Postopek : 2014/2218(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0361/2015

Predložena besedila :

A8-0361/2015

Razprave :

PV 21/01/2016 - 6
CRE 21/01/2016 - 6

Glasovanja :

PV 21/01/2016 - 8.6
CRE 21/01/2016 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0021

POROČILO     
PDF 898kWORD 557k
10.12.2015
PE 544.272v03-00 A8-0361/2015

o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2014

(2014/2218(INI))

Odbor za peticije

Poročevalka: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2014

(2014/2218(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu razprav Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju pomena pravice do peticije in pomena takojšnje seznanjenosti Parlamenta s posameznimi pomisleki in pogledi evropskih državljanov ali rezidentov, kot je določeno v členih 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

  ob upoštevanju členov 52, 215, 216(8), 217 in 218 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0361/2015),

A.  ker je bilo v letu 2014 prejetih 2714 peticij, kar je skoraj 6 % manj kot v letu 2013, ko je Parlament prejel 2885 peticij; ker je bilo za 790 peticij ugotovljeno, da so dopustne in so bile nadalje obravnavane; ker je bilo 1070 peticij ugotovljeno, da so nedopustne; ker je bilo 817 peticij, ki so bile dopustne in zaključene; ker so bila priporočila izpodbijana v primeru 37 peticij; ker so te številke skoraj dvakrat višje od števila peticij, prejetih v letu 2009; ker tega povišanja ni spremljalo sorazmerno povišanje števila uradnikov, zadolženih za obravnavo teh peticij;

B.  ker je namen letnega poročila o dejavnostih Odbora za peticije predstavitev analize peticij, prejetih leta 2014, pa tudi razprava o možnem izboljšanju postopkov in odnosov z drugimi institucijami;

C.   ker je število prejetih peticij skromno v primerjavi s skupnim prebivalstvom Evropske unije, kar kaže, da velika večina državljanov EU še ni seznanjena s pravico do peticije ali o njeni morebitni koristnosti kot sredstva, s katerim lahko evropske institucije in države članice opozorijo na zadeve, ki vplivajo nanje ali so zaradi njih zaskrbljeni; čeprav so nekateri državljani EU seznanjeni s postopkom vlaganja peticij, pa je zmedenost o področju dejavnosti EU še vedno vsesplošna, kar dokazuje visoko število prejetih nedopustnih peticij (39,4 %);

D.  ker je ustrezna obravnava peticij skozi celoten postopek odločilna za zagotavljanje spoštovanja pravice do peticije; ker so vlagatelji peticij običajno državljani, ki se zavzemajo za izboljšanje in zagotavljanje blaginje naših družb v prihodnosti; ker bi lahko izkušnje, ki jih imajo državljani pri obravnavi njihovih peticij, oblikovale njihovo prihodnje mnenje o evropskem projektu;

E.  ker je bilo leta 2014 zaključenih 1887 peticij, od katerih je bilo 1070 nedopustnih; ker to pomeni skoraj 10-odstotno povečanje v primerjavi s podatki za leto 2013, ko je bilo zaključenih 1723 peticij;

F.  ker evropske državljane neposredno zastopa edina institucija EU, ki jo neposredno volijo, tj. Evropski parlament; ker jim pravica do peticije ponuja možnost, da neposredno pritegnejo pozornost njihovih izvoljenih predstavnikov;

G.  ker morajo imeti državljani EU in kultura storitev v njihovem imenu pri delu parlamenta, zlasti Odbora za peticije, vedno prednost pred vsemi drugimi dejavniki ali merili učinkovitosti; ker sedanja raven kadrovske zasedenosti v enoti za peticije ogroža izpolnjevanje teh temeljnih načel;

H.  ker bi pravica do peticije, ob polnem spoštovanju njenega bistva, lahko izboljšala odzivnost parlamenta na težave državljanov in prebivalcev EU, če bi na vseh stopnjah postopka vlaganja peticij obstajal odprt, demokratičen, vključujoč in pregleden mehanizem za reševanje težav, ki se nanašajo predvsem na uporabo zakonodaje EU;

I.  ker je pravica do peticije ključna prvina participativne demokracije;

J.  ker je namen pravice do peticije, skupaj z Evropskim varuhom človekovih pravic, da obravnavata nepravilnosti pri delovanju institucij EU ali nacionalnih institucij pri izvajanju prava EU;

K.  ker peticije predstavljajo dragocene povratne informacije za zakonodajalce in izvršilne organe na ravni EU in nacionalni ravni, zlasti o morebitnih vrzelih pri izvajanju zakonodaje EU; ker so lahko peticije zgodnje opozorilo državam članicam, ki zaostajajo pri izvajanju prava EU;

L.  ker takšne peticije, naslovljene na Odbor za peticije, pogosto vsebujejo koristne in neposredne informacije za druge odbore Parlamenta, pristojne za oblikovanje zakonodaje na njihovih področjih;

M.  ker za zagotavljanje spoštovanja temeljne pravice do peticije ni odgovoren le Odbor za peticije, ampak bi moralo biti plod skupnega prizadevanja vseh parlamentarnih odborov ter drugih institucij EU; ker nobena peticija ne bi smela biti zaključena pred prejetjem povratnih informacij od drugih parlamentarnih odborov;

N.  ker bi si moral Odbor za peticije prizadevati za večjo uporabo svojih pooblastil ter splošnih in posebnih orodij odborov, kot so vprašanja za ustni odgovor in kratke resolucije, da bi na podlagi prejetih peticij opozoril na vprašanja, ki zadevajo državljane in rezidente EU, saj bi jih obravnavali na plenarnem zasedanju Parlamenta;

O.  ker je treba vsako peticijo temeljito, učinkovito, pravočasno, pregledno in individualno oceniti in obravnavati na način, ki spoštuje pravico članov Odbora za peticije do sodelovanja; ker mora vsak prosilec v kratkem času prejeti odgovor, v katerem so navedeni razlogi za zaključek peticije ali za nadaljnje ukrepanje, izvajanje in spremljanje sprejetih ukrepov; ker je boljše institucionalno usklajevanje z institucijami na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni ključno za hitro obravnavo vprašanj iz peticij;

P.  ker je treba zagotoviti učinkovito in hitro obravnavo peticij, tudi med prehodnim zakonodajnim obdobjem in poznejšimi menjavami osebja;

Q.  ker je zlasti v interesu dopustnih in utemeljenih peticij potrebno, da dela Odbora za peticije ne bodo bremenile predolge obravnave nedopustnih ali neutemeljenih peticij;

R.  ker je treba vlagatelja peticije ustrezno obvestiti o razlogih, zakaj je peticija označena za nedopustno;

S.  ker se peticije obravnavajo na sejah Odbora za peticije in lahko vlagatelji sodelujejo pri razpravah o svojih peticijah ter imajo pravico predstaviti peticije z vsemi podrobnostmi, s čimer lahko aktivno prispevajo k delu odbora, njegovim članom, članom Evropske komisije in navzočim predstavnikom držav članic pa posredujejo dodatne informacije; ker se je v letu 2014 razprav Odbora za peticije udeležilo 127 vlagateljev peticij, ki so v njih sodelovali; ker ostaja razmerje neposredne udeležbe razmeroma nizko in bi ga bilo treba zvišati, tudi z uporabo sredstev za komunikacijo na daljavo, ter z načrtovanjem, da bi vlagateljem peticij omogočili boljšo pripravo na razpravo v odboru;

T.  ker se pogosto dogaja, da peticije po javni razpravi na sejah odbora ostanejo odprte in je predvideno nadaljnje ukrepanje ter se čaka na povratne informacije, in sicer v okviru dodatne preiskave Komisije ali parlamentarnih odborov ali dejanske izmenjave z ustreznimi nacionalnimi ali regionalnimi organi;

U.  ker bi bilo potrebno imeti več časa na sejah odbora za razpravo o široki paleti vprašanj in zagotavljanje kakovosti posameznih razprav; ker so sestanki koordinatorjev političnih skupin ključnega pomena za dobro načrtovanje in nemoten potek dela odbora, in bi bilo zato treba nameniti dovolj časa, da bi se omogočilo demokratično odločanje;

V.  ker se Odbor za peticije pri delu opira na pisne informacije, ki jih posredujejo vlagatelji peticij, ter na njihove ustne in avdiovizualne prispevke na seji in dodatna izvedenska mnenja Evropske komisije, držav članic, Varuha človekovih pravic ali drugih predstavniških političnih organov;

W.  ker bi bilo treba pomisleke vlagateljev peticij temeljito obravnavati skozi ves postopek peticij; ker lahko tak postopek zahteva različne faze, tudi več krogov izmenjave povratnih informacij od vlagatelja peticije in evropskih institucij in nacionalnih organov;

X.  ker merila za dopustnost peticij, ki jih določata Pogodba in poslovnik Parlamenta, zahtevajo, da peticija izpolnjuje uradne pogoje za dopustnost (člen 215 Poslovnika), se pravi, da mora njena vsebina zadevati področja delovanja Unije, ki neposredno vplivajo na vlagatelja peticije, ki mora biti državljan Unije ali prebivati v njej; ker so nekatere peticije posledično označene za nedopustne, saj ne ustrezajo tem uradnim merilom; ker je odločitev o dopustnosti pravzaprav skladna s takšnimi pravnimi in tehničnimi merili in ne bi smela biti odvisna od političnih odločitev; ker bi moral biti spletni portal za peticije učinkovito orodje za zagotavljanje potrebnih informacij in navodil za vlagatelje peticij o merilih za dopustnost;

Y.  ker lahko kakršna koli zamuda pri obravnavi peticij, ki se nanašajo na otroke, še posebej resno ogrozi udeležence, zato je bil sprejet posebni način obravnave teh peticij;

