Postopek : 2015/2233(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0009/2016

Predložena besedila :

A8-0009/2016

Razprave :

PV 01/02/2016 - 10
CRE 01/02/2016 - 10

Glasovanja :

PV 03/02/2016 - 8.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0041

POROČILO     
PDF 805kWORD 350k
25.1.2016
PE 567.814v02-00 A8-0009/2016

s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)

(2015/2233(INI))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalka: Viviane Reding

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)

(2015/2233(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS)(1), ki je začel veljati januarja 1995 kot izid urugvajskega kroga pogajanj v okviru STO,

–  ob upoštevanju poročila z dne 21. aprila 2011 o posebnem pogajalskem srečanju o trgovini s storitvami, ki ga je predsednik sveta za trgovino s storitvami pri STO, veleposlanik Fernando de Mateo, pripravil za odbor za trgovinska pogajanja(2),

–  ob upoštevanju izjave skupine „Really Good Friends of Services“ (Zelo dobri prijatelji storitev) z dne 5. julija 2012(3),

–  ob upoštevanju direktiv EU za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA), ki jih je Svet sprejel 8. marca 2013, 10. marca 2015 pa je preklical njihovo tajnost in jih objavil(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o začetku pogajanj o večstranskem sporazumu o storitvah(5),

–  ob upoštevanju političnih smernic predsednika Junckerja z dne 15. julija 2014, namenjenih novi Komisiji, z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe,

--  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju končnega poročila o začetku z dne 17. julija 2014, ki ga je za Komisijo pripravilo podjetje Ecorys, z naslovom Trade Sustainable Impact Assessment in support of negotiations on a plurilateral Trade in Services Agreement (TiSA) (Ocena učinka na vzdržnost trgovine za pogajanja o večstranskem sporazumu o storitvah (TiSA))(6),

–  ob upoštevanju dokumentov za pogajanja, ki so jih predložile vse pogodbenice sporazuma TiSA, zlasti tistih, katerih tajnost je Komisija preklicala in jih objavila 22. julija 2014, vključno s prvotno ponudbo EU(7),

–  ob upoštevanju izjave komisarke Cecilie Malmström z dne 5. februarja 2015 o mobilnosti pacientov v sporazumu TiSA(8),

–  ob upoštevanju skupne izjave EU – ZDA z dne 20. marca 2015 o javnih storitvah(9) v okviru pogajanj o sporazumu TiSA in čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije,

–  ob upoštevanju člena 39 Pogodbe o Evropski uniji, člena 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki obravnava varstvo osebnih podatkov, in člena 12 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki spodbujajo enakost spolov kot eno od osnovnih vrednot EU,

–  ob upoštevanju členov 14 in 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter priloženega protokola št. 26 o storitvah splošnega pomena,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami (GATS) v okviru STO, vključno s kulturno raznolikostjo(10),

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji,

--  ob upoštevanju členov 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju načela usklajenosti politik za razvoj, določenega v Pogodbi o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za regije o lokalni in regionalni razsežnosti sporazuma o trgovini s storitvami (TiSA) (CDR 2700/2015),

–  ob upoštevanju členov 108(4) in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0009/2016),

A.  ker bi morala pogajanja o sporazumu TiSA doseči učinkovite mednarodne predpise, ne pa slabše notranje predpise;

B.  ker je sporazum TiSA v sedanji obliki in s sedanjimi člani pogajanj večstranski sporazum, vendar bi si morali prizadevati, da bo končni dogovor dosegel kritično maso, da bi lahko postal večstranski dogovor v okviru STO;

C.  ker mora vsak trgovinski sporazum zagotoviti več pravic in nižje cene za evropske potrošnike, ustvariti več delovnih mest in zaščititi delavce; ker mora prav tako prispevati k spodbujanju trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti gospodarskih družb na svetovni ravni ter enakih konkurenčnih pogojev za evropska podjetja; ker bi morala trgovinska politika prispevati k agendi za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in agendi OZN za trajnostni razvoj po letu 2015 ter biti z njima v celoti usklajena;

D.  ker mora biti vsak trgovinski sporazum namenjen odpiranju trgov za naša podjetja v tujini in zagotavljanju varnostne mreže za naše državljane doma; ker bi moral sporazum TiSA izboljšati dostop do tujih trgov, spodbujati primere najboljše prakse in oblikovati globalizacijo, da bi zagotovili, da bo odražal vrednote, načela in interese EU in njenim podjetjem pomagal uspevati v obdobju globalnih vrednostnih verig; ker pravice potrošnikov ter socialni in okoljski standardi niso trgovinske prepreke, pač pa gradniki strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, o katerih se ni mogoče pogajati; ker mora trgovinska politika EU spoštovati cilje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz člena 174 PDEU; ker zagotavljanje storitev v EU temelji na načelih univerzalnega dostopa, kakovosti, varnosti, cenovne dostopnosti in enake obravnave, ki jih je treba vseskozi zagotavljati v vseh mestih in regijah; ker bi morala EU spodbujati enakost spolov na mednarodni ravni;

E.  ker so v okviru globalizacije, storitvene naravnanosti in digitalizacije naših gospodarstev in mednarodne trgovine potrebni nujni politični ukrepi za izboljšanje mednarodnih pravil; ker je v bistvenem interesu EU, da se okrepijo svetovna trgovinska pravila za urejanje svetovnih oskrbovalnih verig; ker večstranski trgovinski sistem ostaja najučinkovitejši okvir za odprto in pravično trgovino po vsem svetu;

F.  ker je sporazum TiSA priložnost, da EU utrdi svoj položaj največje izvoznice storitev na svetu, ki je v letu 2013 zagotovila 25 % svetovnega izvoza storitev in imela trgovinski presežek v višini 170 milijard EUR; ker se je vrednost izvoza storitev EU v zadnjih 10 letih podvojila in v letu 2014 dosegla 728 milijard EUR; ker storitveni sektor zaposluje skoraj 70 % delovne sile EU in zagotavlja 40 % vrednosti blaga, izvoženega iz Evrope; ker bo 90 % novih delovnih mest v EU v obdobju 2013–2025 ustvarjenih v storitvenem sektorju; ker bi lahko ta sporazum spodbudil ustvarjanje delovnih mest v EU;

G.  ker je trgovina s storitvami gonilo za ustvarjanje delovnih mest in rast v EU, kar bi lahko s sporazumom TiSA še okrepili;

H.  ker so številni pomembni trgi, tudi v gospodarstvih v vzponu, evropskim podjetjem še zmeraj nedostopni; ker nepotrebne ovire za trgovino s storitvami, ki s pretvorbo v ustrezne tarife znašajo 15 % za Kanado, 16 % za Japonsko, 25 % za Južno Korejo, 44 % za Turčijo in 68 % za Kitajsko, še naprej preprečujejo evropskim podjetjem, da bi v celoti izkoristila prednosti svoje konkurenčnosti; ker je EU, kjer tarifni ekvivalent omejitev za storitve znaša samo 6 %, znatno bolj odprta kot večina njenih partneric; ker bi morala EU izkoristiti svoj položaj najpomembnejše uvoznice in izvoznice storitev ter s pomočjo vzajemnega tržnega dostopa in poštene konkurence zagotoviti enake konkurenčne pogoje;

