Postopek : 2015/2137(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0003/2016

Predložena besedila :

A8-0003/2016

Razprave :

PV 01/02/2016 - 15
CRE 01/02/2016 - 15

Glasovanja :

PV 02/02/2016 - 6.10
CRE 02/02/2016 - 6.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0034

POROČILO     
PDF 710kWORD 222k
7.1.2016
PE 569.794v03-00 A8-0003/2016

o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost

(2015/2137(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: Mark Demesmaeker

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost

(2015/2137(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2015 z naslovom Vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2015)0478),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. maja 2015 z naslovom Stanje narave v Evropski uniji: poročilo o stanju in trendih za habitatne tipe in vrste, ki jih zajemata direktivi o pticah in habitatih, za obdobje 2007–2012 v skladu z zahtevo iz člena 17 direktive o habitatih in člena 12 direktive o pticah (COM(2015)0219),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Report on the open public consultation of the “fitness check” on the Birds and Habitats Directives (Poročilo o javnem posvetovanju o preverjanju ustreznosti direktiv o pticah in habitatih, ni na voljo v slovenščini)(1),

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometer o odnosu Evropejcev do biotske raznovrstnosti, ki je bila objavljena oktobra 2015 („Posebni Eurobarometer 436“),

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z naslovom Evropsko okolje – stanje in napovedi 2015 (SOER 2015),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. februarja 2014 o pristopu EU k boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2014)0064),

–  ob upoštevanju končnega poročila strokovne skupine Obzorja 2020 o na naravi temelječih rešitvah in renaturaciji mest z naslovom Towards an EU Research and Innovation Policy Agenda for Nature-Based Solutions and Re-Naturing Cities (Za politično agendo EU na področju raziskav in inovacij za na naravi temelječe rešitve in renaturacijo mest; ni na voljo v slovenščini), ki je bilo objavljeno leta 2015,

–  ob upoštevanju finančnega sklada za naravni kapital, ki predstavlja del finančnega instrumenta LIFE za okoljske in podnebne ukrepe,

–  ob upoštevanju posvetovanja Komisije o prihodnji pobudi EU pod sloganom „brez neto izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev“,

–   ob upoštevanju izidov 12. konference pogodbenic Konvencije OZN o biotski raznovrstnosti, zlasti vmesnega pregleda napredka pri izvajanju strateškega akcijskega načrta o biotski raznovrstnosti za obdobje 2011–2020, vključno s četrto izdajo publikacije Global Diversity Outlook, da bi dosegli cilje iz Aičija na področju biotske raznovrstnosti, in ukrepov za izboljšanje izvajanja,

–  ob upoštevanju odločitve X/34 z 10. zasedanja konference pogodbenic o biotski raznovrstnosti, ki poudarja pomen kmetijske biotske raznovrstnosti za prehransko varnost in prehrano, predvsem v zvezi s podnebnimi spremembami in omejenimi naravnimi viri, kot je priznano z rimsko izjavo, sprejeto na svetovnem vrhu o zanesljivi preskrbi s hrano leta 2009,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje z dne 12. junija 2014, zlasti prizadevanj EU in držav članic za povečanje sredstev za izpolnitev zavez iz Hyderabada, in sicer s podvojitvijo skupnih tokov finančnih sredstev, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, do leta 2015,

–  ob upoštevanju poročila sekretariata Konvencije o biotski raznovrstnosti in Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom: Connecting Global Priorities: Biodiversity and Human Health, a State of Knowledge Review (Povezovanje svetovnih prednostnih nalog: biotska raznovrstnost in zdravje ljudi – pregled znanja; ni na voljo v slovenščini), objavljenega leta 2015,

–  ob upoštevanju predloga resolucije, podanega na 69. zasedanju generalne skupščine OZN, glede odobritve razvojne agende za obdobje po letu 2015 z naslovom Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development (Preoblikovanje našega sveta: agenda za trajnostni razvoj za leto 2030; ni na voljo v slovenščini),

–  ob upoštevanju poročil o ekonomiki ekosistemov in biotske raznovrstnosti (TEEB – The Economics of Ecosystems and Biodiversity), pri čemer gre za svetovno pobudo za izboljšanje prepoznavnosti vrednot narave,

–  ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in Konvencije o selitvenih vrstah,

–  ob upoštevanju rdečega seznama ogroženih živalskih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst(2),

–   ob upoštevanju Mednarodne konvencije Mednarodne pomorske organizacije za nadzor in ravnanje z ladijskimi balastnimi vodami in sedimenti,

–  ob upoštevanju skupne kmetijske politike po letu 2013, zlasti Uredbe (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike(3) in Uredbe (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES(5),

–  ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2012 o našem življenjskem zavarovanju, našem naravnem kapitalu: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o zeleni infrastrukturi – izboljšanje evropskega naravnega kapitala(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor(8),

–  ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskave iz aprila 2015 z naslovom Safeguarding biological diversity – EU policy and international agreements (Varovanje biotske raznovrstnosti – politika EU in mednarodni sporazumi; ni na voljo v slovenščini),

–  ob upoštevanju poročila Forest Europe z naslovom State of Europe's Forests 2015 (Razmere evropskih gozdov za leto 2015; ni na voljo v slovenščini)(9),

–  ob upoštevanju študije svojega tematskega sektorja za pravice državljanov in ustavne zadeve iz leta 2009 o nacionalni zakonodaji in praksi, kar zadeva izvajanje Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, zlasti člena 6 direktive,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij, sprejetega na 115. plenarnem zasedanju dne 3. in 4. decembra 2015 z naslovom Prispevek k preverjanju ustreznosti direktiv o pticah in habitatih,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0003/2016),

A.  ker biotska raznovrstnost zajema edinstveno pestrost ekosistemov, habitatov, vrst in genov na Zemlji, od katerih je človek močno odvisen;

B.   ker ima biotska raznovrstnost ogromno notranjo vrednost, ki jo je kot tako treba ščititi v korist naših naslednjih generacij; ker biotska raznovrstnost tudi koristi zdravju ljudi in prispeva izjemno družbeno in gospodarsko vrednost ter ker naj bi socialno-ekonomski oportunitetni stroški neizpolnitve ciljev biotske raznovrstnosti za leto 2020 znašali 50 milijard EUR letno;

C.   ker ima kmetijstvo pomembno vlogo pri doseganju ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; ker mora biti kmetijstvo zaradi potrebe po učinkoviti proizvodnji hrane za vse večje število svetovnega prebivalstva in zaradi ciljev energetske politike o povečanju uporabe biomase kot vira energije učinkovito;

D.   ker kmetijstvo in gozdarstvo v okviru uporabe veljavne zakonodaje prispevata k ohranjanju biotske raznolikosti;

E.   ker je raznolikost rastlinskih vrst, ki jih tradicionalno pridelajo na majhnih in srednje velikih kmetijah ter družinskih kmetijah izredno pomembna tako zaradi odziva na različne potrebe in uporabe v podeželskih skupnostih kot zaradi zmanjšanja ranljivosti poljščin zaradi neugodnih vremenskih razmer, škodljivcev in bolezni;

F.   ker trajnostno in odgovorno obdelovanje zemlje ter gojenje živine bistveno prispevata k ohranitvi biotske raznovrstnosti;

G.  ker je biotska raznovrstnost po vsem svetu pod hudim pritiskom, ki povzroča nepopravljive spremembe, ki zelo škodijo naravi, družbi in gospodarstvu;

H.   ker 11. cilj iz Aičija poziva k zaščiti vsaj 17 % kopenskih in celinskih vodnih območij prek učinkovito upravljanih sistemov zaščitenih območij; ker se delež evropskih ekoregij s 17-odstotnim deležem znotraj zaščitenih območji močno zmanjša, če se izključijo območja, ki so zaščitena samo s programom Natura 2000;

I.  ker ima lahko obnova ekosistemov pozitiven učinek na blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

J.   ker najmanj osem od desetih državljanov EU meni, da so posledice izgube biotske raznovrstnosti resne, in ker je v okviru javnega posvetovanja o preverjanju ustreznosti direktiv o naravi sodelovalo 552.470 državljanov, kar je največji odziv na katerokoli posvetovanje Komisije; ker državljani po raziskavi Eurobarometra želijo prejemati več informacij o izgubi biotske raznovrstnosti in ker večina ljudi ni vedela za mrežo Natura 2000;

K.   ker precejšnje število predanih državljanov bodisi na lastno pobudo ali v okviru lokalnih ali regionalnih akcijskih skupin sprejema lokalne in regionalne ukrepe za spodbujanje biotske raznovrstnosti ter pri tem v razmeroma kratkem času dosega pozitivne rezultate;