Z.  ker lahko državljani EU z uporabo peticije spremljajo pripravo in izvajanje prava EU; ker to omogoča državljanom EU, da delujejo kot koristen vir informacij o zahtevah v zvezi s pravom EU ter kršitvami tega prava, kar je zlasti pomembno pri zadevah, ki se nanašajo na okolje, notranji trg, priznavanje poklicnih kvalifikacij, varstvo potrošnikov ter sektor finančnih storitev;

AA.  ker vložitev peticije pogosto sovpada z vložitvijo pritožbe na Evropsko komisijo, ki lahko privedle do začetka postopka zaradi neizpolnitve obveznosti ali tožbe zaradi opustitve ukrepanja; ker statistični podatki (Letno poročilo Komisije o nadzoru uporabe prava skupnosti (COM/2006/0416)) kažejo, da je bila četrtina, če ne kar tretjina peticij, obravnavanih v letu 2014, povezana s postopki za ugotavljanje kršitev ali je bila povod zanje; ker je potrebna vključitev Evropskega parlamenta v postopke peticij za dodatni nadzor preiskovalnega dela pristojnih institucij EU; ker nobena peticija ne bi smela biti zaključena medtem, ko jo preiskuje Komisija;

AB.  ker se poglavitna vprašanja iz peticij nanašajo na široko paleto vprašanj, kot so okoljska zakonodaja (zlasti glede ravnanja z vodo in odpadki, iskanja in črpanja ogljikovodikov, velikih infrastrukturnih in razvojnih projektov), temeljne pravice (zlasti pravice otrok in invalidov, kar je posebej pomembno glede na to, da naj bo do četrtina volivcev EU imela določeno stopnjo motnje ali invalidnosti), prosto gibanje oseb, diskriminacija, priseljevanje, zaposlovanje, pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), dobrobit živali, delovanje pravosodja in socialna vključenost invalidov;

AC.  ker je 19. novembra 2014 z enoletno zamudo začel delovati spletni portal Odbora za peticije, ki je bil zasnovan z namenom, da bi spodbujal pravico do peticije in dejavno udeležbo državljanov v življenju EU, in nadomestil predhodno elektronsko storitev za vlaganje peticij na spletnem mestu Europarl; ker je namen portala, ki še ne deluje v celoti, zagotoviti celovito rešitev za specifične potrebe postopka peticij in bolj ustrezno spletno orodje za državljane Unije, ki želijo vložiti peticijo, ter sprotno spremljanje različnih faz postopka; ker so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti, zlasti v zvezi s funkcijo iskanja, kar ogroža vlogo portala kot javnega registra peticij, in ker bi morala biti druga faza, namenjena reševanju vseh pomanjkljivosti, že sklenjena; ker bi lahko portal prispeval k boljši prepoznavnosti in izboljšanju storitev za državljane in člane odbora, za katere bo deloval kot elektronski register (v skladu s členom 216(4) Poslovnika), državljanom pa omogočil, da bodo vlagali in spremljali peticije ter dodali elektronski podpis k svojim peticijam; ker naj bi izboljšal upravno učinkovitost ter preglednost in interaktivnost postopka obravnave peticij, kar bi koristilo vlagateljem, poslancem in širši javnosti; ker bi moral biti spletni portal orodje za izboljšanje preglednosti postopka peticij, dostopa vlagateljev peticij do informacij in osveščanje državljanov o sposobnosti in zmožnostih odbora za peticije, da jim pomaga k izboljšavi razmer; poudarja, da bi bilo treba razširiti in še naprej spodbujati uporabo nove informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi delo odbora približali državljanom;

AD.  ker je evropska državljanska pobuda pomembno orodje, ki državljanom omogoča, da sodelujejo v postopku političnega odločanja EU, in je treba njen potencial v celoti izkoristiti; ker bi bilo treba za najboljše rezultate pri udeležbi državljanov ta instrument še izboljšati, okrepiti njegovo raven zastopanosti, tudi s praktičnega vidika, in v celoti spoštovati in izvajati v evropskih institucijah (zlasti Komisiji);

AE.  ker Odbor za peticije še naprej pozorno spremlja izvajanje uredbe o evropski državljanski pobudi in se zaveda potrebe po novi uredbi za odpravo številnih pomanjkljivosti, ovir in slabosti ter zapletenosti veljavnega pravnega okvira ter mehanizmov, ki so potrebni za izvajanje in nadaljnje ukrepanje v zvezi z evropsko državljansko pobudo, zlasti pri dejanskem zbiranju podpisov;

AF.  ker tri leta po začetku veljavnosti Uredbe št. 211/2011(1. aprila 2012), Odbor za peticije meni, da je treba oceniti njeno izvajanje, da bi odkrili morebitne pomanjkljivosti in predlagali ustrezne rešitve za hiter pregled, in tako izboljšali njeno izvajanje;

AG.  ker so bile javne predstavitve za uspešne evropske državljanske pobude pozitivno sprejete, poslanci in civilna družba pa so zelo cenili vključitev in sodelovanje Odbora za peticije kot pridruženega odbora na predstavitvah evropskih državljanskih pobud; ker Odbor za peticije ta proces podpira in želi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami na področju dela z državljani prispevati pri izpolnjevanju zastavljenega cilja; ker se od Komisija pričakuje konkretno nadaljnje ukrepanje, s konkretnimi predlogi, za vse uspešne državljanske pobude;

AH.  ker je treba opozoriti, da v letu 2014 zaradi obsega dela, ki ga je imel Odbor za peticije, in potreb po kadrovski okrepitvi sekretariata Odbora za peticije ni bilo obiskov za ugotavljanje dejstev za preiskavo peticije, ki so bile obravnavane v letu 2014; ker pa se bodo v prihodnosti izvajali v povezavi z ustreznimi peticijami;

AI.  ker bi bilo treba v letu 2016 nadaljevati z običajnim številom obiskov za ugotavljanje dejstev glede na to, da so posebna pravica odbora in temeljni del njegovega dela, ki vključuje stike z državljani in organi v ustreznih državah članicah; ker člani teh delegacij enakopravno sodelujejo v vseh s tem povezanih dejavnostih;

AJ.  ker ima Odbor za peticije pristojnosti tudi v zvezi z delovanjem urada evropskega varuha za človekove pravice, ki preiskuje pritožbe državljanov EU v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v institucijah in organih EU, o tem pa na osnovi varuhovega poročila pripravi tudi svoje letno poročilo; ker je odbor v skladu s členom 204 Poslovnika dejavno in neposredno sodeloval pri organizaciji volitev evropskega varuha človekovih pravic leta 2014; ker je bila na volitvah decembra 2014, ki so potekale učinkovito in pregledno, za ponovni petletni mandat izvoljena Emily O'Reilly, da vodi urad varuha človekovih pravic;

AK.  ker je odbor za peticije član Evropske mreže varuhov človekovih pravic, katere člani so tudi morebitni odbori za peticije nacionalnih parlamentov, in ker je pomembno, da parlamenti držav članic imenujejo odbore za peticije, in okrepijo že obstoječe, da bi se izboljšalo sodelovanje med njimi;

1.  poudarja, da Odbor za peticije z delom, ki ga opravlja, državljanom in rezidentom EU omogoča, da nekoliko sodelujejo pri zaščiti in spodbujanju svojih pravic in spremljanju pravilne uporabe predpisov Unije, saj državljani v peticijah izražajo svoje pomisleke, njihove upravičene pritožbe pa rešene v razumnem času; poudarja, da je boljše institucionalno usklajevanje z institucijami na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni, pa tudi drugimi organi, ključno za takojšnjo obravnavo vprašanj iz peticij;

2.  poudarja, da Odbor za peticije poleg tega, da je kontaktna točka za vse državljane, skupaj z Evropskim varuhom človekovih pravic in evropsko državljansko pobudo predstavlja temeljno orodje za večjo politično udeležbo državljanov, ki jim je treba zagotoviti pregleden in ustrezen dostop do teh orodij in njihovo zanesljivo delovanje; poudarja odgovornost, ki jo imajo ti organi pri spodbujanju evropskega državljanstva in izboljšanju vidnosti in verodostojnosti institucij EU; poziva institucije EU, naj bolj upoštevajo delo Evropskega varuha človekovih pravic; poziva k dodatnim mehanizmom za zagotovitev neposredne udeležbe državljanov pri postopkih odločanja v okviru evropskih institucij;

3.  poudarja, da je povečano sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi o vprašanjih, ki so povezani z uporabo prava Unije, ključnega pomena za približevanje evropskim državljanom ter krepitev demokratične legitimnosti in odgovornosti postopka odločanja v Parlamentu; poudarja, da proaktivna izmenjava informacij na vseh institucionalnih ravneh krepi sodelovanje in je ključnega pomena za obravnavo vprašanj, na katere opozarjajo vlagatelji peticij; obžaluje, da se nacionalni, regionalni in lokalni organi včasih ne odzovejo na prošnje Odbora za peticije;

4.  opozarja na nakopičene zaostanke pri obravnavi peticij, kar je posledica omejenih kadrovskih virov, ki so na voljo sekretariatu odbora, to pa močno vpliva na čas, ki je na voljo za obravnavo peticij, še zlasti za ugotavljanje njihove dopustnosti; meni, da takšne zamude niso sprejemljive, če naj bi se zagotavljala odličnosti storitev, in da ogrožajo ne le dejansko uveljavljanje pravice do peticije, ampak tudi verodostojnost evropskih institucij v očeh prizadetih državljanov; poziva pristojne politične in upravne organe Parlamenta, naj v sodelovanju z Odborom za proračun najdejo ustrezno rešitev, da bo Odbor za peticije opravljali delo v duhu Pogodb;

5.  meni tudi, da je Parlament dolžan poskrbeti, da ne bi neupravičeno dolgo trajalo, preden bi bile nedopustne ali neutemeljene peticije razglašene za nedopustne ali zaključene; s tem v zvezi poudarja zahtevo, da je treba vlagatelju peticije skrbno utemeljiti odločitev o nedopustnosti ali da se peticija zaključi, ker je neutemeljena;