I.  ker necarinske ovire, ki povprečno predstavljajo več kot 50 % stroška čezmejnih storitev, nesorazmerno prizadenejo mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tretjino izvoznikov storitev v EU in pogosto nimajo potrebnih človeških in finančnih virov za premagovanje teh ovir; ker bi odprava nepotrebnih ovir olajšala internacionalizacijo malih in srednjih podjetij, če bi jih bilo mogoče odpraviti brez ogrožanja izpolnjevanja ciljev javne politike, na katerih temeljijo; ker bi bilo treba ohraniti ukrepe, potrebne za uresničevanje legitimnih ciljev javne politike;

J.  ker globalizacija vrednostnih verig veča delež uvoza v domači proizvodnji in izvozu; ker sta trgovina z blagom in trgovina s storitvami povezani in so za ureditev oskrbovalnih verig potrebna svetovna pravila; ker so v okviru globalnih vrednostnih verig zavezujoči osnovni mednarodni standardi postali še pomembnejši za preprečevanje nadaljnjega tekmovanja v zniževanju standardov, pa tudi socialnega in okoljskega dampinga;

K.  ker je treba okrepiti zaupanje državljanov v trgovinsko politiko EU z zagotavljanjem ne le dobrih rezultatov na področju zaposlovanja in ustvarjanja bogastva za državljane in podjetja, pač pa tudi z zagotavljanjem najvišje ravni preglednosti, sodelovanja in odgovornosti, z vodenjem stalnega dialoga s socialnimi partnerji, civilno družbo, lokalnimi in regionalnimi organi ter drugimi primernimi deležniki, pa tudi z določanjem jasnih smernic v pogajanjih;

L.  ker se večina zavez v časovnem načrtu EU nanaša na nacionalno zakonodajo držav članic; ker izvrševanje zavez zadeva predvsem regionalne in lokalne vlade;

M.  ker varstvo podatkov ni ekonomsko breme, temveč vir gospodarske rasti; ker ima obnova zaupanja v digitalni svet ključni pomen; ker so podatkovni tokovi nujni za trgovino s storitvami, vendar ne smejo v nobenem primeru ogroziti pravnega reda EU na področju varstva podatkov in pravice do zasebnosti;

N.  ker je Parlament v resoluciji z dne 26. junija 2013 o začetku pogajanj o večstranskem sporazumu o storitvah(11) pozval Komisijo, da sprejeme nadaljnje ukrepe v zvezi z njenim namenom priprave ocene učinka na trajnost;

O.  ker bo sporazum TiSA vključeval gibanje fizičnih oseb med državami pogodbenicami sporazuma, pri tem pa morajo biti vsi evropski državljani enako obravnavani pri dostopu na ozemlje pogodbenic;

P.  ker ima Parlament v postopku odobritve zadnjo besedo v zvezi s trgovinskimi sporazumi, poslanci pa se bodo o sprejetju oziroma zavrnitvi sporazuma TiSA odločili šele po zaključku pogajanj; ker bi ratifikacija v določenih državah članicah lahko zahtevala ratifikacijo v regionalnih parlamentih in/ali parlamentarnih domovih, ki zastopajo regionalno raven;

Q.  ker si Parlament pridržuje pravico izraziti mnenje po preučitvi prihodnjih predlogov in osnutkov besedil sporazuma TiSA;

1.  v okviru pogajanj za sporazum o trgovini s storitvami, ki so v teku, na Komisijo naslavlja naslednja priporočila:

  (a)  glede ozadja in področja uporabe:

i.  naj pogajanja o sporazumu TiSA razume kot odskočno desko za nov zagon na ravni STO, da bi ponovno začeli pogajanja za reformo sporazuma GATS;

ii.  naj ponovno izrazi svojo podporo ambicioznim, celovitim in uravnoteženim pogajanjem, ki naj bi sprostila neizkoriščen potencial bolj povezanega svetovnega trga, pri tem pa preprečila socialni, okoljski in ekonomski damping ter v celoti zagotovila skladnost s pravnim redom EU; naj oblikuje in s predpisi ureja globalizacijo in krepi mednarodne standarde, pri čemer naj zakonsko zagotovi pravico do regulacije, prav tako pa naj si prizadeva uresničevati upravičene cilje javne politike, kot so javno zdravje, varnost in okolje; naj za evropske izvajalce storitev, tudi mala in srednja podjetja, zagotovi boljši dostop do trga za ključne zadevne sektorje, hkrati pa omogoči posebne izjeme za občutljive sektorje, vključno z vsemi javnimi storitvami; naj zagotovi, da bodo pogajanja pošteno in bistveno prispevala k ustvarjanju delovnih mest in vključujoči rasti, in naj določi ambiciozne standarde v zvezi s trgovino s storitvami za 21. stoletje; naj spoštuje politične, socialne in kulturne modele EU in držav članic, pa tudi temeljna načela, zapisana v pogodbah EU, tudi tista, navedena v Listini EU o temeljnih pravicah, na primer o enakosti spolov; naj spodbuja in varuje človekove pravice, demokracijo in načela pravne države po vsem svetu;

iii.  naj se zavzema za mnogostransko sodelovanje in zavrne vse določbe ali priloge, ki bi to preprečevale, ki ne bi bile združljive s sporazumom GATS in ki bi onemogočale prihodnjo vključitev v sistem STO; naj sprejme nove pogodbenice pod pogojem, da sprejmejo že dogovorjena pravila in raven ambicij; naj spodbuja širše sodelovanje pri pogajanjih; naj vzame na znanje, da se tako največje ovire kot tudi največje možnosti za rast na področju trgovine s storitvami nahajajo v državah BRICS in MINT; naj prizna pomen teh držav za EU kot izvoznih trgov, kjer je srednji razred v vzponu, kot virov vmesnih vložkov in kot ključnih vozlišč v svetovnih vrednostnih verigah; naj omogoči sodelovanje predanih in dinamičnih gospodarstev v vzponu ter ponovno podpre prošnjo Kitajske za pridružitev pogajanjem; naj poskrbi, da se bodo vse podpisnice sporazuma TiSA zavezale k zagotavljanju mnogostranske uporabe rezultatov pogajanj; naj zagotovi, da bo posebna pozornost namenjena državam v razvoju in da bo sporazum TiSA vključeval določbe iz člena IV sporazuma GATS;

iv.  naj upošteva, da po podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) storitveni sektor v državah v razvoju predstavlja približno 51 % BDP in da se izvoz storitev iz afriških držav povečuje; naj prizna, da bi utegnila trgovina, tudi s storitvami, pod določenimi pogoji spodbujati vključujočo rast, trajnostni razvoj, zmanjševanje revščine in neenakosti in ustvarjanje dostojnih delovnih mest, pa tudi inovacije z enostavnejšo izmenjavo strokovnega znanja, tehnologije in naložb v raziskave in razvoj, tudi s tujimi naložbami; naj posledično prizna, da bi lahko, če bi državam v razvoju omogočili pravičen dostop do svetovnega trga s storitvami, izboljšali njihovo gospodarsko vključevanje in prilagajanje globalizaciji;

v.  naj prizna, da bodo, ker se pogajanja izvajajo na prednostni podlagi, koristi sporazuma omejene na podpisnice sporazuma TiSA, dokler se ne doseže njegova mnogostranska uporaba; naj zavrne uporabo klavzule o priznavanju največjih ugodnosti za države, ki niso podpisale sporazuma TiSA, dokler se ne doseže njegova mnogostranska uporaba; naj tako kot pri sporazumu GATS zavrne vključitev prostotrgovinskih sporazumov v klavzulo o priznavanju največjih ugodnosti;