L.   ker 65 % državljanov EU živi manj kot 5 km stran od območja Natura 2000, 98 % pa jih živi manj kot 20 km stran, zato naj bi ta območja imela potencial za osveščanje o biotski raznovrstnosti in zagotavljanje ekosistemskih storitev, ki prispevajo k blaginji velikega deleža prebivalstva EU;

M.  ker morajo biti politike biotske raznovrstnosti v celoti skladne z načelom subsidiarnosti, da je mogoče v celoti upoštevati regionalne razlike med pokrajinami in habitati;

N.  ker je biotska raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah ter v čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih velikega pomena, saj so to edinstveni rezervati endemičnih živalskih in rastlinskih vrst; ker se direktivi o pticah in habitatih v nekaterih od teh regij kljub temu ne uporabljata;

Splošne opombe

1.  pozdravlja vmesni pregled strategije za biotsko raznovrstnost ter poročili „Stanje narave“ in SOER 2015; poudarja strateški pomen teh poročil za doseganje ciljev EU na področju biotske raznovrstnosti;

2.   izraža resno zaskrbljenost zaradi stalne izgube biotske raznovrstnosti; ugotavlja, da cilji za leto 2020 ne bodo doseženi brez znatnih dodatnih in trajnih prizadevanj; hkrati je seznanjen z znanstvenimi dokazi, da bi bila evropska narava v veliko slabšem stanju brez pozitivnega učinka direktiv EU o pticah in habitatih in da načrtna in ustrezno financirana prizadevanja resnično prinašajo pozitivne rezultate; vendar poudarja, da ostaja še veliko možnosti za izboljšave;

3.   poudarja, da je najpomembnejši dejavnik izgubljanja biotske raznovrstnosti uničevanje habitatov, tako da bi moralo imeti prednost pri reševanju problematike izgubljanja biotske raznovrstnosti, namreč pri zmanjševanju degradacije in drobitve;

4.  poudarja, da izguba biotske raznovrstnosti ne zadeva le vrst in habitatov, temveč tudi gensko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za ohranjanje genske raznovrstnosti;

5.  poudarja pomembno vlogo biotske raznovrstnosti pri ciljih trajnostnega razvoja, zlasti pri ciljih 14 (ohraniti in trajnostno izkoriščati oceane, morja in morske vire) in 15 (zaščititi, obnoviti in spodbujati trajnostno izkoriščanje kopenskih ekosistemov, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti dezertifikaciji, zaustaviti degradacijo tal in odpraviti njene posledice ter zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti); spominja, da ima EU neverjetno biotsko raznovrstnost, zlasti po zaslugi njenih najbolj oddaljenih regij, pa tudi v pridruženih čezmorskih državah in ozemljih; zato poziva EU, naj bo še naprej trdno zavezana nadaljnji krepitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti in zagotovi, da se učinkovito izvaja;

6.  ugotavlja, da so razdrobljenost habitatov ter njihova degradacija in uničenje zaradi sprememb rabe zemljišč, podnebnih sprememb, netrajnostnih vzorcev porabe in izkoriščanja morja nekateri od glavnih vplivov in gonil, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti v EU in zunaj njenih meja; zato poudarja, da je treba opredeliti in oblikovati kazalnike, ki nedvomno in znanstveno merijo stanje biotske raznovrstnosti na določenem področju ali v regiji, ter da je treba podpreti racionalno in trajnostno rabo virov v EU in na svetovni ravni, tudi v državah v razvoju; ter predvsem poziva EU, naj svoje mednarodne zaveze glede te raznovrstnosti bolje vključi v svoje strategije na področju podnebnih sprememb in v strategijo Evropa 2020; poudarja, da bi lahko gospodarstvo, ki bi bilo bolj gospodarno z viri, in zmanjšanje prekomerne potrošnje omogočilo EU, da zmanjša svojo odvisnost od naravnih virov, zlasti tistih, ki ne prihajajo iz Evrope; prav tako spominja, da bi lahko ekosistemski pristopi do blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje zagotovili stroškovno učinkovite alternative tehnološkim rešitvam, napredek v številnih uporabnih znanostih pa je odvisen od dolgoročne razpoložljivosti in raznolikosti naravnega bogastva;

7.   poudarja, da je večja politična volja na najvišji ravni odločilnega pomena za zaščito biotske raznovrstnosti in za ustavitev njenega izginevanja; meni, da so izvajanje veljavne zakonodaje ter uveljavljanje in nadaljnje vključevanje biotske raznovrstnosti v druga področja politike bistvenega pomena; poziva zlasti regionalne in lokalne organe v državah članicah, naj zagotovijo informacije o biotski raznovrstnosti in ozaveščajo o tem;

8.   obžaluje, da v Evropi približno četrtini prostoživečih vrst grozi izumrtje, številni ekosistemi pa so poškodovani, kar povzroča resno škodo za družbo in gospodarstvo EU;

9.   poudarja, da se narava in gospodarski razvoj ne izključujeta; je prepričan, da je treba naravo bolj celovito vključiti v družbo, tudi v gospodarstvo in zasebna podjetja, da bi ustvarili trajnostno gospodarsko rast in sprejeli aktivne ukrepe za varstvo, obnovo in boljše upravljanje okolja; meni da mora zlasti prizadevanje za zmanjšanje izkoriščanja virov imeti osrednje mesto pri zbliževanju okoljskih in gospodarskih ciljev;

10.   poudarja, da izgubljanje biotske raznovrstnosti povzroča uničujoče ekonomske stroške za družbo, ki doslej v gospodarski in drugih politikah še niso bili ustrezno zajeti; meni, da je bistveno prepoznati, da so naložbe v biotsko raznovrstnost bistvene s socialno-ekonomskega vidika; ugotavlja, da je vsako šesto delovno mesto v EU do neke mere odvisno od narave in biotske raznovrstnosti; poudarja, da ima biotska raznovrstnost znaten potencial za ustvarjanje novih znanj in veščin, delovnih mest in poslovnih priložnosti; pozdravlja metode za merjenje gospodarske vrednosti biotske raznovrstnosti; meni, da lahko ti instrumenti prispevajo k povečanju ozaveščenosti, izboljšajo uporabo razpoložljivih sredstev in vodijo do boljšega odločanja;

11.  poziva Komisijo, naj okrepi vlogo biotske raznovrstnosti in ekosistemov v gospodarstvu, da bi prešli na zeleno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj okrepi ukrepe za spodbujanje zelene komponente evropskega semestra; poudarja, da je biotska raznovrstnost splošna družbena odgovornost, ki ne sme temeljiti samo na javnih izdatkih;

12.  meni, da bi morala biti gospodarska vrednost biotske raznovrstnosti prisotna v kazalnikih, ki so podlaga za sprejemanje odločitev in pri katerih se ne upošteva zgolj BDP, ne da bi to privedlo do spreminjanja biotske raznovrstnosti v tržno blago; je prepričan, da bo to prispevalo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; glede tega poziva k sistematični vključitvi vrednot biotske raznovrstnosti v nacionalne računovodske sisteme kot del spremljanja uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja;

13.   poudarja, da EU in države članice niso izpolnile ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2010; glede na pomanjkanje napredka v smeri doseganja ciljev biotske raznovrstnosti do leta 2020 poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje dvoletna poročila, v katerih bosta Svet in Komisija podrobneje pojasnila stanje razprav, razloge za neizpolnjevanje ciljev ter strategijo za zagotavljanje skladnosti v prihodnje;

Vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost

Glavni cilj

14.   poziva Komisijo in države članice, naj nujno dajo večjo prednost doseganju ciljev za leto 2020; poziva k pristopu z več deležniki ter poudarja bistveno vlogo in polno udeležbo nacionalnih, regionalnih in lokalnih akterjev pri tem procesu; poudarja, da so v tem okviru bistveni tudi financiranje, večja ozaveščenost in večje razumevanje javnosti glede varstva biotske raznovrstnosti ter podpora zanjo; meni, da sta dobra politika obveščanja in zgodnje vključevanje vseh zadevnih akterjev, tudi socialno-ekonomskih, ključnega pomena pri doseganju teh ciljev;

15.  poziva EU, naj v skladu z načelom usklajenosti politik za razvoj zmanjša svoj odtis na biotsko raznovrstnost po vsem svetu, da bo ta v okviru ekoloških omejitev ekosistemov, to pa lahko doseže z napredkom pri doseganju glavnih ciljev na področju biotske raznovrstnosti in izpolnjevanjem zavez o njeni zaščiti; prav tako poziva EU, naj pomaga državam v razvoju pri njihovih prizadevanjih za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje njene trajnostne rabe;

