Postopek : 2014/0014(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0006/2016

Predložena besedila :

A8-0006/2016

Razprave :

PV 07/03/2016 - 12
CRE 07/03/2016 - 12

Glasovanja :

PV 08/03/2016 - 6.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0068

POROČILO     ***I
PDF 789kWORD 316k
15.1.2016
PE 544.363v02-00 A8-0006/2016

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom

(COM(2014)0032 – C7-0025/2014 – 2014/0014(COD))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalec: Marc Tarabella

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom

(COM(2014)0032 – C7-0025/2014 – 2014/0014(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0032),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 42 in 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0025/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 9. julija 2014(1),

–  ob upoštevanju Odbora regij z dne 7. oktobra 2014(2),

–  ob upoštevanju svoje odločitve z dne 27. maja 2015 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu(3),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. decembra 2015, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0006/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(4)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

UREDBA (EU) 2016/…EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne ...

o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo,

bananami ter mlekom

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 42 in člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(6),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V oddelku 1 poglavja II naslova I dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(7) sta določeni shema šolskega sadja in zelenjave, vključno z bananami, ter shema šolskega mleka.

(2)  Na podlagi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem sedanjih shem, ter ugotovitev zunanjih ocen, ▌naknadne analize različnih možnosti politik in socialnih težav, s katerimi se soočajo države članice, je mogoče sklepati, da je nadaljevanje in krepitev obeh šolskih shem izrednega pomena. V sedanjih časih, ko uživanje svežega sadja in zelenjave ▌ter mlečnih proizvodov upada, zlasti med otroci, in se povečuje število otrok s čezmerno telesno težo zaradi prehranjevalnih navad s poudarkom na močno predelanih živilih, ki pogosto vsebujejo tudi veliko dodanega sladkorja, soli, maščobe ali aditivov, bi morala pomoč Unije pri financiranju oskrbe otrok v izobraževalnih ustanovah z izbranimi kmetijskimi proizvodi še v večji meri prispevati k spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad in uživanja lokalno pridelanih proizvodov.

(3)  Analiza različnih možnosti politike kaže, da je mogoče z enotnim pristopom znotraj skupnega pravnega in finančnega okvira primerneje in uspešneje doseči določene cilje, za katere si s shemama prizadeva skupna kmetijska politika. To bi državam članicam omogočilo, da bi dosegle kar največji učinek razdeljevanja v okviru stalnega proračuna ter povečale učinkovitost upravljanja. Vseeno pa bi morali določeni elementi, kot so proračunska sredstva za posamezno shemo, ostati ločeni, saj je treba upoštevati razlike med sadjem in zelenjavo, vključno z bananami, ter mlekom in mlečnimi proizvodi, tj. šolskim sadjem in zelenjavo ter šolskim mlekom, kot so opredeljeni v oddelku I poglavja II, ter njihovimi oskrbovalnimi verigami. Glede na izkušnje s sedanjima shemama bi moralo biti sodelovanje v shemi za države članice še naprej prostovoljno. Ob upoštevanju različnih razmer glede uživanja teh proizvodov v posameznih državah članicah bi bilo treba sodelujočim državam članicam in regijam omogočiti, da lahko v okviru svojih strategij same izberejo, katere proizvode od proizvodov, primernih za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah, želijo razdeljevati. Države članice bi lahko razmislile tudi o uvedbi ciljnih ukrepov za obravnavanje upada uživanja mleka med ciljno populacijo.

(4)  Opažen je bil trend upadanja uživanja zlasti svežega sadja in zelenjave▌ter konzumnega mleka. Zato bi bilo ustrezno, da se razdeljevanje v okviru šolskih shem prednostno usmeri na te proizvode. S tem bi se zmanjšalo organizacijsko breme za šole in povečal učinek razdeljevanja v okviru omejenega proračuna, prav tako pa je to skladno s sedanjo prakso, saj se prav ti proizvodi razdeljujejo najpogosteje. Vendar bi morale imeti države članice možnost razdeljevati tudi druge mlečne proizvode, ki so koristni za zdravje otrok, npr. jogurt in sir, da bi upoštevali prehranska priporočila o absorpciji kalcija in vse pogostejše težave z intoleranco za laktozo v mleku. Prizadevati bi si bilo treba tudi za zagotovitev razdeljevanja lokalno in regionalno pridelanih proizvodov.