vi.  naj oživi razprave o storitvah v krogu pogajanj o razvoju iz Dohe;

vii.  naj zagotovi sinergije in skladnost med dvostranskimi, večstranskimi in mnogostranskimi sporazumi, o katerih potekajo pogajanja, ter tudi z razvojem dogodkov na notranjem trgu, zlasti ko gre za enotni digitalni trg; naj zagotovi skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami EU ter spodbuja celovit pristop k zunanjim zadevam; naj spoštuje načelo skladnosti politik za razvoj in spodbuja izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih septembra 2015;

viii.  naj predlaga posebne zaščitne ukrepe za turiste, med drugim z namenom zagotovitve preglednih cen mednarodnega gostovanja in pristojbin, ki veljajo za mednarodne klice in sporočila, omejitve pretiranih pristojbin, ki se zaračunavajo potrošnikom za uporabo kreditnih kartic zunaj Evrope, ter ohranitve pravice EU in držav članic, da izdajajo varnostna opozorila za turistične cilje;

ix.  naj brez nadaljnjega odlašanja objavi oceno učinka na trajnostni razvoj in jo po dokončanju pogajanj ustrezno posodobi, pri čemer naj zlasti upošteva učinek sporazuma TiSA na državljane, lokalne in regionalne organe, države v razvoju, ki ne sodelujejo v pogajanjih, ter socialne in zaposlitvene razmere v EU; naj podrobno in pravočasno oceni, kako je sporazum GATS po začetku veljavnosti vplival na evropsko gospodarstvo; naj v končno fazo priprave ocene učinka na trajnostni razvoj v celoti vključi socialne partnerje in civilno družbo; naj zahteva, da raziskovalne službe Parlamenta objavijo celovito in informativno študijo o področju uporabe in potencialnem učinku pogajanj o sporazumu TiSA, vključno z vidika enakosti med spoloma in potrebe po obravnavanju pojavov, kot sta stekleni strop in razlika v plači med spoloma; naj opravi pregled spoštovanja temeljnih pravic, da bi Parlament lahko sprejel informirano odločitev glede odobritve sporazuma TiSA;

x.  naj zagotovi, da se mehanizmi za reševanje sporov med vlagatelji in državo ne bodo prenašali v druge dvostranske sporazume o naložbah prek klavzule o priznavanju največjih ugodnosti;

(b)  glede dostopa do trga:

i.  naj izključi javne in avdiovizualne storitve iz področja uporabe sporazuma in naj previdno pristopi k področju kulturnih storitev, brez poseganja v zaveze EU v okviru sporazuma GATS; naj si prizadeva za ambiciozne zaveze vseh strani, v vseh sektorjih in na vseh ravneh vlade, zlasti za nadaljnje odpiranje tujih trgov kar zadeva javna naročila, telekomunikacije, prevoz ter finančne in strokovne storitve;

ii.  naj zagotovi vzajemnost na vseh ravneh; naj podpre uporabo horizontalnih določb, povezanih z zavezami, kot sredstvo za določitev skupne ravni prizadevanj, brez poseganja v pravice in obveznosti iz členov XVI in XVII sporazuma GATS, in upošteva, da bi takšne minimalne zahteve določile jasne parametre za države, ki so zainteresirane za sodelovanje; naj v skladu s členom IV sporazuma GATS zagotovi prožnost za države v razvoju in najmanj razvite države pri prevzemanju ravni prizadevanj sporazuma; naj zagotovi, da bo sporazum usmerjen v ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev v sektorju storitev in v odpiranje novih trgov za ponudnike storitev iz EU;

iii.  naj iz zavez EU izključi izvajanje novih storitev, ki niso razvrščene v ustreznem sistemu klasifikacije, obenem pa ohrani možnost njihove vključitve v poznejši fazi;

iv.  naj zavrne uporabo klavzul o mirovanju in zaskočnih klavzul za zaveze glede dostopa do trga in naj zavrne njihovo uporabo v občutljivih sektorjih, kot so javne in kulturne storitve, javna naročila, način 4, promet in finančne storitve; naj dopusti dovolj prožnosti, da se storitve splošnega ekonomskega interesa privedejo nazaj v javni nadzor; naj ohrani pravico EU in držav članic, da spremenijo svoje časovne načrte obveznosti v skladu s sporazumom GATS;

v.  naj prevzame omejene zaveze iz načina 1, zlasti na področjih digitalnih storitev, finančnih storitev in cestnega prometa, da se izogne regulativni arbitraži in socialnemu dampingu; naj vseeno prevzame ambiciozne zaveze in prizna ofenzivne interese na področjih satelitskih telekomunikacijskih storitev, pomorskih storitev in pozavarovanja; naj prizna, da so tovrstne zaveze lahko plodne zgolj v okolju, ki je ustrezno urejeno s predpisi; naj zagotovi polno spoštovanje pravil EU in njihovo uveljavljanje na strani tujih ponudnikov, kadar podjetje zagotavlja storitev iz tujine evropskim potrošnikom, ter naj vključi določbe, s katerimi bo potrošnikom zagotovljen enostaven dostop do pravnih sredstev; naj obenem opredeli izzive, s katerimi se soočajo potrošniki, ko imajo opravka z izvajalci storitev iz tretjih držav, naj potrošnikom svetuje o njihovi pravici do pravnih sredstev v takšnih primerih in naj po potrebi predlaga konkretne ukrepe;

vi.  naj zavzame ambiciozen pristop v načinu 3 s prizadevanji za odpravo ovir za trgovinsko navzočnost in ustanavljanje v tretjih državah, kot so omejitve tujega lastniškega deleža in zahteve glede skupnih naložb, kar je bistvenega pomena z vidika vedno večje rasti storitev, ki se izvajajo v načinih 1 in 4, ob istočasnem ohranjanju sedanje ravni pridržkov na ravni celotne EU;

vii.  naj upošteva, da ima EU ofenziven interes za izhodno mobilnost visoko usposobljenih strokovnjakov; naj se vzdrži sprejemanja novih zavez na področju vstopne mobilnosti, ki bi presegale tiste iz sporazuma GATS, dokler druge pogodbenice občutno ne izboljšajo svojih ponudb; naj prizna, da delovna klavzula zagotavlja pravno obveznost tujih izvajalcev storitev, da ravnajo v skladu s socialno in delovno zakonodajo EU in držav članic ter kolektivnimi sporazumi; naj sklene ambiciozne zaveze iz načina 4 za tiste primere, ki so podlaga za zaveze iz načina 3; naj ohrani možnost opravljanja preskusov gospodarskih potreb in trga dela kar zadeva pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake;

viii.  naj z omejitvami in izjemami spoštuje suvereno pravico držav članic do izbire, kateri sektor bo odprla tuji konkurenci in v kakšnem obsegu; naj ne pritiskajo na države članice, da te pravice ne bi v celoti uveljavljale;

ix.  naj v skladu s členoma 14 in 106 PDEU ter Protokolom št. 26 k PDEU iz področja uporabe sporazuma izključi sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena (med drugim oskrba z vodo, zdravstvo, socialne storitve, sistem socialne varnosti, izobraževanje, ravnanje z odpadki in javni prevoz); naj zagotovi, da EU, nacionalni in lokalni organi ohranijo polno pravico do uvedbe, sprejemanja, ohranitve ali preklica katerih koli ukrepov v zvezi z naročanjem, organiziranjem, financiranjem in izvajanjem javnih storitev; naj uveljavi to izključitev ne glede na to, kako se javne storitve zagotavljajo in financirajo; naj zagotovi izključitev sistemov socialne varnosti iz področja uporabe sporazuma; naj zavrne predlog priloge o mobilnosti pacientov, ki mu nasprotuje večina udeleženk pogajanj za sporazum TiSA; naj prizna, da so visokokakovostne javne storitve, ki prispevajo k socialni in teritorialni koheziji, za evropske državljane zelo pomembne;