6.  poziva Odbor za peticije in po potrebi odbor Parlamenta, ki je pristojen za spremembo poslovnika, naj bolj jasno opredelita razliko med merili za določanje utemeljenosti in pravili za ugotavljanje dopustnosti peticije, ter kdaj peticija ostane odprta in kdaj se jo zaključi, pa tudi poskrbi, da bo struktura za morebitne vlagatelje jasna;

7.  poudarja pomembno vlogo Komisije, ki nudi pomoč pri reševanju zadev, ki jih izpostavijo vlagatelji peticij, in jo poziva, da v primeru storjene ali prihodnje kršitve prava Unije pri izvajanju uradnega načrtovanja v preteklosti, proaktivno in pravočasno spremlja določene projekte, na katere so opozorili vlagatelji peticij; poziva Komisijo, naj kot varuhinja Pogodb odpravi takšne primere, ko je prišlo do nepravilnega prenosa prava EU ali opustitve prenosa, o čemer je poročalo veliko število peticij, naslovljenih na Parlament; poziva Komisijo, naj s tem v zvezi manj okleva pri uporabi postopka za ugotavljanje kršitev; poudarja, da je treba odpraviti vtis, da se bolj upoštevajo večje države članice, kadar je sprožen postopek za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj Odbor za peticije redno obvešča o poteku in dejanskih rezultatih postopkov za ugotavljanje kršitev, neposredno povezanih s peticijami;

8.  poziva Komisijo, naj v celoti sodeluje pri postopku peticij, zlasti z izvedbo temeljitih preiskav dopustnih zadev, ki so ji bile posredovane, in na koncu zagotovi točne in posodobljene pisne odgovore vlagatelju; pričakuje, da bodo ti odgovori razviti naprej v ustnih razpravah o teh vprašanjih na javnih sejah Odbora za peticije; meni, da bi moral zaradi verodostojnosti institucij v takih razpravah Komisijo zastopati uradnik na ustrezno visokem položaju;

9.  zahteva, naj Komisija zaradi preglednosti in v duhu zvestega sodelovanja med različnimi institucijami EU olajša dostop do dokumentov z vsemi ustreznimi informacijami, povezanimi s pilotnimi postopki EU, zlasti ob upoštevanju prejetih peticij, vključno z izmenjavo vprašanj in odgovorov med Komisijo in zadevnimi državami članicami, vsaj kadar so postopki že zaključeni;

10.  poudarja pomen proaktivnega spremljanja in pravočasnih preventivnih ukrepov s strani Komisije, če obstajajo utemeljeni dokazi, da bi lahko določeni načrtovani in objavljeni projekti kršili zakonodajo EU; je zaskrbljen zaradi sedanjega trenda v Komisiji, ki zavira poizvedbe o vsebini številnih peticij s tem, da uvaja omejitve iz postopkovnih razlogov; se ne strinja v večkratnimi predlogi, da bi se zaključilo številne zadeve, ki se nanašajo na posamezne peticije, ne da bi počakali na rezultate preiskave obravnavanega vprašanja in meni, da to ni v skladu z duhom osnovne vloge Komisije kot varuhinje pogodb; poziva k še bolj skrbni pozornosti in posledičnim ukrepom v primerih peticij, pri katerih obstaja zlasti možnost, da je sama Komisija kršila zakonodajo EU, na primer na področju javnega dostopa do dokumentov, ki ga zagotavlja Aarhuška konvencija;

11.  poudarja, da je treba zagotoviti, da se bo Komisija na vse peticije odzvala na podroben in proaktiven način ter v najkrajšem možnem času;

12.   zahteva, naj se glede na posebno naravo tega odbora in znatno delovno obremenitev, povezano z njegovim stikom z državljani in prebivalci, ki vlagajo peticije vsako leto, povečajo kadrovski viri, ki so na voljo njegovem sekretariatu;

13.  poudarja, da je treba izboljšati korespondenco z državljani za obravnavanje njihovih zahtevkov;

14.  meni, da je treba okrepiti sodelovanje z nacionalnimi parlamenti in pristojnimi odbori ter vladami držav članic ter spodbujati organe držav članic k popolni preglednosti prenosa in uporabe prava EU; poudarja pomen sodelovanja s Komisijo in državami članicami za zaščito pravic državljanov na učinkovitejši in bolj pregleden način ter spodbuja udeležbo predstavnikov držav članic na sejah; poudarja, da bi se morali predstavitev in sej odbora, na katerih vsebina obravnavanih vprašanj zahteva udeležbo teh institucij, udeležiti predstavniki Sveta in Komisije na čim višjem položaju; ponavlja poziv iz poročila o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2013 (2014/2008 (INI)) k vzpostavitvi okrepljenega strukturiranega dialoga z državami članicami, in sicer s pripravo rednih sej s člani nacionalnih odborov za peticije ali ostalih pristojnih organov;

15.  poziva države članice, naj uvedejo pravno obveznost ustanovitve dobro delujočih odborov za peticije pri nacionalnih parlamentih, kar bi povečalo učinkovitost sodelovanja med Odborom za peticije ter nacionalnimi parlamenti;

16.   meni, da mora odbor okrepiti sodelovanje z drugimi odbori Parlamenta s tem, da zahteva njihova mnenja o peticijah, povabi njihove člane na razprave, ki spadajo v njihovo področje pristojnosti, in jih pozove, naj Odboru za peticije pogosteje naročijo pripravo mnenj o določenih poročilih in zlasti o poročilih o dobrem prenosu in izvajanju prava Unije v državah članicah; zahteva, naj pristojni odbori posredovane peticije ustrezno upoštevajo in naj posredujejo povratne informacije, ki so potrebne za pravilno obravnavo peticij;

17.  poudarja vse večji pomen, ki ga ima Odbor za peticije kot nadzorni odbor, ki bi moral biti referenčna točka za prenos in izvajanje evropske zakonodaje na upravni ravni v državah članicah; ponavlja poziv iz resolucije o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2013(1) k povečanju števila političnih razprav na plenarnih zasedanjih ter živahnejše obveščanje o peticijah evropskih državljanov;

18.  obžaluje, da ne more več vlagateljev neposredno predstaviti svoje primere v Odboru za peticije, za kar je deloma krivo pomanjkanje časa za seje, deloma pa kadrovska podhranjenost sekretariata odbora; poziva, naj se izboljša čas, v katerem so vlagatelji obveščeni o obravnavi svoje peticije in ter trajanje njihove obravnave v odboru; podpira večjo uporabo videokonferenc ali katerih koli drugih sredstev, ki bi vlagateljem peticij omogočili dejavno udeležbo pri delu Odbora za peticije, tudi kadar ne morejo biti fizično navzoči;

19.  poziva k takojšnji vzpostavitvi neformalne mreže za peticije v Parlamentu, v kateri bi sodelovali predstavniki vseh odborov Parlamenta, s čimer bi zagotovili nemoteno in učinkovito usklajevanje dela v zvezi s peticijami, kar bo izboljšalo uresničevanje pravice do peticije;

20.  opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo drugi odbori Evropskega parlamenta, vključno z razpravo o vprašanjih iz peticij, ki se nanašajo na njihova področja pristojnosti, na sejah in, kadar je to primerno, uporabo prejetih peticij kot vir informacij za začetek zakonodajnih postopkov;

21.  obžaluje, da Listina o temeljnih pravicah ni bila sprejeta v vseh državah članicah, in da mnogi menijo, da je njeno izvajanje nejasno in do neke mere nezadovoljivo; obžaluje tudi, da Evropska konvencija o človekovih pravicah še ni bila sprejeta v EU kot taka v smislu člena 6(2) PEU in da evropski državljani nimajo zadostnih informacij v zvezi s tem povezanimi postopki; obžaluje, da Komisija ozko razlaga člen 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z zahtevo, naj se določbe Listine uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob ustreznem spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, kadar te izvajajo pravo Unije; opozarja, da je Komisija večkrat navedla, da ne more delovati na področju temeljnih pravic, kadar je to zahteval odbor, pri čemer se je sklicevala na člen 51 Listine; poudarja, da pričakovanja državljanov pogosto presegajo to, kar dopuščajo strogo pravne določbe te listine; poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za izpolnitev pričakovanj državljanov in najde nov pristop k razlagi člena 51;

22.  opozarja na pomembno delo, ki ga je Odbor za peticije opravil v okviru izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov; je s tem v zvezi ustrezno seznanjen s sklepnimi ugotovitvami odbora OZN o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije(2); poudarja, da bi bilo treba zagotoviti ustrezna sredstva za okvir Evropske unije, v skladu z zahtevami konvencije; v zvezi s tem poziva k povečanju zmogljivosti Odbora za peticije in njegovega sekretariata, da bi lahko odbor ustrezno izpolnjeval svojo funkcijo zaščite; poziva k imenovanju pooblaščenega uradnika, ki bo pristojen za obravnavo vprašanj, povezanih z invalidnostjo; poudarja svojo pripravljenost za tesno sodelovanje z drugimi zakonodajnimi odbori Parlamenta, vključenih v mrežo, ki se ukvarja s vprašanji s področja invalidnosti; ugotavlja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi v imenu odbora za zaščito invalidnih oseb, kot so ukrepi za spodbujanje čim prejšnje ratifikacije Marakeške pogodbe;

23.  poudarja, da so državljani zaskrbljeni zaradi čezatlantskega partnerstva na področju trgovine in naložb in ga zavračajo, kot tudi nepregledna pogajanja, v katerih sodeluje Komisija, kot je bilo poudarjeno v številnih peticijah, prejetih v letu 2014; poudarja, da mora Komisija nujno izvajati priporočila Evropskega varuha človekovih pravic v zvezi s tem;