Cilj 1

16.   obžaluje počasen napredek držav članic pri izvajanju okoljske zakonodaje EU; poudarja, da je potrebnih več informacij o stanju glede izvajanja v državah članicah;

17.  poudarja, da je polno izvajanje in izvrševanje ter ustrezno financiranje direktiv o naravi temeljni pogoj za zagotovitev uspešnosti celotne strategije in doseganja njenega krovnega cilja; ker je na voljo le malo časa, poziva vse zadevne strani, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi to dosegle ter ustvarile široko podporo;

18.   poziva voditelje EU, naj upoštevajo pol milijona državljanov, ki so pozvali, naj se naša stroga naravovarstvena zakonodaja ohrani in bolje izvaja;

19.   poziva Komisijo, naj izboljša smernice, ki bi morale podpirati polno izvajanje in izvrševanje teh direktiv v skladu z veljavno sodno prakso; poziva Komisijo, naj večjo prednost nameni dialogu z državami članicami in vsemi upoštevnimi deležniki, tudi socialno-ekonomskimi, da bi spodbudili izmenjavo dobrih praks;

20.   priznava, da je ena od glavnih koristi direktiv o naravi ta, da v veliki meri pomagata zagotavljati enake konkurenčne pogoje po vsej EU, in sicer z zagotavljanjem osnovnega standarda varstva okolja, ki ga morajo vse države članice izpolnjevati skladno z zahtevami glede skupnih standardov in skladno z načelom vzajemnega priznavanja v okviru enotnega trga;

21.   ugotavlja, da je leta 2012 načrt upravljanja imelo samo 58 % območij Natura 2000; je zaskrbljen zaradi različnih stopenj izvajanja; poziva države članice, naj zaključijo določanje kopenskih in morskih območij Nature 2000 in po posvetovanju z vsemi deležniki pripravijo načrte upravljanja;

22.  poudarja, da je za upravljanje območij Natura 2000 v vsej EU sicer potrebnih najmanj 5,8 milijarde EUR, okoljske in socialno-ekonomske koristi, ki jih ta območja prinašajo, pa so letno vredne 200 do 300 milijard EUR; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo upravljanje območij Natura 2000 pregledno;

23.  se zaveda, da bodo zavarovana morska območja, opredeljena v okviru mreže Natura 2000, odločilno prispevala k dobremu okoljskemu stanju po okvirni direktivi o morski strategiji ter k uresničevanju globalnega cilja zaščite 10 odstotkov obalnih in morskih območij, ki je določen v 11. cilju glede biotske raznovrstnosti iz Aičija, do leta 2020; obžaluje, da ta cilj še zdaleč ni dosežen;

24.   poziva Komisijo in države članice, naj povečajo zbiranje podatkov in spremljanje habitatov in vrst, zlasti tam, kjer so večje vrzeli, da bi ocenili napredek pri doseganju teh ciljev;

25.   je zaskrbljen, ker še vedno nimamo natančnega vpogleda v financiranje ohranjanja narave po posameznih državah članicah; meni, da je naše poznavanje razmer na tem področju močno pomanjkljivo; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma opredelijo in vnesejo ustrezne proračunske vrstice v nacionalnih proračunih;

26.   znova poziva k sofinanciranju EU za upravljanje območij Natura 2000, ki naj dopolnjuje sredstva sklada za razvoj podeželja, strukturne in ribiške sklade, ter sredstva, ki jih zagotavljajo države članice;

27.   odločno poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo z natančnim izvrševanjem direktiv o naravi; poudarja, da je treba spoštovanje zakonodaje EU in njeno izvrševanje izboljšati, na primer z uporabo sorazmernih, učinkovitih in odvračilnih kazni;

28.  v zvezi s tem poziva k dodatnim prizadevanjem za ustavitev nezakonitega ubijanja in lova ptic s pastmi ter trgovine z njimi ter k razrešitvi lokalnih sporov, ki iz tega izhajajo; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo nova orodja za odkrivanje nezakonitih dejavnosti na območjih Natura 2000;

Cilj 2

29.  poziva Komisijo, naj do leta 2017 predstavi poseben predlog o razvoju vseevropskega omrežja za zeleno infrastrukturo (TEN-G); spodbuja k skupnemu razvoju strategije za evropske zelene koridorje za določene vrste divjih živali, v povezavi z državami članicami;

30.   poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma oblikujejo in začnejo izvajati okvire za opredelitev prednostnih nalog na področju obnove ekosistemov;

31.  poziva države članice, naj prednostno obravnavajo cilj obnovitve 15 % poškodovanih ekosistemov do leta 2020 in naj uporabijo odobrena proračunska sredstva, ki so za ta namen na voljo v večletnem finančnem okviru; poziva Komisijo, naj pripravi smernice, kako naj se ta sredstva uporabijo za obnovo degradiranih ekosistemov in na splošno za varstvo biotske raznovrstnosti;

32.   želi spomniti, kako zelo pomembna sta kmetijstvo in gozdarstvo pri doseganju tega cilja in da je treba zanju poiskati trajnostne rešitve;

33.   se zaveda škodljivega vpliva onesnaženja zraka na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, kjer kritična obremenitev z dušikovimi hranili in zakisanost kažeta, kolikšen pritisk je na naravne ekosisteme in raznovrstnost vrst;

34.   poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v biotsko raznovrstnost in tako podpirajo zmožnost podjetij za inovacije, zlasti v ekološkem inženirstvu;

Cilj 3

35.   ugotavlja, da je vključitev ohranjanja narave v druge politike še vedno ključnega pomena in poudarja bistveno vlogo kmetijstva in gozdarstva v tem pogledu;

36.  poudarja, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti bistveno za proizvodnjo hrane in krme ter zato v bistvenem interesu kmetov; poudarja pomen pristopa z več deležniki, na podlagi katerega se kmetje in gozdarji tudi aktivno vključujejo in spodbujajo k skupnem reševanju teh izzivov;

37.  opozarja, da skupna kmetijska politika že ima na voljo instrumente za obnovitev, ohranjanje in krepitev ekosistemov, na primer instrument površin z ekološkim pomenom; poudarja, da se obnovitev, ohranjanje in krepitev ekosistemov, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom, tudi tistih, ki so vključeni v območja Nature 2000, poudarja kot eno od šestih ključnih prednostnih nalog za razvoj podeželja v EU;

38.  obžaluje, da še ni bilo doseženo merljivo izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, vendar priznava, da je še prezgodaj za ocenjevanje dejanske učinkovitosti te reformirane politike; pozdravlja namen Komisija, da oceni napredek v zvezi z izvajanjem skupne kmetijske politike, in odločno poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo, ocenjujejo in po potrebi povečujejo učinkovitost zelenih ukrepov –tudi ocenjevanja prožnosti držav članic – ter upoštevnih ukrepov na področju razvoja podeželja v okviru skupne kmetijske politike; poziva Komisijo, naj svoje ugotovitve upošteva pri vmesnem pregledu skupne kmetijske politike;

39.  poziva države članice, naj bolje izkoristijo že obstoječe instrumente skupne kmetijske politike in kohezijske politike za pomoč kmetom in gozdarjem pri doseganju ciljev biotske raznovrstnosti;

  poudarja, da je treba skupaj s trajnostnimi rešitvami za kmetijstvo in gozdarstvo spodbujati trajnostno uporabo rastlinskih genskih virov in tradicionalnih kmetijskih sort;

40.   poudarja, da bi morale biti površine z ekološkim pomenom v prvi vrsti območja za varstvo in spodbujanje procesov ekološkega kmetovanja, na primer opraševanja in ohranjanja tal; poziva Komisijo, naj objavi podatke o tem, koliko držav članic na površinah z ekološkim pomenom dovoli uporabo pesticidov in gnojil, odkar velja Uredba (EU) št. 1307/2013;

41.  poziva Komisijo, naj zaradi preglednosti objavi obrazložitve držav članic, zakaj so se odločile za zelene ukrepe;

42.   vztraja, da morajo Komisija in države članice zagotoviti, da bodo finančna sredstva v okviru skupne kmetijske politike preusmerjena s subvencioniranja za okolju škodljivih dejavnosti na financiranje trajnostnih kmetijskih praks in ohranjanje povezane biotske raznovrstnosti;

43.  poudarja, da je treba zaščititi kmetijsko biotsko raznovrstnost v državah v razvoju, da bi zagotovili prehransko varnost; zato poziva Komisijo, naj v državah v razvoju investira v agroekologijo, v skladu s priporočili posebnega poročevalca OZN za pravico do hrane;