(5)  Spremljevalni izobraževalni ukrepi, ki podpirajo razdeljevanje, so nujni, da bi s shemo učinkovito uresničevali kratkoročne in dolgoročne cilje povečanja uživanja izbranih kmetijskih proizvodov ter spodbujali bolj zdravo prehranjevanje. Ti ukrepi bi morali glede na svoj pomen podpirati razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave ter razdeljevanje šolskega mleka. Upravičeni bi morali biti do pomoči Unije, ob upoštevanju tega, da je pri nekmetijskih proizvodih do te pomoči upravičena le mlečna komponenta. Ti spremljevalni izobraževalni ukrepi so ključno orodje, s katerim naj bi otroke ponovno seznanili s kmetijstvom in različnimi kmetijskimi proizvodi Unije, zlasti tistimi, ki se proizvajajo v njihovi regiji, pri čemer bi na primer pomagali strokovnjaki za prehrano in kmeti. Da bi države članice dosegle cilje, zastavljene v okviru sheme, bi morale imeti možnost, da v svoje tematsko obarvane ukrepe vključijo širši izbor kmetijskih proizvodov, na primer predelano sadje in zelenjavo brez dodatka sladkorja, soli, maščob, sladil in umetnih ojačevalcev okusa. Državam članicam bi bilo treba omogočiti tudi, da vključijo druge lokalne, regionalne ali nacionalne specialitete, na primer med, namizne olive in olivno olje. Vendar pa bi morale za spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad države članice zagotoviti, da pri pripravi tega seznama ustrezno sodelujejo nacionalni organi, pristojni za zdravje in prehrano, ali da ti organi seznam odobrijo v skladu z nacionalnimi postopki.

(6)  Za učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev Unije ter za lažje izvajanje šolske sheme bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z določanjem stroškov in/ali ukrepi, ki so upravičeni do pomoči Unije.

(7)  V skladu s prostovoljnim pristopom k razdeljevanju bi bilo treba pomoč dodeliti ločeno za šolsko sadje in zelenjavo ▌ter za šolsko mleko. To pomoč bi bilo treba dodeliti posameznim državam članicam ob upoštevanju števila otrok, starih med šest in deset let, v zadevni državi članici in stopnje razvitosti regij v zadevni državi članici, da bi zagotovili večjo pomoč za manj razvite regije, manjše Egejske otoke in najbolj oddaljene regije glede na to, da so možnosti za diverzifikacijo kmetijstva tam omejene in je določene proizvode v zadevnih regijah pogosto nemogoče zagotoviti brez dodatnih stroškov za prevoz in shranjevanje. Da bi države članice lahko ohranile obseg svojih sedanjih programov in da bi se tudi druge spodbudilo k sodelovanju pri razdeljevanju mleka, je v zvezi s šolskim mlekom poleg tega primerno kombinirati navedena merila s preteklo uporabo pomoči Unije za oskrbo otrok z mlekom in mlečnimi proizvodi, z izjemo Hrvaške, za katero je treba določiti poseben znesek.

(8)  Države članice, ki želijo sodelovati pri razdeljevanju proizvodov, upravičenih do pomoči, bi morale vsako leto vložiti zahtevek za pomoč Unije, da se zagotovita dobro vodenje in upravljanje proračuna. ▌

(9)  Nacionalna strategija bi morala biti pogoj za sodelovanje posameznih držav članic v shemi. Države članice, ki želijo sodelovati, bi morale predložiti strateški ▌dokument za obdobje šestih let, v katerem bi določile svoje prednostne naloge. Države članice bi morale imeti možnost rednega posodabljanja strategij, zlasti zaradi ocen in ponovnih presoj prednostnih nalog ali ciljev ter uspešnosti njihovih programov. Strategije lahko poleg tega vsebujejo podrobno opredeljene elemente v zvezi z izvajanjem sheme, ki bodo državam članicam omogočili učinkovito upravljanje, med drugim v zvezi z vlogami in zahtevki za pomoč.