24.  opozarja na mnenje, ki ga je odbor izdal v zvezi s priporočili Komisije glede pogajanj za čezatlantsko partnerstvo, v katerem, kot je bilo poudarjeno v številnih prejetih peticijah, zavrača instrument za arbitražno reševanje sporov med vlagatelji in državo in obžaluje, da je bila evropska državljanska pobuda proti TTIP zavrnjena;

25.  obžaluje, da nekatere države članice še niso ratificirale Konvencije OZN o pravicah invalidov, in jih poziva, naj jo čim prej podpišejo in ratificirajo;

26.  poziva EU in države članice, naj podpišejo in ratificirajo izbirni protokol h Konvenciji OZN o pravicah invalidov;

27.  poziva države članice, naj brez odlašanja podpišejo in ratificirajo Marakeško pogodbo o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem;

28.  ugotavlja, da je bila velika pozornost namenjena nekaterim peticijam o načrtu za raziskovanje in izkoriščanje morebitnih zalog nafte na Kanarskih otokih; priznava, da so vlagatelji peticij, ki se zaradi okoljskih razlogov ne strinjajo z načrtom, pomembno prispevali k razjasnitvi razprave; ugotavlja, da okoljska vprašanja ostajajo prednostna tema vlagateljev peticij, in opozarja, da države članice na tem področju še ne ukrepajo ustrezno; ugotavlja, da se mnogo peticij nanaša na ravnanje z odpadki, varnost vode, jedrsko energijo, obsežno hidravlično lomljenje in zaščito živalskih vrst;

29.  poudarja, da veliko število prejetih peticij zavrača uporabo hidravličnega lomljenja za pridobivanje nafte in plina iz podtalja in opozarja na škodljive okoljske, gospodarske in družbene posledice, ki so povezane z uporabo te tehnike;

30.  še posebej obsoja prakso razdelitve dosjejev, ki se pogosto uporablja pri velikih infrastrukturnih projektih ali projektih vrtanja in so podlaga za številne peticije s področja okoljskih vprašanj;

31.  ugotavlja, da so vlagatelji peticij zaskrbljeni zaradi domnevno storjenih primerov krivic v upravnih in sodnih postopkih v zvezi z ločitvijo in razvezo staršev ter poznejšim skrbništvom nad otrok in prisilnimi posvojitvami; v zvezi s tem ugotavlja, da v nekaterih državah članicah v primerih parov različnih nacionalnosti obstaja možnost diskriminacije na podlagi nacionalnosti v korist zakonca iz države članice, v kateri poteka postopek, in v škodo zakonca, ki ni njen državljan, kar ima pogosto hude in zelo negativne posledice za pravice otroka; poudarja, da je bil obveščen o primerih, ki vključujejo več držav članic (Nemčijo (zlasti glede dela urada za zaščito otrok in mladostnikov), Francijo, Nizozemsko, Slovaško in Dansko) ter Norveško, in v tej zvezi pozdravlja načrtovano revizijo uredbe Bruselj II a v letu 2016; poudarja, da je bila leta 2015 v okviru Odbora za peticije ustanovljena nova delovna skupina, odgovorna za hiter in usklajen odziv na te pomisleke, ki je opravila obisk za ugotavljanje dejstev za preiskavo pritožbe na kraju samem;

32.  opozarja na veliko število peticij, ki ostro kritizirajo in opozarjajo na posledice politik EU na področju migracij, trgovine in zunanje politike z vidika njihove skladnosti z določbami, ki zagotavljajo človekove pravice migrantov; poudarja, da morajo vse institucije, organi in agencije EU, vključno z agencijo Frontex, zagotavljati dosledno spoštovanje človekovih pravic na svojih področjih dejavnosti ter skladnost z Listino o temeljnih pravicah;

33.  pozdravlja socialni dialog v obliki evropskega foruma za otrokove pravice, ki je na pobudo Komisije vsakoletno organiziran od leta 2007, in katerega cilj je podpirati pravice otrok kot del notranjih in zunanjih ukrepov EU; ugotavlja, da so tega dialoga udeležujejo predstavniki držav članic, zagovorniki otrokovih pravic, predstavniki Odbora regij, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Sveta Evrope, Unicefa in številnih nevladnih organizacij;

34.   poudarja, da so teme peticij, na katere opozarjajo državljani, raznolike, saj zadevajo na primer temeljne svoboščine, človekove pravice, pravice invalidnih oseb, notranji trg, okoljsko pravo, delovno pravo, migracijsko politiko, javno zdravstvo, dobrobit otrok, promet, pravice živali in diskriminacijo; poziva Odbor za peticije, naj svoje delo še bolj specializira z imenovanjem notranjih poročevalce o glavnih politikah, na katere opozarjajo vlagatelji peticij; zahteva, naj se sekretariatu odbora nameni več sredstev, da bo Odbor lahko obravnaval takšno intenzivno in obsežno vrsto peticij;

35.  meni, da je organizacija javnih predstavitev zelo pomemben način za obravnavo vprašanj, na katere opozarjajo državljani; želi opozoriti na javne predstavitve, ki jih organizira skupaj z Odborom za okolje v okviru evropske državljanske pobude na temo Pravica do vode in z Odborom za pravne zadeve v okviru evropske državljanske pobude z naslovom Eden izmed nas; meni, da je evropska državljanska pobuda instrument, ki spodbuja nadnacionalno, participativno in predstavniško demokracijo, ki bo državljanom omogočila, ko bo nova uredba odobrena, da bodo lahko bolj neposredno sodelovali pri določanju vprašanj o politikah in zakonodaji EU, ki jih je treba obravnavati, postavljanju teh vprašanj in opredelitvi prednostnega vrstnega reda njihove obravnave; ponavlja svojo zavezo, da bo dejavno sodeloval pri organizaciji javnih predstavitev za uspešne evropske državljanske pobude; se zavezuje, da bo dal na institucionalni ravni prednost zagotavljanju učinkovitosti v participativnem postopku in po potrebi zakonodajnemu nadaljnjemu ukrepanju; pozdravlja uporabo omogočanja dostopnosti za invalidne osebe na predstavitvah, na primer z uporabo zaslonov, ki pisno besedilo spremijo v govorjeno;

36.  obžaluje odgovor Komisije na nekaj uspešnih evropskih državljanskih pobud in da je edinemu instrumentu nadnacionalne demokracije v EU sledilo le malo ukrepanja;

37.  opozarja na številne resolucije, sprejete leta 2014 v obliki poročil, kot je resolucija z dne 12. marca 2104 o poročilu o državljanstvu EU iz leta 2013 „Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost“(3), ki je sprožilo razpravo o usklajevanju pokojninskih pravic ter pravici državljanov, da volijo in so izvoljeni; opozarja na letno poročilo o dejavnostih Komisije za leto 2013(4) ter na svojo resolucijo z dne 15. januarja 2015 o letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013(5), zlasti v zvezi s sporazumom o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe;

38.  pozdravlja odločitev Komisije, da bo leta 2014 nadaljevala z dejavnostmi, začetimi leta 2013 in povezanimi z evropskim letom državljanov, ko je večji poudarek namenila evropskim volitvam, ki so potekale od 22. do 25. maja 2014; pozdravlja pripravljenost Komisije, da bo državljane obveščala o instrumentih, ki jih imajo na voljo za sodelovanje v procesu demokratičnega odločanja v Evropi, pa tudi da bo državljanom zagotovila informacije in nasvete v zvezi z njihovimi pravicami in demokratičnimi instrumenti, ki jih imajo na voljo za njihovo uveljavljanje; poudarja, da si je treba še bolj prizadevati za ozaveščanje o evropskih volitvah, saj v mnogih državah članicah udeležba na volitvah leta 2014 ni dosegla 50 %;

39.  poudarja, da je treba zagotoviti polno delovanje spletnega portala Odbora za peticije, preko katerega bodo lahko vlagatelji učinkovito registrirali in vlagali peticije, nalagali podporne dokumente, podprli dopustne peticije in prejeli informacije ter samodejna elektronska obvestilo o spremembi statusa njihove peticije in preko katerega se bodo lahko neposredno obrnili na uradnike EU za jasne in razumljive informacije o napredku pri obravnavi vprašanj iz njihovih peticij; obžaluje, da pričakovana časovnica izvajanja ni bila izpolnjenja in da mnoge pričakovane funkcije niso popolne; poziva pristojne upravne organe, naj pospešijo nujne ukrepe za sklenitev preostalih faz projekta in odpravo sedanjih pomanjkljivosti; poudarja, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za povečano preglednost postopka vlaganja peticij;

40.  poziva k skupnemu pristopu Parlamenta, nacionalnih parlamentov in organov držav članic na nižjih ravneh, s primernimi pritožbenimi organi, da bi državljanom jasno pokazali, na kateri stopnji in v katerih primerih lahko vlagajo peticije;

41.  poziva k učinkoviti oceni osebja sekretariata odbora, osredotočeni na zagotavljanje njihove kvalitativne in kvantitativne ustreznosti, ob priznavanju, da prihaja do kopičenja peticij in stalnih zamud pri njihovi obravnavi; meni, da je ustrezna obravnava in preučitev odobrenih peticij, skupaj z odkritimi povratnimi informacijami za vlagatelje peticij, ključnega pomena za okrepitev vezi med evropsko civilno družbo in evropskimi institucijami;

42.  poudarja, da je treba zagotoviti bolj konstruktivno obveščanje državljanov preko spletnega portala Odbora za peticije z organizacijo seminarjev za usposabljanje v državah članicah;

43.  poudarja, kako pomemben je prispevek mreže SOLVIT, ki redno razkriva in rešuje težave pri izvajanju zakonodaje o notranjem trgu; poziva Komisijo, naj nadgradi to orodje, da bi članom Odbora za peticije dovolila dostop do vseh informacij, ki so na voljo prek mreže SOLVIT, in jih obvešča v zadevah, ki se nanašajo na vložene peticije;