44.  poziva Komisijo, naj spodbuja trajnostni razvoj svetovnih gozdov z zagotavljanjem ekoloških procesov, biotske raznovrstnosti in produktivnosti gozdov in s spoštovanjem pravic domorodnih ljudstev do ohranjanja gozdnih virov; poleg tega poziva Komisijo, naj prepove uničevanje naravnih gozdov, zavaruje ogrožene vrste ter prepove strupene pesticide in sajenje gensko spremenjenih dreves;

45.   poziva Komisijo, naj v okviru svoje strategije za biotsko raznovrstnost bolj upošteva tropske gozdove, in sicer zato, ker združujejo ekosisteme, habitate in zlasti ogrožene občutljive vrste ter zaradi njihove ključne vloge pri okoljskem ravnovesju in podnebju ter družbene in kulturne funkcije pri avtohtonem prebivalstvu;

46.   poziva države članice k razvoju in izvajanju načrtov za gospodarjenje z gozdovi, da bi izboljšali stanje ohranjenosti gozdnih habitatov in vrst ter omogočili večjo razpoložljivost informacij; poziva Komisijo, naj zaradi zagotovitve skladnosti in primerljivosti pripravi merila in standarde za zbiranje podatkov o gozdni biotski raznovrstnosti;

47.   opozarja na potencialno grožnjo, ki jo za biotsko raznovrstnost predstavljata vse večje povpraševanje po biogorivih in vse večji pritisk na države v razvoju, da jih proizvajajo s pretvorbo in degradacijo habitatov in ekosistemov, kot so mokrišča in gozdovi;

48.  poziva, naj bodo socialna in okoljska merila za trajnost za proizvodnjo biomase skladen del okvira, ki ga določa direktiva o obnovljivih virih energije; meni, da je treba nujno razviti standarde trajnosti za vse sektorje, v katerih se lahko uporablja biomasa, skupaj z merili za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovili, da energija iz biomase ne bi prispevala k podnebnim spremembam ali postala dodatno gonilo za prisvajanje zemljišč in neustrezno prehransko varnost;

49.  je zaskrbljen, ker se 90 % palmovega olja, ki se porabi na svetu, proizvede v Indoneziji in Maleziji na račun gozdov šote, ki jih požgejo zato, da naredijo prostor za velike plantaže akacij in oljnih palm; poudarja, da je na podlagi študije Svetovne banke Indonezija prav zaradi gozdnih požarov postala tretja največja onesnaževalka s toplogrednimi plini;

Cilj 4

50.  poziva Komisijo in države članice, naj pravilno in sproti izvajajo prenovljeno skupno ribiško politiko ter uporabljajo pristop upravljanja ribištva na podlagi ekosistema z namenom, da dosežejo cilj največjega trajnostnega donosa, med drugim s spodbujanjem trajnostnih in inovativnih ribolovnih metod; poudarja, da je pomembno zmanjšati onesnaženost, da bi med drugim ohranili morsko biotsko raznovrstnost in staleže ter podprli gospodarsko rast prek modrega gospodarstva;

51.  poudarja bistveni pomen morskih ekosistemov in virov kot temelja za trajnostni razvoj obalnih držav; poziva države članice, naj v celoti izvajajo prejšnje zaveze ter sodelujejo z vladami na svetovni, regionalni in nacionalni ravni, da bi dosegli pomembno povečanje ambicij in stopnjevanje ukrepov za doseganje pravičnega ter ekonomsko in ekološko trajnostnega ribištva;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo imela EU vodilno vlogo pri doseganju sporazuma v okviru Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) za ohranjanje in trajnostno rabo morske biotske raznovrstnosti, ki presega jurisdikcijo držav;

53.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami in tretjimi državami za izboljšanje izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 o nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu;

54.   poziva Komisijo in države članice, naj z izvajanjem projektov za zmanjšanje kemičnega, fizičnega in mikrobiološkega onesnaževanja izboljšajo okoljsko kakovost morij EU ter tako čim bolj povečajo trajnost pomorskega prometa in zavarujejo biotsko raznovrstnost, ki jo ta promet neizogibno ogroža; v zvezi s tem ugotavlja, da 12,7 milijona ton plastike (5 % skupne proizvodnje) vsako leto konča v oceanih, kamor pride po kanalizaciji, vodnih pritokih in iz obalnih odlagališč, kar ogroža okolje in biotsko raznovrstnost vsega planeta;

Cilj 5

55.   odločno poziva Komisijo, naj nemudoma in v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1143/2014 določi natančen in izčrpen seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki so razlog za zaskrbljenost v Uniji, s pogojem, da ta seznam ne bo omejen na določeno število vrst in bo vključeval celovite in skladne ukrepe za izvajanje, podprte z ustreznimi sredstvi, katerih namen bi bil doseganje ciljev; poudarja pomen nenehnega posodabljanja tega seznama in izvajanja dodatnih ocen tveganja za vrste, da bo zakonodaja o invazivnih tujerodnih vrstah lahko delovala kot močan vzvod;

56.  poziva države članice, naj ratificirajo Mednarodno konvencijo o ravnanju z ladijskimi balastnimi vodami, da bi preprečili širjenje invazivnih tujerodnih vrst s prevozom po morju in celinskih vodah, ter prispevali k izvajanju in doseganju cilja;

57.   poziva države članice, naj spremljajo uvoz eksotičnih vrst na svoje ozemlje in naj o tem redno poročajo Komisiji in drugim državam članicam; poziva, da je treba bolj omejiti uvoz in zasebno last ogroženih vrst, vključno s primati, plazilci in dvoživkami;

Cilj 6

58.   poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2020 postopoma odpravijo subvencije s škodljivim učinkom na okolje in zagotovijo, da bodo ocene teh subvencij dokončane do leta 2016 ter da bodo zahteve o poročanju vključene v ustrezna sektorska področja politike EU; odločno poziva Komisijo in države članice, naj v celoti potrdijo in olajšajo prehod v krožno gospodarstvo;

59.  poziva ostale države članice, naj pred zasedanjem Konference pogodbenic Kjotskega protokola decembra 2016 ratificirajo protokol iz Nagoje o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove rabe;

60.   spominja, da EU na svetovni ravni pomembno prispeva k boju proti izgubi biotske raznovrstnosti in da je skupaj s svojimi državami članicami glavna donatorica sredstev za njeno ohranjanje ter največja donatorica uradne razvojne pomoči zanjo;

61.  pozdravlja vodilni projekt Komisije B4Life za obdobje 2014–2020, vendar meni, da bi morala EU povečati svoj prispevek, da bi preprečila globalno izgubo biotske raznovrstnosti, ter poziva EU in njene države članice, naj uresničijo svoje zaveze iz Hyderabada, do bodo do leta 2015 podvojile skupne tokove finančnih sredstev, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, v države v razvoju, ter ohranile to raven vsaj do leta 2020;

62.  poudarja, da kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi vrstami in propadom habitatov, neposredno ogrožajo globalno biotsko raznovrstnost; priznava, da je izpustitev trgovanja s prostoživečimi vrstami in pomanjkanje ukrepov v zvezi z udeležbo EU v konvenciji CITES velika vrzel v strategiji EU za biotsko raznovrstnost; poudarja, da so nujno potrebni usklajeni ukrepi za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami; poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen akcijski načrt za boj proti nedovoljeni trgovini z divjimi živalmi in rastlinami ter proizvodi, ki se pridobivajo iz njih, ter poziva k sprejetju podobnih ukrepov za reševanje problema krčenja in propadanja gozdov;

Preverjanje ustreznosti direktiv o naravi

63.  poudarja, da so direktive o naravi mejnik za politiko o naravi ne le v EU, ampak tudi na mednarodni ravni; meni, da je mogoče direktive o naravi zaradi njihove jedrnate, skladne in dosledne oblike šteti nekako za pametno pravno ureditev, ki je bila sprejeta, še preden se je o tej temi sploh govorilo;

64.   poudarja, da je Natura 2000 še vedno razmeroma mlada mreža, ki še zdaleč ni uresničila svojega celotnega potenciala; meni, da direktive o naravi ostajajo pomembne in da najboljše prakse na področju izvajanja dokazujejo njihovo učinkovitost; poudarja, da je v direktivah o varstvu narave veliko prožnosti, vključno z možnostjo za prilagoditev glede na tehnični in znanstveni napredek; ugotavlja, da sta pametno izvajanje in mednarodno sodelovanje bistvena za doseganje ciljev biotske raznovrstnosti;