(10)  Da bi spodbujali ozaveščenost o šolski shemi in izboljšali prepoznavnost pomoči Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z obveznostjo držav članic, da javnost jasno obveščajo o pomoči Unije pri izvajanju sheme, in sicer tudi v zvezi z instrumenti ozaveščanja, in po potrebi s skupno podobo ali grafičnimi elementi.

(11)  Za zagotovitev prepoznavnosti sheme bi morale države članice v svojih strategijah pojasniti, na kakšen način bodo zagotavljale dodano vrednost svojih shem, zlasti v primeru, ko so proizvodi, financirani znotraj sheme Unije, zaužiti istočasno kot drugi obroki, ki jih otroci dobijo v izobraževalnih ustanovah. Da bi shema Unije dosegla svoj izobraževalni namen in da bi zagotovili njegovo učinkovitost, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili, ki se nanašajo na razdeljevanje proizvodov, financiranih znotraj sheme Unije, glede na druge obroke v izobraževalnih ustanovah in njihovo pripravo.

(12)  Zaradi preverjanja učinkovitosti programov držav članic bi bilo treba zagotoviti financiranje pobud za spremljanje in oceno doseženih rezultatov s poudarkom na srednjeročnih spremembah pri uživanju zadevnih proizvodov.

(13)  Zaradi odprave načela sofinanciranja za razdeljevanje sadja in zelenjave je treba spremeniti ustrezne določbe Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(8).

(14)  Ta uredba ne bi smela posegati v delitev regionalnih ali lokalnih pristojnosti v državah članicah.

(15)  Uredbi (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1306/2013 bi bilo treba ustrezno spremeniti. Da se upošteva periodičnost šolskega leta, bi bilo treba nova pravila uporabljati od 1. avgusta 2017

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1Sprememba Uredbe (EU) št. 1308/2013 o

vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

(1)  Naslov oddelka 1 poglavja II naslova I dela II se nadomesti z naslednjim: „POMOČ ZA OSKRBO S SADJEM IN ZELENJAVO TER MLEKOM IN MLEČNIMI PROIZVODI V IZOBRAŽEVALNIH USTANOVAH“

(2)  Razdelek „Pododdelek 1“ in naslov „Sheme šolskega sadja in zelenjave“ se črtata.

(3)  Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

Člen 23

Pomoč za oskrbo s šolskim sadjem in zelenjavo ter šolskim mlekom, spremljevalni izobraževalni ukrepi in pripadajoči stroški

1.  Pomoč Unije se dodeli za otroke v izobraževalnih ustanovah iz člena 22 za:

(a)  oskrbo z upravičenimi proizvodi in njihovo razdeljevanje iz odstavkov 2 in 3;

(b)  spremljevalne izobraževalne ukrepe ter

(c)  kritje nekaterih stroškov, povezanih z ▌opremo, obveščanjem javnosti, spremljanjem in ocenjevanjem ter logistiko in razdeljevanjem, če ti stroški niso zajeti v točki (a).

V tem oddelku:

–   „šolsko sadje in zelenjava“ pomenita proizvode iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 2 in točke (a) drugega pododstavka odstavka 2;

–   „šolsko mleko“ pomeni proizvode iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 2 in točke (b) drugega pododstavka odstavka 2, pa tudi proizvode iz Priloge V.

2.  Države članice, ki želijo sodelovati v shemi pomoči, vzpostavljeni z odstavkom 1 (v nadaljnjem besedilu: šolska shema), in zaprositi za zadevno pomoč Unije, ob upoštevanju nacionalnih okoliščin določijo prednostni seznam razdeljevanja proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

(a)  sadje in zelenjava ter sveži proizvodi iz sektorja banan;

(b)  konzumno mleko in konzumno mleko brez laktoze.