44.  poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje Odbora za peticije z drugimi institucijami in organi Unije ter nacionalnimi organi držav članic; meni, da je nujno izboljšati dialoge in sistematično sodelovanje z državami članicami, zlasti z odbori za peticije nacionalnih parlamentov; priporoča vsem parlamentom držav članic, ki tega še niso storili, da ustanovijo odbore za peticije; meni, da je obisk Odbora za peticije pri odboru škotskega parlamenta 2. decembra 2014 primer takšnega sodelovanja in da bodo takšna partnerstva omogočila izmenjavo zgledov najboljših praks, združevanje izkušenj, sistematično izvajanje in učinkovito napotitev vlagateljev peticij na pristojne organe;

45.  poudarja, da je tesno sodelovanje z državami članicami bistveno za delo Odbora za peticije; poziva države članice k proaktivni vlogi pri odzivanju na peticije, ki se nanašajo na izvajanje in uveljavljanje prava Unije, in meni, da sta udeležba in aktivno sodelovanje predstavnikov držav članic na srečanjih Odbora za peticije izjemno pomembna; opozarja, da so bili na seji 10. februarja 2014, na kateri je bilo predstavljeno poročilo z obiska za ugotavljanje dejstev o ravnanju z odpadki v Grčiji (od 18. do 20. septembra 2013), prisotni predstavniki grške vlade;

46.  želi spomniti, da so obiski za ugotavljanje dejstev eden od najpomembnejših instrumentov iz Pravilnika, ki so na voljo Odboru za peticije, čeprav jih v letu 2014 ni bilo; meni, da je zelo pomembno, da se spremljanje peticij v obravnavi ne ustavi med obiskom za ugotavljanje dejstev, pa tudi ne med evropskimi volitvami in začetkom novega zakonodajnega obdobja Parlamenta, in poziva odbore Evropskega parlamenta, naj sprejmejo ustrezne ukrepe; poudarja, da so obiski za ugotavljanje dejstev prinesli jasna priporočila, osredotočena na reševanje težav vlagateljev peticij; pričakuje, da se bodo leta 2016 znova začeli obiski za ugotavljanje dejstev v okviru redne dejavnosti Odbora za peticije;

47.  poziva Grčijo, naj upošteva priporočila iz poročila z obiska za ugotavljanje dejstev o zbiranju odpadkov in odlagališčih v Grčiji, sprejetega februarja 2014; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja uporabo sredstev, namenjenih za zbiranje odpadkov; poziva države članice, naj spoštujejo direktive EU o recikliranju odpadkov;

48.  pripisuje velik pomen udeležbi in aktivnemu sodelovanju predstavnikov držav članic na sejah Odbora za peticije; pozdravlja in spodbuja navzočnost, udeležbo in dejavno sodelovanje predstavnikov javnih organov države članice; spodbuja države članice, naj dejavno sodelujejo v postopku obravnave peticij;

49.  poudarja pomen sodelovanja z evropskim varuhom človekovih pravic ter sodelovanja Evropskega parlamenta v mreži varuhov človekovih pravic; izraža pohvalo za odlične odnose v institucionalnem okviru med varuhom in odborom; še posebej ceni redne prispevke varuha k delu Odbora za peticije v celem letu;

50.  z zanimanjem pričakuje tesnejše sodelovanje z obstoječimi odbori za peticije nacionalnih in regionalnih parlamentov različnih držav članic; se zavezuje, da bo zagotovil smernice za oblikovanje takšnih odborov v tistih preostalih državah članicah, ki so to pripravljene storiti;

51.  naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

OBRAZLOŽITEV

Letno poročilo 2014 je pregled dela Odbora za peticije z njegovim programom dejavnosti, ki ne sovpadajo z zakonodajnim programom Evropske komisije, temveč ga krojijo državljani, ki z uveljavljanjem svoje pravice do vloge peticij pri Evropskem parlamentu izražajo zaskrbljenost v zvezi z različnimi političnimi in zakonodajnimi področji Unije.

Namen poročila je zagotoviti natančno in celovito podobo dela Odbora za peticije. V njem so predstavljeni statistični podatki o številu prejetih peticij, ki jih je Odbor za peticije zaključil ali so še v postopku obravnave, državah, iz katerih izhajajo, ali tematikah, na katere opozarjajo vlagatelji. Ti podatki so pomembno kvantitativno orodje, na podlagi katerega je mogoče oceniti delo Komisije. Pri tem je treba upoštevati še druge vidike, kot so odnosi z drugimi evropskimi institucijami ter državnimi in regionalnimi organi.

Leta 2014, ki je bilo evropsko leto državljanov, je bil poudarek na evropskih volitvah, ki so potekale od 22. do 25. maja. Odbor za peticije je bil sestavljen 17. julija 2014; za predsednico je bila izvoljena Cecilia Wikström, za prvo podpredsednico Rosa Estaràs Ferragut, Roberta Metsola za drugo podpredsednico, Marlene Mizzi za tretjo podpredsednico, Pál Csáky pa za četrtega podpredsednika.

Pravica do vložitve peticije Evropskem parlamentu: steber evropskega državljanstva

Z Lizbonsko pogodbo je bilo potrjeno, da je pravica do vložitve peticije Evropskemu parlamentu temelj evropskega državljanstva in temeljna pravica v skladu s členom 227 te pogodbe, ki določa, da ima vsak državljan ali rezident Unije, bodisi kot fizična ali pravna oseba, pravico samostojno ali skupaj z drugimi državljani ali osebami Evropskemu parlamentu predložiti peticijo na temo, ki spada v področje delovanja Unije in ki ga neposredno zadeva. Tako lahko državljani Evropskemu parlamentu predstavijo svoje pomisleke glede učinka različnih politik in zakonodaje EU na njihovo vsakdanje življenje.

Letna statistika kaže, da se večina državljanov na Evropski parlament obrne s prošnjo za pomoč v zadevah, ki se nanašajo na sodstvo, okolje, notranji trg in temeljne pravice. Nekateri imajo predloge glede razvoja evropskih politik, spet drugi pa se želijo Evropskemu parlamentu pritožiti zaradi odločitev nacionalnih organov oziroma proti sodbam nacionalnih sodišč. Drugi se pritožijo zaradi neustreznega izvajanja zakonodaje EU, nepravilnega prenosa te zakonodaje ali preprosto zaradi neizvajanja evropskih pravil oziroma njihovega kršenja.

Statistični podatki kažejo, da je Evropski parlament v letu 2014 prejel 2714 peticij, kar je 6 % manj kot v letu 2013, ko jih je bilo 2891. Lahko rečemo, da je bilo leta 2013 in 2014 prejetih največ peticij, pri čemer jih je bilo leta 2014 malo manj, kar kaže na spremembo trenda nenehnega naraščanja števila prejetih peticij v prejšnjem zakonodajnem obdobju.

Statistična analiza peticij, prejetih v letu 2014, v primerjavi z letom 2013

Obravnavanje vlog

Obravnavanje vlog

Število peticij

%

Število peticij

%

 

2014

2013

Dopustne z nadaljnjimi ukrepi

790

29,1

1168

40,4

Nedopustne

1070

39,4

1046

36,2

Dopustne in zaključene

817

30,1

677

23,4

Izpodbijana priporočila

37

1,4

0

0

Skupno število evidentiranih peticij

2714

100

2891

100,0

Dopustne peticije, posredovane v mnenje drugim organom

77

9,7

156

13,3

Dopustne peticije, posredovane v vednost drugim organom

380

48,1

404

34,5

Dopustne peticije, posredovane v mnenje Evropski komisiji

688

87,0

1123

95,8

Približno 59,6 % peticij, prejetih leta 2013, tj. 1723, je bilo zaključenih v zgodnji fazi postopka, bodisi zato, ker je bilo ugotovljeno, da niso dopustne, bodisi zato, ker so bile dopustne, vendar so bile zaključene neposredno zatem, ko so bile vlagatelju poslane informacije o vprašanju, ki ga je postavil, oziroma so bile peticije posredovane v vednost drugemu parlamentarnemu odboru, v katerega pristojnost so sodile (23,4 %). Število peticij, označenih za dopustne je bilo 1168 (40,4%), od tega jih je bilo 95.6 % (1119) poslanih za mnenje Komisiji.

2013

 

2014

Obravnava

Število peticij

Delež

 

Obravnava

Število peticij

Delež

Dopustne

1844

63,8

 

Dopustne

1607

59,2

Nedopustne

1047

36,2

 

Nedopustne

1070

39,4

Skupaj

2891

100

 

Odločitev še ni sprejeta

37

1,4

 

 

 

 

Skupaj

2714

100

Leta 2014 je bilo 69,5 % oz. 1887 prejetih peticij zaključenih v zgodnji fazi postopka, bodisi zato, ker so bile označene za nedopustne (39,4 %), bodisi zato, ker so bile dopustne, vendar so bile zaključene neposredno zatem, ko so bile vlagatelju poslane informacije oziroma so bile peticije posredovane v vednost drugemu pristojnemu parlamentarnemu odboru (30,1 %). Število peticij, označenih za nedopustne, je sicer stalno (leta 2014 se je rahlo povečalo za 3,2 %), enako velja za število dopustnih peticij (ki se je leta 2014 rahlo zmanjšalo za 4,6 %), vendar je očitna razlika v obravnavanju peticij v teh dveh letih (2013 in 2014) v smislu odločitev, ki jih sprejmejo člani Odbora za peticije: leta 2014 se je v primerjavi s prejšnjim letom bistveno povečalo število odločitev o posredovanju informacij vlagateljem peticij in zaključku peticij v zgodnjih fazi postopka (za 11,3 %). Glede nadaljnjega obravnavanja peticij je vidno povečanje peticij, posredovanih v vednost (za 13,6 %) ter zmanjšanje zahtev za mnenje drugih parlamentarnih odborov (za 3,6 %) in Evropske komisije (za 8,8 %).