65.   nasprotuje morebitni reviziji direktiv o naravi, saj bi ta ogrozila izvajanje strategije za biotsko raznovrstnost, pripeljala do daljšega obdobja pravne negotovosti, s tveganjem, da bi to privedlo do oslabljenega pravnega varstva in financiranja, kar bi bilo slabo za naravo, ljudi in gospodarstvo; v zvezi s tem poudarja, da bi moralo preverjanje programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) za direktivi o naravi, ki poteka, biti osredotočeno na boljše izvajanje;

66.  je prepričan, da vse težave pri doseganju ciljev direktiv o naravi in uresničevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost na splošno niso povezane s samo zakonodajo, ampak predvsem z njenim nepopolnim, večsmernim in neustreznim izvajanjem ter vključevanjem v druga področja politik;

67.  poudarja, da je v direktivah o naravi veliko prostora za prožnost, kar pri njihovem izvajanju olajšuje upoštevanje gospodarskih, socialnih, kulturnih in regionalnih zahtev, kot je zapisano v direktivi o habitatih; vseeno odločno poziva Komisijo, naj pojasni smernice za njihovo razlago in izvajanje, da bi se izognili spornim točkam oz. jih razrešili;

68.  poziva, naj se natančno preučita vloga velikih plenilcev in morebitna uvedba prilagoditvenih ukrepov, da se ohranijo biotska raznovrstnost, kmetijska krajina in večstoletna praksa paše živine na gorskih območjih;

69.   priznava, da je naravovarstvena zakonodaja EU koristna za ohranjanje ekosistemov, habitatov in vrst na zavarovanih območjih; kljub temu obžaluje, da so najbolj oddaljene francoske regije, ki so edinstveni rezervati živalskih in rastlinskih vrst in predstavljajo pomemben delež evropske in globalne biotske raznovrstnosti, izključene iz tega zakonodajnega okvira pa tudi iz vseh drugih zakonodajnih okvirov, ki so prilagojeni njihovim posebnim značilnostim; kljub temu opozarja na uspeh projektov v teh regijah, financiranih s programom LIFE+, in evropske pobude BEST za okrepitev ohranjanja biotske raznovrstnosti in prilagoditev podnebnim spremembam v najbolj oddaljenih regijah ter v čezmorskih državah in teritorijih;

70.  poziva Komisijo, naj v okviru pripravljalnega ukrepa BEST uvede trajnostni mehanizem za financiranje varstva biotske raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah ter v čezmorskih državah in teritorijih;

Pot naprej: dodatni ukrepi

71.   vidi izgubo biotske raznovrstnosti zunaj zaščitenih naravnih območij kot vrzel v strategiji; spodbuja Komisijo in države članice, naj v okviru sodelovanja z lokalnimi organi in civilno družbo zberejo informacije o teh habitatih in vrstah ter oblikujejo ustrezne okvire za preprečevanje drobitve habitatov in neto izgube biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov;

72.   meni, da mora ta okvir vsebovati sklop dopolnilnih ukrepov, ki obravnavajo temeljne vzroke za izgubo biotske raznovrstnosti ter izboljšujejo vključevanje biotske raznovrstnosti v sektorske politike, tudi kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, energetiko in promet;

73.   spodbuja države članice, naj s pobudami v okviru mestnega načrtovanja zagotovijo skrbno premišljeno uporabo prostora in ustrezno zaščito mreže Natura 2000, ohranijo odprte prostore, pri čemer naj se raje odločijo za pašništvo kot za opuščanje obdelovalnih površin, ki povečuje naravna tveganja (plazovi, blatni tokovi, premikanje tal), in vzpostavijo skladno omrežje modro-zelene infrastrukture od podeželskih do mestnih območij, hkrati pa poskrbijo za potrebno pravno varnost za gospodarske dejavnosti; poziva Komisijo, naj pripravi pregled najboljših praks na tem področju;

74.   meni, da je za bolj učinkovito in ciljno usmerjeno uporabo razpoložljivih virov bistvenega pomena, da Komisija pripravi posebna merila za finančni sklad za naravni kapital, ki morajo zagotavljati, da projekti prinašajo ustrezne, pozitivne in znanstveno podprte rezultate za biotsko raznovrstnost; meni, da bi bilo treba projekte LIFE povezati s financiranjem iz drugih programov, kot so strukturni skladi, da bi razširili in ponovili uspešne projekte po vsej EU ter ustvarili večji multiplikacijski učinek;

75.   poziva Komisijo, naj razširi pristop financiranja biotske raznovrstnosti iz več skladov, in poziva k boljši povezavi med različnimi finančnimi instrumenti;

76.   poziva Komisijo in države članice, naj zaradi vključevanja ciljev za biotsko raznovrstnost izboljšajo skladnost med ustreznimi sektorskimi politikami, obenem pa zagotovijo, da bo prihodnji večletni finančni okvir vseboval jamstva, da ne bo prihajalo do neto skupnih izgub pri biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah;

77.  poziva Komisijo, naj ustanovi skupino na visoki ravni za naravni kapital, ki bi te cilje uresničevala tako, da bi jim dala večjo politično prepoznavnost in prednost;

78.   obžaluje, da okoljska zakonodaja EU ni predmet usklajenih in učinkovitih okoljskih inšpekcijskih in nadzora, namenjenih odkrivanju in preprečevanje kršitev okoljske zakonodaje v različnih sektorjih, tudi na zavarovanih območjih ohranjanja narave; pozdravlja pripravljalno delo za okvir EU za okoljske inšpekcijske preglede in poziva Komisijo, naj brez nadaljnjega odlašanja pripravi zakonodajni predlog;

79.  poudarja pomen inovacij, raziskav in razvoja za doseganje ciljev direktiv o naravi, ter poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo zlasti na povezave med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in koristmi za zdravje ljudi in gospodarsko blaginjo, ter usklajujejo ukrepe za zbiranje podatkov; želi spomniti, da še vedno obstajajo velike vrzeli v poznavanju stanja morskih ekosistemov in ribiških virov; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo podatki o učinku ribištva in akvakulture na širše okolje zbrani in javno objavljeni;

80.     poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi politik, ki jih že izvajajo v državah članicah, čimprej oblikujejo evropsko pobudo za opraševalce, pri čemer naj namenijo posebno pozornost odpornosti rastlin na škodljivce, ki prizadene čebele in druge opraševalce, ter predstavijo predloge za okvirno direktivo o tleh, direktivo o dostopu do pravnega varstva in revidiran pravni okvir EU za okoljske inšpekcijske preglede;

81.   z zaskrbljenostjo poudarja, da je vse več znanstvenih dokazov o negativnih učinkih, ki jih imajo lahko neonikotinoidni pesticidi na bistvene storitve, kot sta opraševanje in naravno varstvo pred škodljivci; zato poziva Komisijo, naj ohrani prepoved uporabe neonikotinoidov;

82.   poziva Komisijo in države članice, naj v celoti uporabljajo načelo previdnosti pri izdaji dovoljenj za uporabo in sproščanje živih spremenjenih organizmov v okolje, da se prepreči kakršen koli negativni vpliv na biotsko raznovrstnost;

83.   poudarja pomen programa LIFE za okolje, zlasti podprogramov narava in biotska raznovrstnost, da bi zavarovali in okrepili biotsko raznovrstnost v Evropi;

84.   je trdno prepričan, da se okolje in inovacije dopolnjujejo, in posebej opozarja na rešitve, ki temeljijo na naravi ter ponujajo ekonomsko in okoljsko pametne odgovore na izzive, kot so podnebne spremembe, pomanjkanje surovin, onesnaževanje in protimikrobna odpornost; poziva zadevne deležnike, naj te pozive uvrstijo v program Obzorje 2020; poziva države članice, naj bodo učinkovitejše pri puščanju prostora za regulacijo, da bi omogočile pametne rešitve, ki dajejo dobre rezultate glede biotske raznovrstnosti;

85.   poudarja neločljivo povezanost vprašanj, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi spremembami in pomanjkanjem surovin; želi spomniti, da bo ohranjanje podnebnih sprememb pod 2°C v primerjavi s predindustrijsko dobo bistveno za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti; hkrati opozarja, da številni ekosistemi delujejo kot zaščita pred naravnimi nevarnostmi, s čimer prispevajo k strategijam za prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blažitev;

86.  poziva Komisijo in države članice, naj to upoštevajo, tako da do leta 2020 zagotovijo polno vključitev strategije EU za biotsko raznovrstnost v stališče EU v razpravah o novem mednarodnem sporazumu o podnebnih spremembah, zlasti v luči dejstva, da je v skladu s projektom ROBIN, ki ga financira EU, zaščita biotske raznovrstnosti del rešitve za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zlasti ker imajo tropski gozdovi potencial za 25-odstotno zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov;