x.  naj zavrne omejevanje navzkrižnega financiranja podjetij istih regionalnih in lokalnih oblasti, če so omejitve strožje od tistih, ki jih določa obstoječe pravo EU in zakonodaja držav članic;

xi.  naj poskuša brez poseganja v sporazum GATS uvesti nedvoumno določbo o „zlatem standardu“, ki bi jo bilo mogoče vključiti v vse trgovinske sporazume in bi zagotavljala, da klavzula o komunalnih javnih službah velja za vse oblike ponudbe in vse storitve, ki jih evropski, nacionalni ali regionalni organi štejejo za javne storitve v katerem koli sektorju in ne glede na monopolni status teh storitev;

xii.  naj v skladu s členom 167(4) PDEU in Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005 s pomočjo horizontalne in pravno zavezujoče klavzule, ki velja za celoten sporazum, zagotovi, da podpisnice ohranijo pravico do sprejemanja ali ohranitve katerega koli ukrepa v zvezi z varovanjem ali spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti, ne glede na uporabljeno tehnologijo ali distribucijsko platformo, tako na spletu kot drugje;

(c)  glede pravil o digitalnem gospodarstvu:

i.  naj zagotovi čezmejne podatkovne tokove v skladu s splošno pravico do zasebnosti;

ii.  naj previdno pristopi k pogajanjem o poglavjih, ki se nanašajo na varstvo podatkov in zasebnosti;

iii.  naj prizna, da varstvo podatkov in pravica do zasebnosti nista trgovinski oviri, temveč temeljni pravici, določeni v členu 39 PEU in členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter členu 12 Splošne deklaracije o človekovih pravicah; naj potrdi, da je visoka raven zaupanja bistvena za razvoj podatkovno vodenega gospodarstva; naj zagotovi celovito spoštovanje te temeljne pravice ob ustreznem upoštevanju nedavnega razvoja na področju digitalnega gospodarstva ter povsem v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije o varnem pristanu; naj vključi celovito, nedvoumno, horizontalno, samostojno in pravno zavezujočo določbo na podlagi člena XIV sporazuma GATS, s katerim se iz področja uporabe tega sporazuma v celoti izvzame sedanji in prihodnji pravni okvir EU za varstvo osebnih podatkov, brez kakršnega koli pogojevanja, da mora biti to skladno z drugimi deli sporazuma TiSA; naj takšne določbe uporabi za vse druge priloge k sporazumu TiSA; naj nemudoma in formalno podpre takšne predloge v prilogi o e-trgovanju k sporazumu TiSA; naj podpre predloge, namenjene zagotavljanju nediskriminatorne uporabe domačih pravnih okvirov za zaščito osebnih podatkov uporabnikov; naj uporabi določbe o varstvu podatkov iz priloge o e-trgovanju za vse druge priloge k sporazumu TiSA, tudi o finančnih storitvah;

iv.  naj zagotovi, da je globalen pretok osebnih podatkov evropskih državljanov v celoti skladen s pravili o varstvu podatkov in varnosti, ki veljajo v Evropi; naj zagotovi, da državljani ohranijo nadzor nad svojimi podatki; naj zato zavrne vse skupne določbe o podatkovnih tokovih, ki niso povezane s kakršnim koli sklicevanjem na potrebno skladnost s standardi varstva podatkov;

v.  naj nemudoma in formalno nasprotuje predlogom ZDA o prenosu podatkov;

vi.  naj razmisli o tem, da jasno opredeljen in vzajemno dogovorjen pravni okvir zagotavlja hitro izmenjavo informacij, ko je to potrebno za spoprijemanje z varnostnimi grožnjami; naj zagotovi, da osrednje besedilo sporazuma TiSA vsebuje člen XIVa sporazuma GATS; naj zagotovi, da klavzule o nacionalni varnosti temeljijo na ustreznih merilih potrebnosti; naj vseeno odločno zavrne vsakršno razširitev področja uporabe izjeme zaradi nacionalne varnosti, določene v členu XIVa sporazuma GATS, ter vsakršna stranska vrata pri tehnologijah; naj nemudoma in formalno nasprotuje takšnim predlogom v sporazumu TiSA;

vii.  naj prizna, da so digitalne inovacije gonilna sila gospodarske rasti in produktivnosti v celotnem gospodarstvu; naj prizna, da so podatkovni tokovi ključno gonilo storitvenega gospodarstva, bistveni element globalne vrednostne verige tradicionalnih proizvodnih podjetij in izredno pomembni za razvoj enotnega digitalnega trga; naj zato poskuša doseči celovito prepoved zahtev za prisilno lokalizacijo podatkov ter zagotoviti, da bo sporazum TiSA vključeval pravila, ki bodo primerna tudi v prihodnosti, in preprečeval razdrobitev digitalnega sveta; naj upošteva, da zahteve po prisilni lokalizaciji podatkov, tj., da morajo ponudniki storitev kot pogoj za opravljanje storitev uporabljati lokalno infrastrukturo ali vzpostaviti lokalno prisotnost, odvračajo neposredne tuje investicije iz podpisnic in vanje; zato naj si prizadeva za omejevanje takšnih praks, kolikor je v Evropi in zunaj nje mogoče, obenem pa poskuša omogočiti potrebne izjeme, ki bodo temeljile na legitimnih javnih namenih, kot sta varstvo podatkov in zaščita temeljnih pravic;

viii.  naj zagotovi, da so določbe dokončno oblikovanega sporazuma skladne s sedanjo in prihodnjo zakonodajo na ravni EU, vključno z uredbo o evropskem enotnem trgu elektronskih komunikacij, splošno uredbo o varstvu podatkov, direktivo o e-zasebnosti (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) in 16 ukrepi, določenimi v sporočilu o enotnem digitalnem trgu; naj varuje internetno nevtralnost in odprti internet; naj zagotovi, da bo mogoče osebne podatke prenesti iz Unije le, če se bodo spoštovale določbe o prenosih v tretje države iz zakonodaje EU o varstvu podatkov; naj zlasti zagotovi, da EU ohrani možnost prekinitve prenosa osebnih podatkov iz EU v tretje države, če pravila tretje strani niso skladna s standardi zadostnosti EU, če podjetja ne uporabljajo alternativnih pravnih možnosti, kot so zavezujoča korporacijska pravila ali standardne pogodbene klavzule, in če ni mogoče uporabiti odstopanj iz člena 26(1) Direktive 95/46/ES; naj prepreči prakse geografskega blokiranja in ohrani načelo odprtega upravljanja interneta; da sodeluje z državami v primernem okolju z namenom sprejetja dovolj visokih standardov varstva podatkov;