Število peticij v letu 2014 glede na državo

V primerjavi z letom 2013 se je rahlo spremenil seznam držav, iz katerih prihajale peticije leta 2013, pri čemer je Španija še vedno na prvem mestu, sledijo pa ji Nemčija, Italija, Romunija in Združeno kraljestvo (leta 2013 je bila na tem mestu Francija).

Tako kot predhodno leto je na zadnjem mestu Estonija, takoj za Luksemburgom.

2013

 

2014

Država

Število peticij

%

 

Država

Število peticij

%

Evropska unija

751

23,5

 

Evropska unija

908

28,9

Španija

453

14,2

 

Španija

449

14,3

Nemčija

362

11,3

 

Nemčija

271

8,6

Italija

278

8,7

 

Italija

248

7,9

Romunija

223

7,0

 

Romunija

199

6,3

Francija

129

4,0

 

Združeno kraljestvo

109

3,5

Druge

1003

31,4

 

Druge

1071

34,0

Število peticij v letu 2014 glede na državo

Glavne teme peticij

Kot je bilo že rečeno, je bila tudi v letu 2014 glavna tema peticij sodstvo, sledile so mu okolje, delovanje notranjega trga, temeljne pravice in zdravje. Naj poudarimo, da so se v primerjavi s prejšnjimi leti občutno zmanjšale peticije na temo vračanja premoženja.

2013

 

2014

Teme

Število peticij

Delež

 

Teme

Število peticij

Delež

Pravosodje

387

10,5

 

Pravosodje

300

8,3

Okolje

361

9,8

 

Okolje

284

7,8

Temeljne pravice

268

7,2

 

Notranji trg

266

7,3

Notranji trg

223

6,0

 

Temeljne pravice

208

5,7

Socialne zadeve

199

5,4

 

Zdravje

173

4,8

Izobraževanje in kultura

141

3,8

 

Socialne zadeve

158

4,4

Zdravje

137

3,7

 

Promet

117

3,2

Zaposlovanje

117

3,2

 

Izobraževanje in kultura

113

3,1

Promet

107

2,9

 

Zaposlovanje

108

3,0

Premoženje in vračanje

91

2,5

 

Premoženje in vračanje

55

1,5

Druge

1669

45,1

 

Druge

1844

50,9

Jezik vlagateljev peticij

Opaziti je zelo rahle razlike pri razčlenitvi peticij po jezikih: v letu 2014, podobno kot v letu 2013, je bilo največ peticij napisanih v nemščini in angleščini, sledita jima španščina in italijanščina na tretjem in četrtem mestu, pri čemer delež in število peticij v slednjih teh dveh jezikih sorazmerno in številčno naraščata. Ti štirje jeziki (DE, EN, ES in IT) predstavljajo 72 % peticij.

Na zadnjih mestih sta malteški in estonski jezik (v vsakem je bila napisana po ena peticija).

2013

 

2014

Jezik

Število peticij

Delež

 

Jezik

Število peticij

Delež

nemščina

701

24,2

 

nemščina

607

22,4

angleščina

525

18,2

 

angleščina

496

18,3

španščina

442

15,3

 

španščina

456

16,8

italijanščina

316

10,9

 

italijanščina

400

14,7

francoščina

203

7,0

 

francoščina

151

5,6

romunščina

166

5,7

 

romunščina

135

5,0

poljščina

131

4,5

 

poljščina

105

3,9

Drugi

276

9,0

 

grščina

92

3,4

 

 

 

 

Drugi

273

10

Število peticij v letu 2014 glede na jezik

 

Državljanstvo vlagateljev peticij

Največ peticij so vložili nemški državljani, na drugem mestu so Španci, na tretjem pa Italijani, tako kot leta 2013. Sledijo jim romunski, britanski in francoski vlagatelji. Na zadnjem mestu so estonski in luksemburški vlagatelji, ki so leta 2014 skupaj vložili le osem peticij.

2013

 

2014

Državljanstvo glavnega vlagatelja

Število peticij

Delež

 

Državljanstvo glavnega vlagatelja

Število peticij

Delež

Nemčija

649

22,4

 

Nemčija

551

20,2

Španija

456

15,8

 

Španija

468

17,1

Italija

344

11,9

 

Italija

425

15,6

Romunija

213

7,4

 

Romunija

196

7,2

Francija

152

5,3

 

Združeno kraljestvo

143

5,2

Poljska

143

4,9

 

Francija

129

4,7

Združeno kraljestvo

138

4,8

 

Poljska

123

4,5

Grčija

113

3,9

 

Grčija

113

4,1

Druge

800

23,6

 

Druge

574

21,9

Število peticij v letu 2014 glede na državljanstvo

 

Oblika poslanih peticij

Kar zadeva obliko peticij, se nadaljuje trend iz leta 2013: vlagatelji peticije so vse aktivnejši in peticije vlagajo prek interneta, manj pa jih pošljejo v pisni obliki (leta 2014 je bilo 80 % vseh prejetih peticij poslanih po e-pošti, v primerjavi z 75,2 % leta 2013).

2013

 

2014

Oblika poslanih peticij

Število peticij

%

 

Oblika poslanih peticij

Število peticij

%

Elektronska pošta

2173

75,2

 

Elektronska pošta

2174

80

Pisna oblika

718

24,8

 

Pisna oblika

540

20

Oblika poslanih peticij v letu 2014

 

Status peticij

Pomemben je podatek, da je velika večina peticij, tj. 80 %, zaključenih v letu po njihovi obravnavi in označitvi za dopustne. Povedati je treba, da le nekatere peticije ostajajo nerešene več kot štiri leta. Večina teh je povezanih z zadevami, ki so predmet postopkov za ugotavljanje kršitev na Sodišču Evropske unije ali pa so peticije, za katere so podpisniki zaprosili podrobnejše nadaljnje ukrepanje. (Na začetku sedanjega 8. parlamentarnega obdobja so poslanci pozvali k posebnem ponovnem ovrednotenj vseh peticij, ki so odprte že več zakonodajnih obdobij).

Status peticij

Leto

Odprte

Zaključene

2014

763

28,1 %

1925

70,9 %

2013

531

18,4 %

2360

81,6 %

2012

213

10,7 %

1773

89,3 %

2011

120

8,5 %

1294

91,5 %

2010

66

4,0 %

1590

96,0 %

2009

27

1,4 %

1897

98,6 %

2008

35

1,9 %

1848

98,1 %

2007

32

2,1 %

1474

97,9 %

2006

10

1,0 %

1011

99,0 %

2005

4

0,4 %

1012

99,6 %

2004

5

0,5 %

997

99,5 %

2003

0

0%

1315

100 %

2001

0

0 %

1315

100 %

2000

0

0 %

908

100 %

Analiza statističnih podatkov v zvezi s peticijami kaže, da je večina peticij označenih za nedopustne zato, ker vlagatelji še vedno ne razlikujejo med evropskimi in nacionalnimi pristojnostmi, pa tudi med evropskimi institucijami, Svetom Evrope ali Sodiščem za človekove pravice. To dokazuje, da je nujno treba vložiti še večje napore v boljše obveščanje državljanov o tem, kaj je pravica do peticije in kaj je s peticijo, vloženo pri Parlamentu, mogoče doseči.

Novi spletni portal, ki je začel delovati novembra 2014, je nadgradil prejšnjo internetno stran, ki je bila na spletišču Evropskega parlamenta Europarl posvečena peticijam. Državljani, ki peticijo vložijo elektronsko preko tega novega portala, imajo na voljo vse potrebne informacije o pristojnostih Parlamenta, lahko se registrirajo, oddajo peticijo, naložijo spremne dokumente, podprejo dopustne peticije, prejmejo informacije o posamezni fazi postopka pri obravnavi njihove peticije in so s samodejnim elektronskim sporočilom opozorjeni o spremembah njenega statusa. Vlagatelji peticij najdejo tudi informacije o delu Odbora za peticije in o možnostih za hitrejše reševanje njihovega problema, če se naslovijo na druge naslove, ki so jim na voljo na ravni Evropske unije ali na državni ravni (SOLVIT, projekt EU Pilot, omrežje evropskih centrov za varstvo potrošnikov, evropski varuh za človekove pravice, nacionalni varuhi za človekove pravice ali odbori za peticije nacionalnih parlamentov).

S tem poročilom želimo opozoriti na potrebo po vzpostavitvi enotne kontaktne točke na ravni Evropske unije, ki bi državljane usmerjala pri iskanju rešitev v primeru domnevnih kršitev njihovih pravic. To ostaja pomemben cilj, ki ga bo treba izpolniti. Pobuda Evropske komisije, naj se uradni in neformalni pritožbeni mehanizmi združijo na strani „Vaše pravice – Evropa (EU)“ na spletišču www.europa.eu, bi lahko pomenila pomemben napredek. Vseeno bi veljalo bolje pojasniti razliko med uradnimi (pritožba Evropski komisiji, peticija Parlamentu, pritožba evropskemu varuhu človekovih pravic) in neformalnimi mehanizmi (SOLVIT, omrežje evropskih centrov za varstvo potrošnikov, omrežje FIN-Net ipd.) Državljani morajo biti seznanjeni s tem, kje lahko najdejo informacije, ki jih potrebujejo. Prizadevanja Komisije v zvezi s tem bi bilo treba pozdraviti, saj je vzpostavila portal „Vaša Evropa“ in tako izboljšala dostop državljanov do pravic, obveščanje o njih in pomoč pri uveljavljanju teh pravic.