Da bi spodbujala uživanje specifičnih proizvodov in/ali zadostila posebnim prehranjevalnim potrebam otrok na svojem ozemlju, pa lahko država članica predvidi razdeljevanje:

(a)  proizvodov iz predelanega sadja in zelenjave, poleg proizvodov iz točke (a) prvega pododstavka;

(b)  sira in skute, jogurta in drugih fermentiranih ali kislih mlečnih proizvodov brez dodanih arom, sadja, oreškov ali kakava, poleg proizvodov iz točke (b) prvega pododstavka.

3.  Države članice lahko poleg proizvodov iz odstavka 2 razdeljujejo tudi proizvode iz Priloge V, če menijo, da je to potrebno za uresničitev ciljev šolske sheme in ciljev strategije iz odstavka 6.

V tem primeru se pomoč Unije izplača le za mlečno komponento proizvoda, ki se razdeljuje, pri čemer ta ne sme znašati manj kot 90 % teže pri proizvodih iz kategorije I v Prilogi V in 75 % teže pri proizvodih iz kategorije II v Prilogi V. Svet določi raven pomoči Unije za mleko v skladu s členom 43(3) PDEU.

4.  Proizvodi, ki se razdeljujejo v okviru šolske sheme, ne vsebujejo dodanih sladkorjev, dodane soli, dodanih maščob, dodanih sladil in dodanih umetnih ojačevalcev okusa od E 620 do E 650, naštetih v Uredbi (EU) št. 1333/2008.

Da bi upoštevali znanstveni napredek, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da dopolni seznam ojačevalcev okusa iz prvega pododstavka.

Vendar pa država članica lahko določi, da upravičeni proizvodi iz odstavkov 2 in 3 lahko vsebujejo omejene količine dodanega sladkorja, dodane soli in/ali dodanih maščob, če to ustrezno odobrijo njeni nacionalni organi, pristojni za zdravje in prehrano, v skladu s svojimi nacionalnimi postopki. Da bi zagotovili, da takšni proizvodi ustrezajo ciljem programa, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 za opredelitev najvišjih ravni teh snovi, ki so tehnično potrebne za pripravo ali proizvodnjo predelanih proizvodov.

5.  Države članice lahko poleg proizvodov iz odstavkov 2 in 3 določijo, da se vključijo tudi drugi kmetijski proizvodi v okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov, zlasti proizvodi iz točk (g) in (v) člena 1(2).

6.  Država članica mora kot pogoj za sodelovanje v šolski shemi pred začetkom sodelovanja v shemi in nato vsakih šest let izdelati nacionalno ali regionalno strategijo za izvajanje sheme. Nacionalni ali regionalni organ, odgovoren za predložitev strategije, lahko strategijo spremeni, zlasti ob upoštevanju spremljanja in ocenjevanja ter doseženih rezultatov. V okviru strategije je treba opredeliti vsaj potrebe, ki jim je treba zadostiti, te potrebe prednostno razvrstiti, določiti ciljno populacijo in rezultate, ki naj bi jih dosegli, ter po možnosti količinsko opredeljene cilje, ki jih je treba doseči glede na prvotno stanje, ter določiti najustreznejše instrumente in ukrepe za uresničitev teh ciljev.

Te strategije lahko vsebujejo posebne elemente, povezane z izvajanjem sheme, vključno z elementi, s katerimi naj bi se olajšalo njeno upravljanje.

7.  Države članice določijo seznam vseh proizvodov, ki se priskrbijo v okviru sheme prek rednega razdeljevanja ali v sklopu spremljevalnih izobraževalnih ukrepov iz njihovih strategij. Brez poseganja v odstavek 4 pa zagotovijo tudi, da pri pripravi tega seznama ustrezno sodelujejo nacionalni organi, pristojni za zdravje in prehrano, ali da ti organi seznam odobrijo v skladu z nacionalnimi postopki.

8.  Države članice zaradi učinkovitosti šolske sheme določijo tudi spremljevalne izobraževalne ukrepe, ki lahko med drugim vključujejo ukrepe in dejavnosti, namenjene seznanjanju otrok s kmetijstvom prek dejavnosti, na primer z obiski kmetij ter razdeljevanjem bolj raznolikih kmetijskih proizvodov iz odstavka 5. Ti ukrepi lahko izobražujejo tudi o povezanih vprašanjih, kot so zdrave prehranjevalne navade,▌ lokalne prehranske verige, ekološko kmetovanje, trajnostna pridelava ali preprečevanje živilskih odpadkov.