ix.  naj v sektorju telekomunikacij spodbuja konkurenco na podlagi pravil v korist ponudnikov storitev in potrošnikov; naj obravnava stalne regulativne asimetrije v telekomunikacijskem sektorju, tako da prepreči podpisnicam, da uvedejo omejitve tujega lastniškega deleža, določi pravila o veleprodajnem dostopu za omrežja sedanjih operaterjev, ki spodbujajo konkurenco, določi jasna in nediskriminatorna pravila za izdajanje licenc, zagotavlja dejanski dostop do zaključnih delov infrastruktur za ponudnike telekomunikacijskih storitev iz EU na njihovih izvoznih trgih, zagotavlja neodvisnost regulativnih organov in podpira široko opredelitev telekomunikacijskih storitev, ki zajema vse vrste omrežij; naj zagotovi enake konkurenčne pogoje za vse operaterje in da podjetja, ki niso iz EU in prihajajo iz oligopolnih trgov, ne izkoriščajo razdrobljenosti trga EU; naj zagotovi, da podpisnice sporazuma TiSA spoštujejo načelo odprtega in nediskriminatornega dostopa do interneta za ponudnike storitev in potrošnike; naj zagotovi, da bodo imeli operaterji iz EU v državah, ki sodelujejo pri sporazumu TiSA, pravičen in simetričen dostop do trga telekomunikacijskih storitev, brez kakršnih koli netarifnih in čezmejnih ovir, vključno z regulativnimi zahtevami, asimetričnostjo standardov, tehnološkimi zahtevami ali omejitvami;

x.  naj odločno podpre določbe o mednarodnem gostovanju ter razširi njihovo uporabo na mednarodne klice in sporočila; naj kratkoročno poveča javno razpoložljive informacije o maloprodajnih cenah in dolgoročno podpira omejitev cen, da bi se znižale; naj zagotovi, da se zaradi sporazuma TiSA ne bodo pojavile morebitne ovire za dvostranske sporazume na tem področju; naj si prizadeva za varstvo potrošnikov na spletu, zlasti v zvezi z neželenimi komercialnimi elektronskimi sporočili;

xi.  naj zagotovi učinkovito sodelovanje na področju obdavčenja v digitalnem gospodarstvu na podlagi dela platforme Komisije za dobro davčno upravljanje ter zlasti zagotovi povezavo med obdavčenjem in dejansko gospodarsko dejavnostjo podjetij v tem sektorju;  

(d)  glede pravil o mobilnosti:

i.  naj zagotovi, da EU in njenim državam članicam nič ne bo preprečevalo, da ohranijo, izboljšajo in uporabijo delovne in socialne predpise, kolektivne pogodbe ter zakonodaje, ki urejajo vstop fizičnih oseb na njihovo ozemlje ali njihovo začasno prebivanju tam, vključno z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev, da se fizične osebe lahko nemoteno premikajo prek meja, vključno s sprejemom ali pogoji za vstop; naj v skladu z Direktivo 96/71/ES o napotitvi delavcev zagotovi, da se lahko za vse ponudnike storitev, ki dostopajo do EU, danes in v prihodnosti uporabljajo minimalni pogoji za zaposlitev države gostiteljice; naj zagotovi, da vsi delavci, ki pridejo v Evropo, ne glede na njihovo matično državo, uživajo enake pravice delavcev kot državljani države gostiteljice ter da se spoštuje načelo enakega plačila za enako delo; naj zagotovi, da podpisnice sporazuma TiSA spoštujejo osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; naj vse podpisnice pozove, naj ratificirajo in izvajajo najpomembnejše standarde Mednarodne organizacije dela in spodbujajo druge ustrezne konvencije te organizacije in resolucije OZN; naj zagotovi, da se na ozemlju EU spoštuje delovna zakonodaja in kolektivne pogodbe EU in držav članic; naj okrepi mehanizem EU za spremljanje in uveljavljanje, da bi se preprečevale kršitve; naj pozove države članice k povečanju sredstev za inšpektorate za delo; naj nujno zbere in predstavi podrobne informacije o številu in vrsti ponudnikov storitev, ki trenutno delujejo v EU v načinu 4, vključno s trajanjem njihovega prebivanja; naj v prihodnosti zagotovi občutno bolj učinkovit čezmejni dostop do podatkov v EU; naj vključi varnostno klavzulo, ki bo podjetjem preprečevala nespoštovanje ali ogrožanje pravice do kolektivnega ukrepanja z uporabo delavcev iz tretjih držav med pogajanji o kolektivnih pogodbah in delovnimi spori, in sodelujočim v sporazumu TiSA omogoči uporabo vseh potrebnih zaščitnih ukrepov v primeru pritiska na domače plače, ogrožanja pravic domačih delavcev ali kršenja drugih dogovorjenih standardov, v skladu z omejitvami, določenimi v členu X sporazuma GATS; naj vse podpisnice pozove, naj upoštevajo smernice OECD za multinacionalna podjetja;

ii.  naj opozori, da morajo zaveze iz načina 4 veljati samo za gibanje visoko usposobljenih strokovnjakov, denimo oseb z univerzitetno diplomo ali enakovrednim magisterijem ali oseb, zaposlenih na višjih vodstvenih funkcijah, za določen namen, za omejeno obdobje in pod natančno določenimi pogoji, opredeljenimi v domači zakonodaji države, v kateri se izvaja storitev, in s pogodbo, ki upošteva to domačo zakonodajo; v zvezi s tem poziva k upoštevanju in izvajanju člena 16 direktive o storitvah (2006/123/ES); naj zavrne večje spremembe pravil načina 4, kot so opredeljena v sporazumu GATS, in naj razmisli o reviziji Direktive 2014/66/EU o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja;

iii.  naj prizna, da ima priloga k načinu 4 ofenziven interes za Evropo glede na to, da so strokovnjaki iz EU izobraženi in mobilni ter da podjetja iz EU potrebujejo vse več posebnih znanj in spretnosti tujih strokovnjakov v Evropi in svojega osebja zunaj Evrope, da bi podprla uvajanje novih poslovnih dejavnosti; naj zagotovi, da ta mobilnost ne bo koristila le evropskim podjetjem, temveč tudi evropskim delavcem;

iv.  naj nasprotuje vsem določbam v zvezi z vizumi in drugimi postopki vstopa, razen tistih, ki so namenjeni povečanju preglednosti in racionalizaciji upravnih postopkov; naj zagotovi, da se sporazum TiSA ne bo uporabljal niti za ukrepe, ki bi zadevali fizične osebe, ki poskušajo dostopati do trga dela katere od podpisnic, niti za ukrepe, ki bi zadevali prebivališče državljanov ali stalno zaposlitev; naj določi ustrezna jamstva za zagotovitev, da se začasni izvajalci storitev vrnejo domov;

v.  naj si prizadeva horizontalno prepovedati zahtevo po vzpostavitvi tržne prisotnosti ali stalnem prebivališču kot pogoj za zagotavljanje strokovnih storitev; naj omeji področje uporabe priloge o strokovnih storitvah na seznam zavez, ki jih sprejme vsaka podpisnica;

vi.  naj si prizadeva za oblikovanje okvira za vzajemno priznavanje izobrazbe, akademskih ravni in poklicnih kvalifikacij, zlasti v sektorjih arhitekture, računovodstva in prava, ob zagotavljanju usposobljenosti dobaviteljev ter s tem kakovosti zagotovljenih storitev v skladu z direktivami EU o poklicnih kvalifikacijah ter obenem brez samodejnega in kvantitativnega priznavanja univerzitetnih diplom;

vii.   naj pozove k jasni opredelitvi delavcev, zajetih v prilogo o načinu 4;