Evropski parlament je z novim spletnim portalom, ki se je odprl 19. novembra 2014, napravil korak naprej, čeprav je treba reči, da stran Odbora za peticije na portalu Parlamenta ni na prvi, vstopni strani, ampak šele na četrti: uporabniki morajo klikniti na „Parlament in državljani“, nato „Zahtevajte besedo“, da pridejo na stran za peticije, na kateri lahko dostopijo do strani, kjer vložijo svojo peticijo, http://www.petiport.europarl.europa.eu/petitions/sl/main

Odnosi z Evropsko komisijo

Evropska komisija je pri obravnavi peticij še naprej primarna partnerica Odbora za peticije, preprosto zato, ker je odgovorna za nadzor nad uporabo in spoštovanjem evropske zakonodaje. Čeprav obstaja dober delovni odnos med organoma, pa bi bilo treba skrajšati čas, ki je potreben za odgovor na zahtevo po preiskavi, ki trenutno znaša v povprečju štiri mesece. V okviru dobrega medinstitucionalnega sodelovanja bi morala Komisija prav tako Odbor za peticije obveščati o dogajanju v zvezi s postopki za ugotavljanje kršitev, ki so vezani na peticije.

Opozoriti velja na predstavitev podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa 7. oktobra 2014. V odgovorih na vprašanja in med nastopom pred konferenco predsednikov se je komisar Timmermans, odgovoren za medinstitucionalne odnose in administracijo, obvezal glede nekaterih vprašanj, kot je evropska državljanska pobuda, pripravljenost raziskati težave in omejitve za peticije v skladu s členom 51 Listine o temeljnih pravicah. Odbor za peticije je 1. oktobra 2014 prisostvoval tudi predstavitvi komisarja Navracsicsa (izobraževanje, kultura, mladi in državljanstvo).

Odbor je pozdravil predstavitev, ki jo je imel na seji septembra 2014 Pascal Leardini, vodja direktorata F v generalnem sekretariatu Komisije. Poudaril je, da peticije, ki so poslane za mnenje, obravnavajo štiri glavne teme: okolje, temeljne pravice, prosto gibanje državljanov in delavcev ter gospodarsko in socialno krizo. Naštel je glavne probleme, ki se pojavljajo v okviru tega sodelovanja, tj. potreba po podrobnejšem nadzoru dopustnosti peticij, ki so naslovljene na Komisijo, potreba po vključevanju držav članic in njihovih organov v reševanje izpostavljenih problemov, navzočnost uradnikov Komisije na pripravljalnih sestankih in številne nerešene peticije, kar občutno vpliva na delovno obremenitev.

Komisija je za izboljšanje že zdaj tesnega sodelovanja predlagala rešitve, ki ustrezajo glavnim izpostavljenim točkam, med njimi da se na sestanke vabijo organi držav članic in se pospešeno uporabljajo razpoložljivi instrumenti za reševanje odprtih zadev.

Odnosi s Svetom

Odbor za peticije je zadovoljen, ker se predstavniki Sveta udeležujejo njegovih sej, vendar obžaluje, da se njihova navzočnost ne pretvori v dejavnejše sodelovanje, s katerim bi bilo mogoče reševati peticije v primerih, ko bi bilo sodelovanje z državami članicami odločilno. Kljub temu želi opozoriti na prizadevanja nekaterih držav članic, med njimi Italije, Grčije in Španije, ki seje odbora redno spremljajo.

Odnosi z evropsko varuhinjo za človekove pravice – predstavitve varuhinje

Emily O'Reilly je bila za varuhinjo za človekove pravice prvič izvoljena julija 2013, ponovno pa decembra 2014 za petletni mandat. V času, ki ga obravnava to poročilo, je svoja pooblastila izvajala dejavno in uravnoteženo, tako kar zadeva preučevanje in obravnavo pritožb ter izvajanje in zaključevanje preiskav, pa tudi kar zadeva vzdrževanje konstruktivnih odnosov z institucijami in organi Unije ter spodbujanje državljanov za uveljavljanje njihovih pravic pri teh institucijah in organih.

Odbor za peticije vzdržuje odličen medinstitucionalni odnos z evropsko varuhinjo človekovih pravic, ki je v tem letu večkrat nastopila v odboru, med drugim tudi 24. septembra 2014, ko je predstavila letno poročilo za leto 2013. Med nastopom je posredovala informacije o številu državljanov, ki jim je njen urad pomagal v letu 2013, o številu odprtih in zaključenih preiskav v tem letu, institucijah, ki jih odprte preiskave zadevajo, ugotovitvah preiskav, stopnji skladnosti z odločitvami varuha za človekove pravice in statističnih podatkih o prejetih pritožbah po posameznih državah in sproženih preiskavah. Izpostavila je glavne teme, ki jih je obravnavala pri svojem delu (preglednost, etična vprašanja, udeležba državljanov, projekti, ki se financirajo s sredstvi Unije, temeljne pravice in storitvena kultura) in predstavila glavne usmeritve za svoje prihodnje delovanje (vplivnost, pristojnost, prepoznavnost), pa tudi strateške preiskave, ki so v teku.

Pred odborom je kot kandidatka za varuhinjo nastopila 2. decembra, ob izvolitvi na decembrskem plenarnem zasedanju pa je imela govor, ki je med poslanci požel veliko odobravanja.

Sodelovanje s pravno službo Evropskega parlamenta

Septembra 2014 je Antonio Caiola, vodja enote pri pravni službi Parlamenta, na kratko opisal, kako služba sodeluje z Odborom za peticije. Pravna služba zastopa Parlament pred vsemi jurisdikcijami in za vse njegove organe ponuja pripravo pravnega mnenja. Obsežno se je skliceval na sodbe Splošnega sodišča Unije v zvezi s peticijami in na njihovo obravnavo. Obravnavane zadeve se delijo na dve kategoriji:

Ÿ  Prva zadeva peticije, ki so bile označene za nedopustne, med njimi je najbolj odmevna zadeva T-308/07 (Ingo-Jens Tegebauer proti Evropskemu parlamentu). Glede na obrazložitev sodbe mora biti vsak sklep Odbora za peticije o dopustnosti izčrpno in jasno utemeljen. To načelo je bilo potrjeno v kasnejših sodbah, med njimi T-280/09 (José Carlos Morte Navarro proti Evropskemu parlamentu) in T-160/10 (J proti Evropskemu parlamentu).

Ÿ  V drugi kategoriji so zadeve, vezane na odločitev odbora, da zaključi peticijo: prva takšna zadeva je bila T-186/11 (Peter Schönberger proti Evropskemu parlamentu). Odbor je peticijo označil za dopustno, nato je sekretariat peticijo zaključil in jo posredoval GD za kadrovske zadeve. Vlagatelj peticije je odločitvi sekretariata oporekal, sodišče pa je menilo, da je pritožba nedopustna, ker povračilo škode ni bilo mogoče. To stališče je bilo ponovno izraženo v drugih zadevah, npr. v zadevi T-650/13 (Zoltán Lomnici proti Evropskemu parlamentu).

Ÿ  Drugo pomembno mnenje je bilo sprejeto v zadevi Schönberger (C-261/13), v kateri je generalni pravobranilec Jääskinen razlagal določbe o pravici do peticije v novi luči, ko je navedel, da lahko Odbor za peticije odloči, da zavrne peticijo kot nedopustno, ne da bi imel vlagatelj možnost pritožbe zoper takšno odločitev, s čimer je povsem razveljavil sodbo v zadevi Tegebauer. Ni še jasno, ali bo Sodišče v prihodnjih sodbah sprejelo stališče generalnega pravobranilca.

Obiski za ugotavljanje dejstev v letu 2014 in obiski drugih institucij

Ÿ  Odbor za peticije je decembra 2014 gostil delegacijo odbora za peticije škotskega parlamenta. Predsednik tega odbora David Stewart je predstavil delo odbora, ki je bil kot stalni odbor škotskega parlamenta ustanovljen leta 1999. Leta 2004 je bil vzpostavljen sistem spletnih vlog peticij, kar je državljanom, ki so želeli oddati peticijo, zelo olajšalo nalogo. Škotski parlament je bil prvi parlament na svetu, ki je vzpostavil tovrstni sistem. Razvoj spletnega sistema je bistveno prispeval k temu, da postopek za peticije dobro deluje: postal je dostopnejši, ker državljane vodi po korakih.

Zaradi velike delovne obremenitve Odbor za peticije leta 2014 ni opravil nobene misije za ugotavljanje dejstev, zato pa informativne obiske načrtuje v letu 2015 (obisk hidrografskega območja reke Ebro in vprašanja v zvezi z zaščito otrok v Veliki Britaniji).

Javne predstavitve in o prvih evropskih državljanskih pobudah

Ÿ  Odbor za okolje je 17. februarja 2014 v okviru prve evropske državljanske pobude pripravil predstavitev na temo Pravica do vode. Odbor za peticije in še dva druga odbora so v tem postopku pridruženi odbori. Odbor za peticije meni, da je evropska državljanska pobuda nov instrument za odkrivanje tematik, ki jih je treba uvrščati na dnevni red javne razprave, sočasno pa je tudi nov instrument participativne demokracije na ravni evropske celine. Državljanom ponuja medij, preko katerega evropske institucije opozarjajo na vprašanja, ki so zanje pomembna. Drugi namen evropske državljanske pobude je spodbuditi čezmejno razpravo. Odbor za peticije ocenjuje, da Evropski parlament prispeva k doseganju zastavljenih ciljev, saj izkorišča vsa razpoložljiva sredstva in podpira državljanske pobude, zlasti tako, da organizira javne predstavitve. Odbor za peticije ta proces podpira in želi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami z delom z državljani prispevati pri izpolnjevanju zastavljenega cilja.

Ÿ  Dne 10. aprila 2014 je Odbor za pravne zadeve, v sodelovanju z Odborom za peticije, organiziral javno predstavitev o drugi uspešni evropski državljanski pobudi z naslovom Eden izmed nas.