9.  Države članice izberejo proizvode, ki naj bi se razdeljevali ali pa vključili v spremljevalne izobraževalne ukrepe, na podlagi enega ali več naslednjih objektivnih meril: zdravstveni in okoljski vidiki, sezonskost, pestrost ali razpoložljivost lokalnih ali regionalnih proizvodov, pri čemer se po možnosti da prednost proizvodom s poreklom iz Unije. Države članice lahko spodbujajo zlasti nabavo na lokalni ali regionalni ravni, organske proizvode, kratke oskrbovalne verige ali okoljevarstvene koristi, če je ustrezno, pa tudi kakovostne proizvode, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 1151/2012.

Države članice lahko v svojih strategijah dajo prednost vidikom, povezanim s trajnostjo in pravično trgovino.

(4)  Vstavi se člen 23a:

„Člen 23a

Določbe o financiranju

1.  Brez poseganja v določbe odstavka 4 pomoč, dodeljena v okviru šolske sheme, za razdeljevanje proizvodov, spremljevalne izobraževalne ukrepe in pripadajoče stroške iz člena 23(1) ne presega 250 milijonov EUR na šolsko leto, in sicer:

(a)  za šolsko sadje in zelenjavo: 150 milijonov EUR na šolsko leto;

(b)  za šolsko mleko: 100 milijonov EUR na šolsko leto.

2.  Pomoč iz odstavka 1 se posamezni državi članici dodeli ob upoštevanju naslednjega:

(i)  števila otrok, starih med šest in deset let, v državi članici;

(ii)  stopnje razvitosti regij v državi članici, zato da se zagotovi večja pomoč manj razvitim regijam v smislu člena 3(5) te uredbe, ▌in manjšim Egejskim otokom v smislu člena 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013; ter

(iii)  za šolsko mleko se poleg navedenih meril upošteva tudi pretekla uporaba pomoči Unije za oskrbo otrok z mlekom in mlečnimi proizvodi▌.

Za najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU se pri dodelitvi sredstev za zadevno državo članico zagotovi večja pomoč za te regije, da bi upoštevali njihove posebne okoliščine pri nabavljanju proizvodov in spodbujali to nabavljanje med oddaljenimi regijami v bližini.

Pri dodelitvi sredstev za šolsko mleko na podlagi navedenih meril se zagotovi, da so vse države članice upravičene do prejetja vsaj najmanjšega zneska pomoči Unije na otroka v starostni skupini iz točke (i) prvega pododstavka, ta znesek pa ni nižji od povprečne porabe sredstev Unije na otroka v vseh državah članicah v okviru sheme, ki se je uporabljala pred [datumom začetka veljavnosti te uredbe].

3.  Države članice se vsako leto prijavijo za sodelovanje v šolski shemi, tako da vložijo zahtevek za pomoč Unije, pri čemer navedejo znesek, ki se zahteva za šolsko sadje in zelenjavo, ter znesek, ki se zahteva za šolsko mleko, ki jih želijo razdeliti▌.

4.  Država članica lahko enkrat na šolsko leto prenese do 20 % ene ali druge okvirne dodelitve, ne da bi pri tem presegla skupno zgornjo mejo v višini 250 milijonov EUR na podlagi zneskov iz točk (a) in (b) odstavka 1. ▌

Ne glede na to, pa je ta odstotek mogoče povečati na 25 % za države članice z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU in v drugih ustrezno utemeljenih primerih, na primer, če mora država članica obravnavati posebne razmere na trgu v sektorju, ki ga zadeva šolska shema, ali posebne okoliščine, povezane z majhno porabo ene ali druge skupine proizvodov, ali druge družbene spremembe.

