu; meni, da bi postopna demilitarizacija regije dodatno spodbudila zbliževanje strani; poudarja, da bi bilo treba vse spore med obema stranema Tajvanske ožine reševati miroljubno in na podlagi mednarodnega prava; poudarja, da je bilo srečanje najvišjih uradnikov z obeh strani ožine 23. maja 2015 na otoku Kinmen spodbuden korak; ugotavlja, da je bilo to srečanje tretje uradno srečanje med zadolženimi za dvostranske odnose med Kitajsko in Tajvanom; podpira pobude, ki omogočajo miroljuben razvoj odnosov med obema stranema ožine;

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav pristopnic in držav kandidatk, vladi Ljudske republike Kitajske, kitajskemu nacionalnemu ljudskemu kongresu, tajvanski vladi in tajvanskemu zakonodajnemu svetu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

26.11.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

5

9

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Bas Belder, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Michael Gahler, Iveta Grigule, Richard Howitt, Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Jo Leinen, Arne Lietz, Andrejs Mamikins, David McAllister, Jean-Luc Mélenchon, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Vincent Peillon, Tonino Picula, Kati Piri, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Jaromír Štětina, Charles Tannock, László Tőkés, Elena Valenciano, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reinhard Bütikofer, Daniel Caspary, Andrzej Grzyb, Mike Hookem, Marek Jurek, Antonio López-Istúriz White, Miloslav Ransdorf, Jean-Luc Schaffhauser, Helmut Scholz

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Karoline Graswander-Hainz, Ernest Maragall, Gabriel Mato, Bogdan Brunon Wenta

(1)

UL L 250, 19.9.1985, str. 2.

(2)

UL L 6, 11.1.2000, str. 40.

(3)

UL C 264 E, 13.9.2013, str. 33.

(4)

UL C 239 E, 20.8.2013, str. 1.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0096.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0462.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0075.

(9)

UL C 305 E, 14.12.2006, str. 219.

(10)

UL C 67 E, 18.3.2010, str. 132.

(11)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0097.

(12)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0411.

(13)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0412.

(14)

UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.

(15)

UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185.

(16)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0301.

(17)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0603.

(18)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0252.

(19)

UL C 288 E, 25.11.2006, str. 59.

(20)

UL C 157 E, 6.7.2006, str. 471.

(21)

UL C 99 E, 3.4.2012, str. 118.

(22)

UL C 131 E, 8.5.2013, str. 121.

(23)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0257.

Pravno obvestilo