87.  poziva Komisijo, naj v svoje mednarodne sporazume vključi vprašanja, povezana z okoljem in podnebnimi spremembami, ter naj izvede okoljske analize, ki bodo osredotočene na možnosti zaščite in izboljšanja biotske raznovrstnosti; poudarja, da je pomembno sistematično ugotavljati in ocenjevati potencialne učinke na biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj ukrepa na podlagi ugotovitev študije o opredelitvi in ublažitvi negativnih učinkov, ki jih ima povpraševanje EU po nekaterih dobrinah na biotsko raznolikost v tretjih državah, in sicer tako, da predlaga možne načine, kako preprečiti ali čim bolj zmanjšati izgubo svetovne biotske raznovrstnosti, ki jo povzročajo določeni vzorci proizvodnje in porabe v EU;

88.   poziva države članice, naj na podlagi previdnostnega načela in načela, da je treba sprejeti preventivne ukrepe, ob upoštevanju tveganj in negativnih učinkov hidravličnega lomljenja za pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov na podnebje, okolje in biotsko raznovrstnost, ter vrzeli, opredeljenih v regulativnem okviru EU za dejavnosti, povezane s plinom iz skrilavca, ne odobrijo novih dejavnosti hidravličnega lomljenja v EU;

89.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo upoštevanje guadeloupskega časovnega načrta, ki je bil sprejet oktobra 2014, in vzpostavijo potrebna orodja za varstvo biotske raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah ter v čezmorskih državah in teritorijih;

90.   poudarja globalno vlogo strategije EU za biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj vključi določbe o biotski raznovrstnosti v trgovinska pogajanja, ki potekajo, in zagotovi vključitev ciljev za biotsko raznovrstnost v trgovinske politike EU;

91.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Izguba biotske raznovrstnosti je izguba za naravo, človeštvo in gospodarstvo

Biotska raznovrstnost, edinstvena pestrost ekosistemov, habitatov, vrst in genov na Zemlji, katere del je tudi človek, ima ogromno notranjo vrednost. Poleg tega je človek izredno odvisen od biotske raznovrstnosti zaradi mnogih dragocenih storitev ekosistemov, kot so čist zrak, čista voda, surovine, opraševalci, zaščita pred poplavami in druge. Biotska raznovrstnost je torej nepogrešljiva za naše zdravje in dobrobit ter našo gospodarsko blaginjo.

Biotska raznovrstnost je pod hudim pritiskom po vsem svetu, tudi v Evropi. Vrste izumirajo z vratolomno hitrostjo. To je posledica človekovih dejavnosti. Sprememba habitatov, onesnaževanje, prekomerno izkoriščanje, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe so glavni vzroki za izgubo biotske raznovrstnosti.

Izguba biotske raznovrstnosti je zlasti škodljiva in predstavlja izgubo za naravo, človeštvo in gospodarstvo: ogroža potrebne storitve ekosistemov in spodkopava naravno prilagodljivost Zemlje pri reševanju novih izzivov. V raziskavi dojemanja tveganj na svetovni ravni za leto 2014 je Svetovni gospodarski forum izgubo biotske raznovrstnosti in razpad ekosistemov uvrstil med 10 največjih tveganj. Meje in zmogljivosti planeta so presežene, kar sproža nepopravljive spremembe. Izguba biotske raznovrstnosti je zato neločljivo povezana tudi z vprašanji podnebnih sprememb in pomanjkanja surovin, kar je jasno tudi iz nove agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020

Evropski cilj za zaustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti leta 2010 ni bi dosežen. EU se je odzvala tako, da je leta 2011 pripravila novo strategijo. Voditelji držav in vlad so za glavni cilj določili zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja storitev ekosistemov, njihovo obnovo, če je to izvedljivo do leta 2020, in okrepitev prizadevanj EU pri preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti.

V skladu s tem so v strategijo vključili šest ciljev, vsakega od njih podkrepili s posebnimi ukrepi: (1) polno izvajanje direktiv o pticah in habitatih (direktiv o naravi); (2) ohranjanje in obnova ekosistemov in njihovih storitev; (3) povečanje prispevka kmetijstva in gozdarstva k ohranjanju in krepitvi biotske raznovrstnosti; (4) zagotovitev trajnostne uporabe staležev rib; (5) boj proti invazivnim tujerodnim vrstam in (6) povečanje prispevka EU k zaustavitvi globalne izgube biotske raznovrstnosti.

Vmesni pregled: še vedno daleč od polovice poti

Leta 2015 stanje ne bi moglo biti jasnejše: brez znatnih dodatnih prizadevanj EU tudi leta 2020 ne bo dosegla dogovorjenih ciljev. Številke govorijo same zase. Ekološki odtis EU-28 je dvakrat večji od biološke zmogljivosti Evrope. Le 23 % vrst in 16 % habitatov je v dobrem stanju. Napredek je vsekakor premajhen, da bi omogočil izpolnitev glavnega cilja. Občuten napredek je bil dosežen le pri dveh ciljih (cilj 4, ribištvo, in cilj 5, invazivne tujerodne vrste), medtem ko so rezultati za ostale cilje manj kot nezadostni ter v primeru kmetijstva in gozdarstva predstavljajo najresnejši razlog za skrb.

Splošni trend torej ostaja izredno slab in zaskrbljujoč. Vmesni pregled v tem smislu potrjuje ugotovitve poročil „SOER 2015“ in „Stanje narave“. Mednarodni vidik v poročilu o obetih za biotsko raznovrstnost (Global Biodiversity Outlook Report) za leto 2014: kljub velikemu trudu in napredku na določenih področjih je mogoče, da večina ciljev iz Aičija do leta 2020 ne bo dosežena brez znatnih dodatnih prizadevanj.

Hkrati pa je obetavno in spodbudno, da so osredotočena prizadevanja in naložbe v naravo in biotsko raznovrstnost resnično lahko pot do uspehov. To jasno dokazuje povratek določenih vrst. Poročevalec poziva k sprejetju najboljših praks kot spodbud za spremembe, kajti uspehi, čeprav še niso prevladali nad splošnim negativnim trendom, vseeno dokazujejo, da obstoječa zakonodaja deluje, da je cilje za leto 2020 mogoče doseči in da še vedno obstaja ogromno možnosti za izboljšanje.

Politična volja za izvajanje, uveljavljanje in vključevanje

Poročevalec priporoča večjo politično voljo, da bi se spoprijemanje z izgubljanjem biotske raznovrstnosti dejansko opredelilo kot prednostna politična naloga, in meni, da je nujno potreben pristop z več deležniki, pri katerem naj posebno vlogo odigrajo regionalni in lokalni akterji.

Po mnenju poročevalca sta boljše izvajanje in izvrševanje obstoječe zakonodaje bistvenega pomena za napredek.

Najbolj bistveno zakonodajo seveda sestavljajo direktive o naravi: polno izvajanje direktiv o ptičih in habitatih je obvezen pogoj za uresničevanje strategije za biotsko raznovrstnost kot celote. Direktive o naravi pomenijo mejnike za evropsko politiko ohranjanja narave in lahko zaradi svoje jedrnate, skladne in dosledne oblike veljajo tako rekoč za pametno pravno ureditev, ki je bila sprejeta, še preden se je o tej temi sploh govorilo. Zahvaljujoč direktivam o naravi ima EU Naturo 2000, edinstveno mrežo, ki s 26.000 zaščitenimi območji pokriva 18 % kopna in 6 % morskega okolja. Poročevalec ugotavlja, da je Natura 2000 razmeroma mlada mreža, ki še zdaleč ni uresničila svojega celotnega potenciala.

Poročevalec jasno nasprotuje morebitni reviziji direktiv o naravi, saj bi ta ogrozila strategijo za biotsko raznovrstnost kot tako, prinesla s seboj daljše obdobje pravne negotovosti in morda oslabila zakonodajo. Poleg tega je poročevalec prepričan, da težava ni povezana s samo zakonodajo, ampak predvsem z njenim nepopolnim in neustreznim izvajanjem in izvrševanjem. Poročevalec zato meni, da bi bilo veliko bolj učinkovito, če bi si Komisija in pristojni organi držav članic prizadevali za boljše izvajanje ob medsebojnem posvetovanju. S tega vidika so bistvenega pomena boljše smernice, dosledno izvrševanje in izmenjave najboljših praks.

Kolektiven in prečni pristop, ki je nujno potreben za učinkovito zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, še naprej predstavlja težavo. Poseben izziv je vključitev biotske raznovrstnosti v skupno kmetijsko politiko. Poročevalec poziva k spremljanju, ocenjevanju in povečanju učinkovitosti zelenih ukrepov in drugih ukrepov za razvoj podeželja.