Ÿ  Na zahtevo Odbora za peticije in Odbora za ustavne zadeve je bila naročena študijo z naslovom Evropska državljanska pobuda – prve izkušnje z izvajanjem, za opredelitev težav, ki jih imajo organizatorji evropskih državljanskih pobud pri začetku in izvajanju pobud. Študija prinaša analizo možnih rešitev in predlaga priporočila za izboljšanje državljanske pobude kot učinkovitega instrumenta participativne demokracije v Evropski uniji. Predlagani so ukrepi za poenostavitev postopka, nižje stroške in manjšo obremenitev za državljane Evropske unije. Končni cilj je opredeliti konkretno strategijo, ki bo državljanom Unije ponudila načine za dejavno udeležbo pri izgradnji prihodnosti Evrope. Cilj študije je bil ugotoviti, na katere ovire so naleteli organizatorji pri sprožitvi in vodenju pobude, preučiti možne rešitve za njihovo odpravo in oblikovati priporočila za boljše delovanje pobude. Glavne ugotovitve študije se dotikajo naslednjih področij: sistema spletnega potrjevanja, evidentiranja evropske državljanske pobude pri Evropski komisiji, sistema spletnega nabora, zbiranja podpisov državljanov, preverjanja podpisov v državah članicah in predložitve evropske državljanske pobude Komisiji. Praktična priporočila zadevajo omogočanje uporabe informacijske infrastrukture (naprav in programske opreme) s strani Komisije, pregled Poslovnika in ustreznih členov Pogodbe ter zahtevnost prevodov.

Ÿ  Organizatorji neuspešne evropske državljanske pobude Končajmo uničevanje ekosistema v Evropi: državljanska pobuda za podelitev pravic Zemlji so Odbor za peticije na svojo peticijo želeli opozoriti na posebni seji v skladu s členom 218 Poslovnika. Ta državljanska pobuda je bila na seji obravnavana kot običajna peticija.

Ključne teme v letu 2014

Listina o temeljnih pravicah je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 postala pravno zavezujoč dokument. Glede na prejete peticije lahko rečemo, da so te pravice ob pravosodju največja skrb vlagateljev peticij. Velja sicer opozoriti, da vključitev Listine v primarno pravo Unije temelji na načelu subsidiarnosti, kar pomeni, da za spoštovanje načel iz Listine o temeljnih pravicah jamčijo države članice. Listina nalaga nove pristojnosti institucijam, ki sprejemajo odločitve in so pristojne za izvajanje predpisov, državam članicam pa pristojnosti, ki zadevajo izvajanje zakonodaje Unije na nacionalni ravni, kar pomeni, da določbe Listine odslej neposredno varujejo evropska in nacionalna sodišča. Odbor za peticije želi natančneje opredeliti način, kako naj se določbe Listine uporabljajo.

Pravosodje in temeljne pravice

Ÿ  Februarja 2014 je odbor obravnaval približno trideset peticij o različnih oblikah diskriminacije, ki jih trpijo nekateri državljani Danske. Komisija je Odbor za peticije na seji obvestila, da Danska ne sodeluje v območju pravosodja in pri instrumentih, ki bi se lahko uporabili (na primer uredba Bruselj IIa), zato se ti instrumenti zanjo ne morejo uporabiti. Uredba o medsebojnem priznavanju sodnih odločb (Rim III) se v bistvu ne uporablja za osebne zadeve. Komisija je sprožila nekaj pobud, med njimi pilotni projekt o pravici do obveščenosti, s katerim želi dvigniti zavest o različnih razmerah v nekaterih državah članicah, in študijo, s katero je bil pripravljen popis različnih postopkov v državah članicah. Pripravlja tudi pregled sistemov zaščite otrok.

Ÿ  Marca 2014 je odbor obravnaval peticije o diskriminaciji, ki naj bi jo organi Združenega kraljestva utemeljevali na narodnostni pripadnosti, veroizpovedi in jeziku ter o kršitvi evropske konvencije o človekovih pravicah. Vlagatelji peticij so opozorili na prakso organov, ki so zadolženi za mladostnike v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem: ti so jim odvzeli otroke, vzeli so jih iz kulturnega in jezikovnega okolja in skrajno omejili stike med otroki in starši. Člani Odbora za peticije so Komisijo zaprosili, naj pregleda in izboljša zakonodajo, ki se uporablja na področju prostega gibanja v Evropski uniji, saj gre v večini primerov za evropske državljane, ki so se z družino preselili v drugo državo članico, da bi tam živeli in delali. Listina o temeljnih pravicah se ne uporablja, ker se v tem primeru ne vrši nobena zakonodajna določba Unije. V skladu s členom 51 Listine se ta za države članice namreč uporablja le tedaj, ko izvajajo zakonodajo Unije. Člani odbora predlagajo, naj se v Združeno kraljestvo napoti misija za ugotavljanje dejstev, ki bi preučila navedbe vlagateljev, med naslednjim zakonodajnim obdobjem pa naj se o teh vprašanjih pripravi še javna predstavitev. Misija za ugotavljanje dejstev bo napotena jeseni 2015, julija 2015 pa je bila Odboru za peticije predstavljena študija o posvojitvi otrok brez privolitve staršev, v kateri so zakoni in praksa v Angliji in Walesu analizirani v primerjavi z drugimi državami v Evropski uniji. V študiji je podrobno opisan postopek, ki ga angleška sodišča uporabljajo v postopkih zaščite otrok za otroke, ki so povezani z drugo državo članico EU. Navedena so tudi priporočila za sodelovanje med državami v prihodnjih postopkih.

Okolje

Ÿ  Primer peticij, ki so bile vložene in jih je Odbor za peticije obravnaval (januarja in oktobra 2014), so peticije, ki zadevajo vprašanje okolja in energije pri iskanju nafte na otokih Fuerteventura in Lanzarote (Kanarski otoki). Vrtine v velikih globinah lahko po mnenju vlagateljev peticije povzročijo potresno dejavnost ali uhajanje nafte, Kanarski otoki pa bi bili v primeru razlitja nafte še posebej ranljivi, če upoštevamo njihov turistični pomen. Evropska komisija meni, da morajo za izvajanje in spoštovanje zakonodaje Unije ter preprečitev nevarnosti, ki so povezane s tovrstnimi dejavnostmi, poskrbeti nacionalni organi. Pri projektih iskanja nafte je bila opravljena ocena posledic za okolje, ki je obravnavala neposredne in posredne posledice projekta za okolje, Komisija pa se je obvezala, da bo zelo pozorno nadzirala spoštovanje vseh predpisov po zakonodaji Unije.

Dobrobit živali

Ÿ  Aprila 2014 je bila obravnavana peticija o rezanju repov pujskom na Danskem. Člani odbora so tematski sektor zaprosili za primerjalno študijo o rezanju repov pujskom na Danskem, Švedskem, v Združenem kraljestvu, Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji. Študija je bila predstavljena novembra 2014, obravnava pa vprašanja, na katere je opozorila peticija 0336/2012, pravni okvir glede zaščite pujskov, stopnjo izvajanja direktive o zaščiti teh živali glede odstranjevanja repov na osnovi razpoložljivih informacij, ukrepe, ki se že izvajajo oziroma bi se lahko izvedli, da bi se zagovorilo dobro izvajanje direktive v državah članicah.

Invalidnost

Ÿ  Številne peticije pričajo o težavah, s katerimi se srečujejo invalidi, ki ne uživajo temeljnih svoboščin in pravic iz Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov. Člani Odbora za peticije zelo resno sprejemajo odgovornost glede vzpostavitve okvira za izvajanje te konvencije. Leta 2014 se je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve odločil, da Odboru za peticije dodeli posebno vlogo pri svojih sejah, kjer se obravnava udeležba Parlamenta na konvenciji OZN za pravice invalidnih oseb.

Sklepi

Komisija je leto 2014 razglasila za evropsko leto državljanov, poudarek pa je bil na evropskih volitvah, ki so potekale od 22. do 25. maja. Evropski parlament in Odbor za peticije spodbujata dialog med različnimi ravnmi oblasti in civilne družbe, spodbujata predstavniško in participativno demokracijo. Odbor za peticije je osrednji instrument, ki ga imajo državljani na voljo za to, da se bolj dejavno udeležujejo evropskega demokratičnega procesa. Odbor spodbuja razpravo, obvešča evropske državljane o njihovih pravicah in jih pri tem podpira. Državljanom želi ponuditi neposredno vez z institucijami, ki morajo znati prisluhniti njihovim konkretnim problemom.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

3.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Heinz K. Becker, Miriam Dalli, Eleonora Evi, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Peter Jahr, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Notis Marias, Edouard Martin, Roberta Metsola, Marlene Mizzi, Julia Pitera, Gabriele Preuß, Yana Toom, Bodil Valero, Jarosław Wałęsa, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Jérôme Lavrilleux, Sven Schulze, Josep-Maria Terricabras, Janusz Wojciechowski

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Lynn Boylan, Jens Gieseke, Csaba Sógor

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

17

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Yana Toom

ECR

Notis Marias, Janusz Wojciechowski

EFDD

Marco Affronte, Eleonora Evi

GUE/NGL

Lynn Boylan,

S & D

Clara Eugenia Aguilera García, Miriam Dalli, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jude Kirton-Darling, Edouard Martin, Marlene Mizzi, Gabriele Preuß

Verts/ALE

Josep-Maria Terricabras, Bodil Valero, Tatjana Ždanoka

10

-

EPP

Heinz K. Becker, Jens Gieseke , Peter Jahr, Jérôme Lavrilleux, Svetoslav Hristov Malinov, Roberta Metsola, Julia Pitera,Sven Schulze, Csaba Sógor, Jarosław Wałęsa,

 

 

0

0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0204.

(2)

Sprejeto na štirinajstem zasedanju odbora OZN (17. avgust–4. september 2015); glej: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CRPD%2fC%2fEU%2fCO%2f1&Lang=en

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0233.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0204.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0009.

Pravno obvestilo