(e)    glede pravil o finančnih storitvah:

i.  naj doseže sporazum, ki bo vseboval ambiciozno, vendar uravnoteženo prilogo, v kateri bo zajeto zagotavljanje vseh vrst finančnih storitev, zlasti bančnih in zavarovalniških, in ki bo presegala prilogo sporazuma GATS o finančnih storitvah ter bo spodbujala dolgoročno trajnostno rast v skladu s cilji strategije Evropa 2020; naj si prizadeva okrepiti stabilnost finančnega sistema in posameznih finančnih institucij, jamčiti popolno skladnost s pokriznim regulativnim okoljem in zagotoviti pošteno konkurenco med ponudniki finančnih storitev; naj doseže sporazum, ki bo prinesel vrednost in varstvo za evropske potrošnike v obliki višje stopnje konvergence pri finančni regulaciji in širšo izbiro finančnih storitev; naj si prizadeva za ustrezno varstvo potrošnikov, vključno z varstvom podatkov in pravico do zasebnosti, pa tudi z zagotavljanjem razumljivih in pravilnih informacij, ki so nujne za zmanjšanje asimetrije informacij;

ii.  naj zaveže pogodbenice sporazuma TiSA izvajanju in uporabi mednarodnih standardov za regulacijo finančnega sektorja in nadzor nad njim, kot so standardi, ki so jih podprli skupina G-20, Baselski odbor za bančni nadzor, Odbor za finančno stabilnost, Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev in Mednarodno združenje zavarovalnih nadzornikov; naj ukrepa, da bodo v sporazum TiSA vključeni ključni elementi Sporazuma STO o obveznostih pri finančnih storitvah, pri čemer naj izboljša zasnovo tega sporazuma in jo natančno uskladi s sedanjimi političnimi smernicami EU na teh področjih; naj zagotovi, da bo sporazum TiSA pomagal omiliti dvojne obdavčitve in ne bo na noben način olajšal davčnih goljufij in utaj, agresivnega davčnega načrtovanja ali pranja denarja oziroma ustvaril zakonskih vrzeli, ki bodo te dejavnosti omogočile; naj si prizadeva za poglobljene zaveze, zlasti glede dostopa do trga, držav, ki trenutno nimajo dvostranskih trgovinskih sporazumov z EU, kot so Avstralija, Nova Zelandija, Hongkong in Tajvan, ali so sprejele zelo omejene zaveze na ravni STO, kot sta Čile in Turčija, oziroma zelo omejene dvostranske zaveze glede finančnih storitev, kot Mehika;

iii.  naj v sporazum TiSA vključi bonitetno izjemo, ki bo temeljila na tisti iz celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA), in ohrani suvereno pravico vsake pogodbenice, da odstopi od svojih trgovinskih zavez in sprejme vsak ukrep, ki se ji zdi nujen za regulacijo svojih finančnih in bančnih sektorjev iz bonitetnih in nadzornih razlogov, da bi zagotovili stabilnost in integriteto finančnega sistema posameznih pogodbenic;

iv.  naj zagotovi, da se na področju finančnih storitev ne bo sprejela nobena nova zaveza, ki bi lahko ogrozila finančno regulacijo EU in slednjo prisilila, da se odreče svojemu naprednemu regulativnemu okviru za finančni sektor, ali ji preprečila, da uporabi zakonodajo za ukrepanje proti pretiranemu prevzemanju tveganja finančnih institucij; naj zagotovi, da nobena določba tega sporazuma ne bo omejevala možnosti regulatorjev EU, da odobrijo ali zavrnejo vse sedanje ali nove finančne produkte v skladu z regulativnim okvirom EU;

v.  naj ob poudarjanju potrebe po večjem dostopu do finančnih storitev po vsem svetu – glede na pomen teh storitev za rast in gospodarstvo – iz zavez EU izključi čezmejne finančne storitve, tudi upravljanje portfeljev, razen v zelo omejenih in ustrezno utemeljenih primerih, kot so storitve pozavarovanja, ki se opravljajo med podjetji, dokler ne bo na najvišji ravni doseženo zbližanje finančne regulacije; naj zlasti upošteva, da so za zagotovitev, da nenadzorovani subjekti v Uniji ne bodo mogli delovati in da bodo med evropskimi in tujimi podjetji enaki konkurenčni pogoji ne glede na jurisdikcijo, kjer imajo sedež, nujno potrebna jasna in dobra pravila in postopki za dovoljenje podjetjem s sedežem v tretjih državah za opravljanje teh storitev v EU in po potrebi izrecno priznanje EU, da imajo države izvora teh podjetij izvršljiv regulativni in nadzorni okvir, enakovreden tistemu v EU; naj vzporedno s sporazumom TiSA takoj ukrepa, da se bodo zmanjšala razhajanja med načini, kako države trenutno priznavajo enakovrednost regulativnih in nadzornih ureditev drugih jurisdikcij, kar povzroča razdrobljenost svetovnih trgov finančnih storitev, in sicer naj doseže skupni dogovor, da mora biti sklep o enakovrednosti rezultat pregledne ocene o tem, ali pravila obeh jurisdikcij dosegajo enake cilje, in dogovor, da naj bi sicer takšen sklep sledil pravočasnim in pogostim dvostranskim dialogom, vendar je lahko enostranski, če vzajemno priznanje ni mogoče;

vi.  naj zahteva neodvisno predhodno oceno učinka, da bi se ocenili gospodarski in socialni učinki dodatne liberalizacije na finančnem področju na podlagi sporazuma TiSA;

vii.  naj prizna, da novi regulativni ukrepi, ki so sledili finančni krizi, še niso izpeljani, vključno z zahtevami po nekaterih pravnih oblikah, razdelitvah (npr. ločevanju bank), spremembi poslovne dejavnosti in zmanjšanju obsega;

  (f)  glede pravil o logistiki:

i.  naj si prizadeva za ambiciozen, vendar uravnotežen izid za prometni sektor, ki je nujen za trajnostni razvoj svetovnih vrednostnih verig; naj poveča hitrost, zanesljivost, varnost in interoperabilnost prevoznih storitev v prid poslovnim strankam ter posameznim uporabnikom in delavcem; naj zagotovi skladnost s podnebno politiko EU; naj se zaveda pomena prevoznih in dostavnih storitev za evropsko gospodarstvo in zaposlovanje glede na dejstvo, da evropski lastniki ladij nadzorujejo 40 % svetovnega trgovskega ladjevja, da letalska industrija zagotavlja več kot 5 milijonov delovnih mest, da evropska železniška industrija predstavlja več kot polovico svetovne proizvodnje železniške opreme in storitev ter da cestni prevoz ostaja pomemben za logistiko EU; naj zato prizna potencial prevoznih storitev za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v Evropi; naj zagotovi, da se v pogajanjih upošteva hitro spreminjajoča se narava prometnega sektorja in vse večji pomen načinov prevoza, ki sodijo v ekonomijo sodelovanja, v vsakdanjem življenju Evropejcev; naj zahteva, da tuja podjetja v celoti upoštevajo veljavne regulativne standarde EU, ko zagotavljajo svoje prevozne in dostavne storitve na ozemlju EU;

ii.  naj si prizadeva za izboljšan dostop do tujih trgov in zmanjšanje protikonkurenčnih regulativnih praks, predvsem tistih, ki so škodljive za okolje in zmanjšujejo učinkovitost prevoznih storitev, in tistih omejitev, ki jih tretje države uvajajo v zvezi s tujim lastništvom, pri tem pa naj zakonsko zagotovi pravico javnih organov do regulacije prevoza in zagotavljanja javnega prevoza; naj obravnava omejitve v sektorju kabotaže in preprečuje vračanje praznih prevoznikov iz države gostiteljice, zlasti v prilogah o pomorskem in letalskem prevozu;