Naložba v naravno in biotsko raznovrstnost je potrebna za družbo in gospodarstvo

Poročevalec odobrava moralni argument, da bi bilo treba biotsko raznovrstnost zaščititi zaradi njene velike notranje vrednosti in zato, da bi s tem naš planet ohranili čim bolj nedotaknjen za prihodnje generacije. Poleg tega je trdno prepričan, da so naložbe v naravo in biotsko raznovrstnost bistvene tudi s socialno-ekonomskega vidika. Glede na to obžaluje, da sta si narava in gospodarski razvoj ponovno prišla v nasprotje. Nujna je sprememba miselnosti. Metode za merjenje ekonomske vrednosti biotske raznovrstnosti, kot je „ekonomika ekosistemov in biotske raznovrstnosti“ (TEEB), imajo lahko, kljub morebitnim pomanjkljivostim, koristno vlogo ter utegnejo prispevati k povečanju ozaveščenosti, izboljšanju uporabe razpoložljivih sredstev in bolj premišljenemu odločanju.

Spodnji statistični podatki jasno kažejo izreden socialno-ekonomski učinek biotske raznovrstnosti:

·vsako leto neukrepanje povzroči izgubo ekosistemskih storitev v vrednosti 7 % svetovnega BDP;

·socialno-ekonomski oportunitetni stroški nedoseganja ciljev za leto 2020 naj bi znašali 50 milijard EUR na leto;

·vsako šesto delovno mesto v EU je do neke mere odvisno od narave; 4,5 milijona delovnih mest v EU je odvisnih od ekosistemov, zaščitenih z mrežo Natura 2000;

·vrednost opraševanja, ki ga opravljajo žuželke, se ocenjuje na 15 milijard EUR letno;

·škoda, ki jo povzročijo invazivne tujerodne vrste v EU, naj bi znašala 12 milijard EUR letno;

·stroški upravljanja projekta Natura 2000 (5,8 milijard EUR letno) so večkrat manjši od dodane vrednosti, ki jo ustvarja Natura 2000 (200–300 milijard EUR).

Za naložbe v naravo in biotsko raznovrstnost je seveda potreben denar. Toda te finančne stroške več kot odtehtata dodana vrednost, ki jo ponujata narava in biotska raznovrstnost, ter izguba vrednosti, ki je posledica neukrepanja.

Glas državljanov

Državljani menijo, da sta narava in biotska raznovrstnost pomembni. Raziskava Eurobarometra (št. 436) o biotski raznovrstnosti je pokazala, da vsaj 8 od 10 državljanov EU meni, da so posledice izgube biotske raznovrstnosti resne. Državljani so se jasno in glasno odzvali tudi v okviru nedavnega javnega spletnega posvetovanja o preverjanju ustreznosti direktiv o naravi. Posvetovanje je pritegnilo rekordno število udeležencev, kar 552.470 (za primerjavo: to je trikrat toliko kot pri posvetovanju o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe). K temu je odločilno prispevala kampanja „Alarm za naravo“.

Po drugi strani je raziskava Eurobarometra razkrila, da želijo državljani prejemati več informacij o izgubi biotske raznovrstnosti in da večina ljudi ni vedela za mrežo Natura 2000. Kar ostaja neznano, pač ne more biti vir navdušenja. Poročevalec meni, da je za spodbujanje večje javne podpore za naložbe v naravo in biotsko raznovrstnost poglavitnega pomena prepričati več ljudi o pomembnosti biotske raznovrstnosti. Da bi to dosegli, je treba opozoriti na socialno-ekonomsko vrednost biotske raznovrstnosti ter na posledice njene izgube za zdravje, dobro počutje in blaginjo. Pri tem morajo pomembno dolžnost opraviti oblikovalci politik na vseh ravneh.

Potrebno je dodatno ukrepanje

Poročevalec meni, da so za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti potrebne dodatne, inovativne rešitve, in za to predlaga več specifičnih ukrepov:

·razvoj vseevropskega omrežja za zeleno infrastrukturo (TEN-G) bi lahko ustvaril razmere, ki bi koristile tako naravi kot gospodarstvu;

·narava ne bi smela biti omejena na naravo v zaščitenih območjih. Zagotavljanje dostopa za vse do kakovostnega naravnega okolja in preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti zunaj zaščitenih območij predstavljata vrzeli v obstoječi strategiji. To pomanjkljivost bi bilo mogoče odpraviti z evropskim okvirom za preprečevanje neto izgube biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov;

·za bolj učinkovito in ciljno usmerjeno uporabo razpoložljivih virov so potrebna posebna merila za finančni sklad za naravni kapital, ki bi morala zagotavljati, da projekti pozitivno in oprijemljivo vplivajo na biotsko raznovrstnost;

·še vedno je treba zbirati zanesljive in primerljive podatke: zlasti v primeru povezave med zdravjem in biotsko raznovrstnostjo ter upadanjem števila opraševalcev so potrebne dodatne raziskave in nadaljnji ukrepi;

·rešitve, ki temeljijo na naravi, lahko pomembno prispevajo k spopadanju z izzivi, kot so podnebne spremembe: usmerjen načrt za dodajanje zelenja v mesta lahko denimo vodi do bistvenega znižanja tamkajšnje temperature. Poročevalec meni, da je poglavitnega pomena omogočiti tudi prispevanje posameznikov. Dobra primera tega sta ponovna rast zanimanja za vrtičke in vedno večja razširjenost koncepta „živega vrta“.

Sklepi

Narava kliče na pomoč. Vprašanje je, ali nas bo to prebudilo iz naše otopelosti in nas spodbudilo k nadaljnjemu ukrepanju. Poročevalec je prepričan, da morata biti biotska raznovrstnost in narava v središču pametne, trajnostne in vključujoče Evrope, ter poziva k večji politični volji za resnično zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti. To je bistveno tako za naravo kot tudi za zdravje, dobro počutje in blaginjo naših otrok in vnukov.

8.12.2015

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost

(2015/2137(INI))

Pripravljavec mnenja: Jordi Sebastià

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  spominja, da EU na svetovni ravni pomembno prispeva k boju proti izgubi biotske raznovrstnosti in da je skupaj s svojimi državami članicami glavna donatorica sredstev za njeno ohranjanje ter največja donatorica uradne razvojne pomoči zanjo, saj je med letoma 2006 in 2013 podvojila svojo finančno pomoč; vendar poudarja, da je treba izboljšati prispevek EU k ohranjanju biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, zato da bi pravočasno uresničili cilje iz Aičija s tega področja;

2.  poudarja pomembno vlogo biotske raznovrstnosti pri ciljih trajnostnega razvoja, zlasti cilja 14 (ohraniti in trajnostno izkoriščati oceane, morja in morske vire) in 15 (zaščititi, obnoviti in spodbujati trajnostno izkoriščanje kopenskih ekosistemov, trajnostno gospodariti z gozdovi, boriti se proti dezertifikaciji, zaustaviti degradacijo tal in odpraviti njene posledice ter zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti); spominja, da ima EU neverjetno biotsko raznovrstnost, zlasti po zaslugi njenih najbolj oddaljenih regij, pa tudi v pridruženih čezmorskih državah in ozemljih; zato poziva EU, naj bo še naprej trdno zavezana nadaljnji krepitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti in zagotovi, da se učinkovito izvaja;

3.  ugotavlja, da so razdrobljenost habitatov ter njihova degradacija in uničenje zaradi sprememb rabe zemljišč, podnebnih sprememb, netrajnostnih vzorcev porabe in izkoriščanja morja nekateri od glavnih vplivov in gonil, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti v EU in zunaj njenih meja; zaradi tega poudarja, da je treba opredeliti in oblikovati kazalnike, ki jasno in znanstveno merijo stanje biotske raznovrstnosti na določenem področju ali v regiji, ter da je treba podpreti racionalno in trajnostno rabo virov v EU in na svetovni ravni, tudi v državah v razvoju; predvsem poziva EU, naj svoje mednarodne zaveze glede te raznovrstnosti bolje vključi v svoje strategije na področju podnebnih sprememb in v strategijo Evropa 2020; poudarja, da bi lahko gospodarstvo, ki bi bilo bolj gospodarno z viri, in zmanjšanje prekomerne potrošnje omogočilo EU, da zmanjša svojo odvisnost od naravnih virov, zlasti tistih, ki ne prihajajo iz Evrope; prav tako spominja, da bi lahko ekosistemski pristopi do blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje zagotovili stroškovno učinkovite alternative tehnološkim rešitvam, napredek v številnih uporabnih znanostih pa je odvisen od dolgoročne razpoložljivosti in raznolikosti naravnega bogastva;