Prenos je mogoče izvesti:

(a)  pred določitvijo končnih dodelitev za naslednje šolsko leto, in sicer med okvirnimi dodelitvami države članice. Takšnega prenosa ni mogoče izvesti z okvirne dodelitve za skupino proizvodov, za katero zadevna država članica zahteva znesek, ki presega njeno okvirno dodelitev. Države članice obvestijo Komisijo o znesku prenosov med okvirnimi dodelitvami; ali

(b)  po začetku šolskega leta, in sicer med končnimi okvirnimi dodelitvami države članice, če so bile za zadevno državo članico takšne dodelitve določene. Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, potrebne za uporabo tega odstavka, vključno z roki za prenose ter s predložitvijo obvestil o prenosu, njihovo obliko in vsebino.

5.  Šolska shema ne posega v nobeno ločeno nacionalno šolsko shemo, ki je skladna z zakonodajo Unije. Pomoč Unije iz člena 23 se lahko uporabi za razširitev obsega ali povečanje učinkovitosti kakršnih koli obstoječih nacionalnih šolskih shem ali shem za razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave ali šolskega mleka, vendar pa ne nadomesti sredstev za te obstoječe nacionalne sheme, razen v zvezi z razdeljevanjem brezplačnih obrokov za otroke v izobraževalnih ustanovah. Če se država članica odloči, da bo razširila obseg obstoječe nacionalne šolske sheme ali jo naredila bolj učinkovito tako, da bo uporabila sredstva Unije, v strategiji iz člena 23(6) navede, kako bo to dosegla.

6.  Države članice lahko poleg pomoči Unije dodelijo tudi nacionalno pomoč za financiranje šolske sheme.

Države članice lahko ta plačila financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.

7.  Unija lahko na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1306/2013 financira tudi ukrepe informiranja, obveščanja javnosti, spremljanja in ocenjevanja v zvezi s šolsko shemo, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti o ciljih sheme, ter s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja, namenjene izmenjavi izkušenj in najboljših praks, da bi olajšali izvajanje in upravljanje sheme.

Komisija lahko v skladu s členom 24(3) te uredbe oblikuje skupno podobo ali grafične elemente za večjo prepoznavnost šolske sheme.

8.  Države članice, ki sodelujejo v šolski shemi, v šolskih prostorih ali na drugih ustreznih krajih ▌obvestijo javnost o svojem sodelovanju v shemi ter o tem, da shemo subvencionira Unija. Države članice lahko uporabijo kakršna koli ustrezna komunikacijska orodja, ki jih Komisija določi v skladu s členom 24, in med katerimi so lahko plakati, posebna spletna mesta, informativno grafično gradivo ter kampanje obveščanja in ozaveščanja. Države članice zagotovijo dodano vrednost in prepoznavnost šolske sheme Unije glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.“

(5)  Člena 24 in 25 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 24Prenos pooblastil

1.  Da bi pri otrocih spodbujali zdrave prehranjevalne navade in zagotovili, da se pomoč v okviru šolske sheme nameni otrokom iz ciljne skupine iz člena 22, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

(a)  dodatnih meril v zvezi z upravičenostjo ciljne skupine iz člena 22;

(b)  odobritve in izbora prosilcev za pomoč s strani držav članic;

(c)  priprave nacionalnih ali regionalnih strategij ter glede spremljevalnih izobraževalnih ukrepov.

2.  Da bi zagotovili učinkovito in ciljno usmerjeno porabo evropskih sredstev ter olajšali izvajanje šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

(a)  določitvi stroškov in/ali ukrepov, ki so upravičeni do pomoči Unije▌;

(b)  obveznosti držav članic, da spremljajo in ocenjujejo učinkovitost svoje šolske sheme.

3.  Da se spodbudi ozaveščenost o šolski shemi in poveča prepoznavnost pomoči Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic, ki sodelujejo v šolski shemi, zahteva, da javnost jasno obvestijo o tem, da prejemajo pomoč Unije za izvajanje sheme, in sicer vključno v zvezi s:

(a)  posebnimi merili, povezanimi z uporabo orodij za obveščanje javnosti;

(b)  če je ustrezno, z določitvijo posebnih meril za predstavitev, sestavo, velikost in zasnovo skupne podobe ali grafičnih elementov.