iii.  naj predlaga določbe, ki bi okrepile pravice potnikov, zlasti v prilogi o letalskem prevozu, pa tudi pri vseh vrstah prevoza, da bodo imeli koristi tudi od tega sporazuma tudi potrošniki;

iv.  naj ohrani pravice držav članic glede sedanjih ali prihodnjih nacionalnih predpisov ter dvostranskih ali večstranskih sporazumov o cestnem prevozu, tudi v zvezi z zahtevami za tranzitna dovoljenja; naj iz področja uporabe priloge o cestnem prevozu izključi vse določbe, ki bi olajševale vstop in začasno prebivanje poklicnih voznikov; naj zavrne vsako zahtevo za zaveze iz načina 4 v sektorju cestnega prevoza;

v.  naj zagotovi skladnost z mednarodnimi standardi, kot so tisti, ki sta jih podprli Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija civilnega letalstva, naj te standarde obravnava kot minimalne in naj nasprotuje kakršnemu koli znižanju teh mednarodnih referenčnih meril; naj si – kot dolgoročni cilj – prizadeva za zavezujoča mednarodna trgovinska pravila za sektorja pomorskega in letalskega prevoza; naj zagotovi uporabo konvencij Mednarodne organizacije dela, ki so pomembne za sektorja logistike in prevoza, kot je Konvencija o delu v pomorstvu; naj poudari, da je zakonodaja EU in držav članic ugodna za delavce, ki jim med drugim zagotavlja zaščito in varnost, za potrošnike in za okolje; naj poudari, da morajo vsi ponudniki storitev v EU, tuji in domači, to zakonodajo spoštovati; naj prizna, da je kakovost storitev neločljivo povezana s kakovostjo zaposlovanja in veljavnimi regulativnimi okviri;

vi.  naj vzpostavi pravo ravnotežje med liberalizacijo konkurenčnega poštnega sektorja, ki je ključna za nadaljnji razvoj storitev in digitalnega gospodarstva, in zaščito splošnih poštnih storitev, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije; naj zato prepreči protikonkurenčno navzkrižno subvencioniranje in poveča dostop do trgov tretjih držav, ob tem pa zagotovi izpolnjevanje obveznosti zagotavljanja splošnih storitev, kot jih opredeli vsaka pogodbenica;

vii.  naj spomni na ključno vlogo pomorskega prevoza v svetovnem gospodarstvu kot samostojne industrijske panoge in kot gonilo mednarodne trgovine; naj podpre jasno besedilo s trdnimi zavezami za zagotavljanje dostopa do pristanišč in trgov ter nacionalne obravnave mednarodnih pomorskih prevoznih storitev;

(g)    glede pravil o domači regulaciji in preglednosti:

i.  naj zakonsko zagotovi pravico evropskih, nacionalnih in lokalnih organov do regulacije v interesu javnosti na način, ki ne bo bolj omejujoč kot sporazum GATS in za katerega ne bo veljalo preverjanje potrebnosti; naj zagotovi, da določbe prilog ne bodo bolj omejujoče, kot so načela, zapisana v členu VI sporazuma GATS ali v zakonodaji EU;

ii.  naj prizna, da so udeleženke pogajanj zavezane načelu pravne države in imajo neodvisne pravosodne sisteme, ki vključujejo pravna sredstva za zagotavljanje pravic vlagateljev in državljanov;

iii.  naj spodbuja dobro upravljanje in preglednost ter podpira dobro prakso v upravnih, regulativnih in zakonodajnih postopkih s spodbujanjem širokega uvajanja ukrepov za krepitev neodvisnosti nosilcev odločanja, povečanje preglednosti in demokratične odgovornosti odločitev ter zmanjšanje birokracije; naj poudari, da morajo biti varstvo in zaščita potrošnikov, zdravja in okolja ter delavske pravice v središču prizadevanj za regulacijo; naj zagotovi, da se bodo lahko ravni regulativne zaščite v EU zgolj povišale, ne pa tudi znižale;

iv.  naj prizna, da bi morala v skladu z določbami sporazuma GATS priloga o domači regulaciji preprečiti, da bi pogodbenice uvajale prikrite trgovinske ovire in nepotrebne obremenitve za tuja podjetja, zlasti ko ta zaprosijo za različne vrste dovoljenj; naj zagotovi, da bo domača regulacija še naprej izpolnjevala cilje javne politike;

v.  naj zagotovi, da bodo dogovorjena pravila veljala samo za ukrepe, povezane s trgovino, kot so zahteve in postopki v zvezi s kvalifikacijami in izdajanjem licenc, ter samo v sektorjih, v katerih bo pogodbenica sprejela zaveze;

vi.  naj zaprosi za pravno mnenje in ga objavi pred glasovanjem Parlamenta o dokončnem sporazumu z namenom, da se podrobno preučita prilogi o domači regulaciji in preglednosti v luči zakonodaje EU, ter naj oceni, ali se v EU že spoštujejo pravne obveznosti, določene v teh prilogah;

vii.  naj jasno opredeli zakonodajna načela preglednosti in nepristranskosti ter tako zagotovi, da ne bodo postala splošne določbe;

viii.  naj zagotovi, da bodo informacije o predpisih, povezanih s trgovino, tudi tistih, ki veljajo na podzvezni ravni, in o načinu njihovega izvajanja javno dostopne na spletu; naj poseben poudarek nameni pravilom, ki urejajo izdajanje licenc in dovoljenj; naj si posebej prizadeva za vzpostavitev enotnega spletnega informacijskega mehanizma za mala in srednja podjetja ter naj ta podjetja vključi v njegovo zasnovo;

ix.  naj zagotovi, da bodo upravne pristojbine, ki se zaračunavajo tujim podjetjem, poštene in nediskriminatorne, da bodo zadostna pravna sredstva, ki omogočajo vlaganje pritožb na nacionalna sodišča, v enaki meri dostopna tujim in domačim ponudnikom in da se bodo sodne odločbe izdajale v razumnem času;

x.  naj ohrani prakso EU, da se pred vložitvijo zakonodajnih predlogov opravijo javna posvetovanja; naj zagotovi, da se bodo izidi teh posvetovanj upoštevali na pogajanjih;

xi.  naj nasprotuje vsem predlogom, ki bi se zavzemali za obvezno predložitev zakonodajnih predlogov tretjim stranem pred njihovo objavo; naj upošteva, da je dostop deležnikov do virov in strokovnega znanja različen, ter zagotovi, da pri uvedbi postopka prostovoljnega posvetovanja z deležniki v zvezi s sporazumom TiSA bolje financirane organizacije ne bodo imele neupravičene prednosti;