4.  poziva k ukinitvi okolju škodljivih subvencij, v skladu s strategijo EU 2020 in ciljem 3 iz ciljev iz Aičija o biotski raznovrstnosti;

5.  obžaluje, da ukrepi EU za zaustavitev izgube biotske raznolikosti še vedno niso zadostni zaradi stalnih in vse večjih pritiskov na biotsko raznovrstnost Evrope, kot je sprememba rabe zemljišč, onesnaževanje in podnebne spremembe; spominja, da je izguba biotske raznovrstnosti draga za družbo kot celoto, zlasti za gospodarske akterje in sektorje, ki so neposredno odvisni od ekosistemskih storitev, kot so kmetje; poziva EU, naj biotsko raznovrstnost vključi v vse gospodarske sektorje in omogoči sinergije pri izvajanju različnih mednarodnih večstranskih okoljskih sporazumov;

6.  meni, da bi morala biti gospodarska vrednost biotske raznovrstnosti prisotna v kazalnikih, ki so podlaga za sprejemanje odločitev (ne da bi to privedlo do spreminjanja biotske raznovrstnosti v tržno blago) in pri katerih se ne upošteva zgolj BDP; je prepričan, da bo to prispevalo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; glede tega poziva k sistematični vključitvi vrednot biotske raznovrstnosti v nacionalne gospodarske račune kot del spremljanja uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja;

7.  spominja, da bo ohranjanje podnebnih sprememb pod 2°C v primerjavi s predindustrijsko dobo bistveno za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti; hkrati spominja, da številni ekosistemi delujejo kot zaščita pred naravnimi nevarnostmi, s čimer prispevajo k strategiji za prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo blažitev;

8.  spominja, da so gozdovi dom približno 90 % kopenske biotske raznolikosti, od njih pa je odvisno preživetje več kot ene milijarde ljudi; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da lahko naraščanje mednarodnega povpraševanja po lesni biomasi ogrozi biotsko raznovrstnost in gozdne ekosisteme, od katerih je odvisno preživetje revnega prebivalstva; je zaskrbljen, ker bi lahko odvisnost EU od uvoza sprožila obsežno krčenje gozdov v državah v razvoju, nezakonito sečnjo in omajala prostovoljne sporazume o partnerstvu iz akcijskega načrta za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT); prav tako spominja, da bi lahko večja uporaba biomase privedla do intenzivnejših praks v gozdarstvu ter zmanjšanja gozdnih zalog ogljika, kar lahko ogrozi cilj omejitve zvišanja podnebne temperature pod 2°C; poziva EU, naj razvije akcijski načrt o krčenju gozdov in njihovi degradaciji, ki bo uporaben na svetovni ravni, tudi v državah v razvoju, hkrati pa naj nadaljuje svoje pobude za izboljšanje dobrega gospodarjenja z gozdovi, zlasti s pomočjo sporazumov FLEGT;

9.  poziva, naj bodo socialna in okoljska merila za trajnost za proizvodnjo biomase skladen del okvira direktive o obnovljivih virih energije; meni, da je treba nujno razviti standarde trajnosti za vse sektorje, v katerih se lahko uporablja biomasa, skupaj z merili za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da bi zagotovili, da bioenergija ne bo prispevala k podnebnim spremembam ali ne bo postala dodatno gonilo za prisvajanje zemljišč in neustrezno prehransko varnost;

10.  nujno poziva Komisijo in države članice, naj dajo prednost doseganju ciljev za leto 2020; poziva k pristopu z več deležniki ter poudarja bistveno vlogo regionalnih in lokalnih akterjev v tem procesu; poudarja, da sta bistvena tudi večja javna ozaveščenost o biotski raznovrstnosti in podpora zanjo;

11.  spominja, da obsežnejša proizvodnja agrogoriv, ki temelji predvsem na obsežnejši industrijski pridelavi monokultur in intenzivnem kmetijstvu, škoduje okolju, biotski raznovrstnosti, rodovitnosti tal in razpoložljivosti vode; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo politika EU o biogorivih skladna z zavezami EU v okviru Konvencije o biotski raznovrstnosti, s podnebno politiko in zavezami (tudi tistimi, ki jih je sprejela na 21. konferenci o podnebnih spremembah) ter cilji programa Združenih narodov za zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju;

12.  je zaskrbljen, ker se 90 % palmovega olja, ki se porabi na svetu, proizvede v Indoneziji in Maleziji na račun gozdov šote, ki jih požgejo zato, da omogočijo velike plantaže akacij in oljnih palm; poudarja, da je na podlagi študije Svetovne banke Indonezija postala tretja največja onesnaževalka s toplogrednimi plini, prav zaradi gozdnih požarov;

13.  poudarja, da je treba zaščititi kmetijsko biotsko raznovrstnost v državah v razvoju, da bi zagotovili prehransko varnost; zato poziva Komisijo, naj v državah v razvoju investira v agroekologijo, v skladu s priporočili posebnega poročevalca OZN za pravico do hrane;

14.  opaža, da razvojna pomoč EU in trgovinski sporazumi, sklenjeni med EU in afriškimi državami vplivajo na afriško reformo zakona o semenih, saj vključujejo določbe o varstvu intelektualne lastnine, da bi omogočili čezmejno trgovino s semeni in zaščitili sorte trgovskih semen; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo zaveze EU v zvezi s pravicami kmetov iz Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo vedno upoštevane pri tehnični podpori in finančni pomoči za oblikovanje politike o semenih; poziva EU, naj v skladu z okvirom politike EU za prehransko varnost podpre tudi ureditve na področju pravic intelektualne lastnine, ki spodbujajo razvoj lokalno prilagojenih semenskih sort in semen, ki jih shranjujejo kmetje;

15.  poziva, naj se ponovno oceni status biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, pri tem pa naj se upoštevajo ugotovitve Parlamenta iz vmesnega pregleda skupne kmetijske politike;

16.  spominja, da biotsko raznovrstnost po celem svetu vse bolj ogrožajo podnebne spremembe, spreminjanje habitatov, invazivne vrste, pašniki, spremenjena hidrologija, prilaščanje zemljišč, monokulture, prekomerno uživanje mesa, širjenje prometa in netrajnostna raba energije, saj povzročajo razdrobljenost zemljišč, višanje ravni CO2 in izginjanje habitatov;

17.  poziva EU, naj v skladu z načelom usklajenosti politik za razvoj zmanjša svoj odtis na biotsko raznovrstnost po vsem svetu, da bo tako v ekoloških mejah ekosistemov, in sicer z doseganjem glavnih ciljev na področju biotske raznovrstnosti in izpolnjevanjem zavez o njeni zaščiti; prav tako poziva EU, naj pomaga državam v razvoju, da bodo ohranile biotsko raznovrstnost in zagotovile njeno trajnostno rabo;

18.  poziva Komisijo, naj v svoje mednarodne sporazume vključi vprašanja, povezana z okoljem in podnebnimi spremembami, ter naj izvede okoljske analize, ki bodo osredotočene na možnost zaščite in izboljšanja biotske raznovrstnosti; poudarja, da je pomembno sistematično ugotavljati in ocenjevati potencialne učinke na biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj ukrepa na podlagi ugotovitev študije o opredelitvi in ublažitvi negativnih učinkov, ki jih ima povpraševanje EU po nekaterih dobrinah na biotsko raznolikost v tretjih državah, in sicer naj predlaga, kako bi lahko preprečili ali čim bolj zmanjšali izgubo svetovne biotske raznovrstnosti, ki jo povzročajo določeni vzorci proizvodnje in porabe v EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Doru-Claudian Frunzulică, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jordi Sebastià

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pál Csáky, José Inácio Faria, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

60

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Cristian-Silviu Buşoi, Soledad Cabezón Ruiz, Alberto Cirio, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Jean-François Jalkh, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Michèle Rivasi, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Simona Bonafè, Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Elena Gentile, Martin Häusling, Jan Huitema, Merja Kyllönen, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, James Nicholson, Alojz Peterle, Christel Schaldemose, Jasenko Selimovic, Keith Taylor

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Michał Boni, Monika Hohlmeier, Sander Loones

(1)

http://ec.europa.eu/environment/nature/legislation/fitness_check/docs/consultation/public%20consultation_FINAL.pdf

(2)

UL L 317, 4.11.2014, str. 35.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 347.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(5)

UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

(6)

UL C 258 E, 7.9.2013, str. 99.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0600.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0109.

(9)

http://www.foresteurope.org/fullsoef2015

Pravno obvestilo