4.  Za zagotavljanje dodane vrednosti in prepoznavnosti sheme Unije je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 227 sprejme delegirane akte v zvezi s pravili o razdeljevanju proizvodov glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

5.  Ob upoštevanju potrebe, da se mora pomoč odražati v ceni, po kateri so proizvodi na voljo v okviru šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic zahteva, da v svojih strategijah razložijo, kako bodo to dosegle.

Člen 25Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, vključno z:

(a)  informacijami, ki se navedejo v strategijah držav članic;

(b)  zahtevki za pomoč in plačili, vključno s poenostavitvijo postopkov na podlagi skupnega okvira;

(c)  načini obveščanja javnosti o shemi in z njo povezanih ukrepih mrežnega povezovanja;

(d)  predložitvijo, obliko in vsebino vsakoletnih zahtevkov za pomoč, poročil o spremljanju in vrednotenju, ki jih pripravijo države članice, ki sodelujejo v šolski shemi;

(e)  ukrepi, potrebnimi za uporabo člena 23a(4), vključno z roki za prenose ter s predložitvijo obvestil o prenosu, njihovo obliko in vsebino.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).“

(6)  Pododdelek 2 se črta.

(7)  Člen 217 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 217Nacionalna plačila za razdeljevanje proizvodov otrokom

Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s skupinami upravičenih proizvodov iz člena 23, za spremljevalne izobraževalne ukrepe v zvezi s takšnimi proizvodi in za pripadajoče stroške iz člena 23(1)(c).

Države članice lahko ta plačila financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.“

(8)  V členu 225 se dodata naslednji točki:

„(e)  do 31. julija 2023 o uporabi meril za dodelitev iz člena 23a(2);

(f)  do 31. julija 2023 o učinku prenosov iz člena 23a(4) o učinkovitosti sheme glede na razdeljevanje obeh skupin proizvodov.“

(9)  Priloga V se nadomesti z naslednjo:

„PRILOGA V

Kategorija I

Fermentirani mlečni proizvodi brez sadnega soka, z naravno aromo, ali s sadnim sokom, z naravno aromo ali nearomatizirani

Mlečni napitki s kakavom, sadnim sokom ali z naravno aromo

Kategorija II

Mlečni proizvodi s sadjem, z naravno aromo ali nearomatizirani, fermentirani ali nefermentirani“.

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 1306/2013

V členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

„(d)  Finančni prispevek Unije za ukrepe v zvezi z boleznimi živali in izgubo zaupanja potrošnikov iz člena 220 Uredbe (EU) št. 1308/2013.“

Člen 3

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Shema pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom

Referenčni dokumenti

COM(2014)0032 – C7-0025/2014 – 2014/0014(COD)

Datum predložitve EP

30.1.2014

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

AGRI

6.2.2014

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

6.2.2014

BUDG

6.2.2014

CONT

6.2.2014

ENVI

6.2.2014

 

REGI

6.2.2014

CULT

6.2.2014

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

DEVE

11.2.2014

BUDG

25.6.2014

CONT

11.6.2014

ENVI

14.7.2014

 

REGI

22.9.2014

CULT

3.9.2014

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Marc Tarabella

17.9.2014

 

 

 

Obravnava v odboru

23.7.2014

 

 

 

Datum sprejetja

11.1.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, José Bové, Paul Brannen, Daniel Buda, Nicola Caputo, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Jens Rohde, Jordi Sebastià, Jasenko Selimovic, Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Bas Belder, Franc Bogovič, Jean-Paul Denanot, Fredrick Federley, Maria Heubuch, Ricardo Serrão Santos, Ramón Luis Valcárcel Siso

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mark Demesmaeker

Datum predložitve

15.1.2016

(1)

OJ C 451, 16.12.2014, p. 142.

(2)

OJ C 415, 20.11.2014, p. 30.

(3)

Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0216.

(4)

* Predlogi sprememb: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

**  PRAVNIKI LINGVISTI BESEDILA ŠE NISO DOKONČNO OBLIKOVALI.

(5)

  UL C 451, 16.12.2014, str. 142.

(6)

  UL C 415, 20.11.2014, str. 30.

(7)

  Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(8)

  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter o razveljavitvi Uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

Pravno obvestilo