(h)    glede pravil, vsebovanih v drugih regulativnih področjih:

i.  naj prizna, da je sporazum TiSA priložnost za zagotovitev konkurence, ki bo potekala po pravilih in ne zaradi njih;

ii.  naj zagotovi, da se bodo skupno dogovorjene zaveze spoštovale v praksi, omogoči naj učinkovito kaznovanje in uvede ukrepe, ki bodo odvračali od kršitev zavez; naj zato v sporazum vključi mehanizem za reševanje sporov med državami, ki se bo uporabljal, dokler sporazum ne bo postal večstranski in bo na voljo reševanje sporov v okviru STO; naj pregleda Uredbo (EU) št. 654/2014 o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine, da bi zagotovili, da bo EU lahko sprejela povračilne ukrepe v sektorju storitev;

iii.  naj se zavzema za vključitev regulativne priloge o javnih naročilih, s katero bi omogočili čim večje sodelovanje evropskih podjetij v tujih razpisih, ob tem pa ohranili merila EU, tudi socialna in okoljska merila, ter postopke v evropskih razpisih, zlasti glede dostopa malih in srednjih podjetij do javnih naročil, meril upravičenosti, ki temeljijo najboljšem razmerju med kakovostjo in ceno, ter mejnih vrednosti, pod katerimi obveznosti ne veljajo; naj preseže pomanjkanje preglednosti in ovire za vstop na trg pri neevropskih javnih razpisih ter obsodi nezadostno vzajemnost na tem področju na vseh ravneh upravljanja, ki je razvidna iz prednostne obravnave domačih podjetij v številnih državah, ob tem pa dopusti možnost sprejetja zavez glede dostopa do trga in nacionalne obravnave v korist mnogostranskega sodelovanja; naj spodbudi udeleženke pogajanj, ki še niso ratificirale in začele izvajati Sporazuma STO o vladnih naročilih in njegove spremembe iz leta 2011, da bi to storile; naj Evropsko unijo pozove k uvedbi evropske pobude za podjetja, ki bi se zgledovala po tovrstni ameriški pobudi (American Business Act) in ki bi podpirala gospodarski razvoj malih in srednjih podjetij ter evropske industrije;

iv.  naj zagotovi, da bodo mali in srednji ponudniki storitev iz EU zaščiteni pred nepoštenimi trgovinskimi praksami ponudnikov storitev zunaj EU;

v.  naj zmanjša nepotrebne ovire za trgovino s storitvami na področju energetike in okolja, zlasti storitev v zvezi z razvojem in spodbujanjem energije iz obnovljivih virov ter okoljsko neoporečnih tehnologij, pri tem pa ohrani možnost do pridržkov v zvezi z dostopom do trga in nacionalno obravnavo za vse oblike ponudbe na tem področju, glede na to, da se na teh dveh področjih vse večje število storitev, kot so montaža, upravljanje in popravila, prodaja skupaj s proizvodi; naj prizna izrecno suverenost vsake pogodbenice glede virov energije v skladu z določbami Pogodbe in naj z izboljšanjem določb, enakovrednim tistim iz sporazuma GATS, zakonsko zagotovi pravico EU do regulacije, zlasti za uresničitev evropskih ciljev glede trajnosti, podnebne politike, varnosti in cenovne dostopnosti;

vi.  naj zagotovi, da načrtovane zaveze glede javnih naročil ne prevladajo nad nacionalno zakonodajo katere od pogodbenic;

(i)    glede približevanja javnosti in politiki:

i.  naj zagotovi najvišjo raven preglednosti, dialoga in odgovornosti;

ii.  naj v vseh fazah pogajanj Evropski parlament takoj in celovito obvešča; naj zagotovi, da bodo vsi poslanci Evropskega parlamenta prejeli vse dokumente v zvezi s pogajanji o sporazumu TiSA ter notranje dokumente Evropske komisije, kot so podrobni povzetki krogov pogajanj in temeljite ocene ponudb pogajalskih strani, in sicer pod pogojem da se zagotovi ustrezna zaupnost; naj v skladu s politiko STO, sodno prakso Sodišča o zaupnih dokumentih in omejitvami iz pravnega reda EU, zlasti Uredbe (EU) 1049/2001 o dostopu do dokumentov, objavi dokumente o pogajanjih, razen tistih, ki bodo označeni kot zaupni, z jasno utemeljitvijo za vsak primer posebej;

iii.  naj pozdravi znaten napredek na področju preglednosti za javnost od evropskih volitev leta 2014, vključno z objavo ponudb za dostop do trga EU in pooblastilom, ki ga je podelil Svet; naj ta prizadevanja nadaljuje s pripravo informativnih pregledov, ki bodo na jasen in razumljiv način pojasnjevali vsak del sporazuma, in z objavljanjem poročil o stanju s povratnimi informacijami za vsak krog pogajanj na spletišču Europa; naj naše pogajalske partnerice spodbuja k večji preglednosti, da pogajanja o sporazumu TiSA ne bodo potekala v bolj nepreglednih pogojih od tistih, ki potekajo pod okriljem STO;

iv.  naj zagotovi resno in stalno sodelovanje institucij EU z vsemi ustreznimi deležniki v vsem pogajalskem procesu; naj pozove h krepitvi tega sodelovanja med napredovanjem pogajanj, da bodo pričakovanja evropske civilne družbe, socialnih partnerjev in drugih deležnikov ustrezno upoštevana, tudi v okviru dialoga s civilno družbo; naj poudari, da imajo države članice, ki določajo smernice pogajanj, pri tem poglavitno vlogo;

v.  naj spodbudi države članice, da bi vključile svoje nacionalne parlamente, pa tudi lokalne in regionalne organe, ter se z njimi posvetovale in jih ustrezno obveščale o poteku pogajanj;

vi.  naj na dialoge, ki jih Komisija organizira na začetku in koncu vsakega kroga pogajanj, povabi predstavnike lokalnih in regionalnih organov, ki jih na ravni EU zastopa Odbor regij;

2.  poziva Komisijo, naj to resolucijo v celoti upošteva in nanjo odgovori v šestih mesecih po njenem sprejetju;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo s priporočili Evropskega parlamenta posreduje Komisiji ter v vednost Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom vseh udeleženk pogajanj o sporazumu TiSA.

OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament ima ključno vlogo v trgovinski politiki EU. V skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije imajo njegovi poslanci zadnjo besedo pri trgovinskih sporazumih, poleg tega pa jih je treba v vseh fazah postopka pogajanj o trgovinskih sporazumih in sklepanja le-teh tudi nemudoma in v celoti obveščati, da bi lahko izvajali stalen nadzor nad trgovinskimi pogajanji.

Ta institucija ima pravico izraziti svoje stališče med celotnim postopkom, da bi lahko vplivala na njegov potek. Skladno s tem želi poročevalka v poročilu, ki temelji na členu 108(4) Poslovnika, oceniti prvi dve leti in pol ter trinajst krogov pogajanj za sporazum o trgovini s storitvami (TiSA) ter pripraviti jasna in enotna priporočila za Evropsko komisijo.

Po mnenju poročevalke morajo pogajanja za sporazum TiSA zagotoviti več vzajemnosti pri dostopu do trga, ustvariti enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni, zagotoviti oprijemljive koristi za potrošnike in zainteresiranim stranem omogočiti dostop do razgovorov, da se olajša mnogostransko sodelovanje v prihodnosti. Vendar javne in kulturne storitve, temeljne pravice do varstva podatkov in pravični delovni pogoji ter pravica do regulacije ne morejo biti predmet pogajanj in jih je treba nedvoumno izključiti iz področja uporabe sporazuma.

Sporazuma TiSA ni mogoče označiti za blagoslov ali prekletstvo, preden bo dokončno oblikovan. Evropski parlament mora delovati konstruktivno in pragmatično, da bi pogajanja o sporazumu TiSA pokazali v pozitivni luči, jih demistificirali in jih prednostno obravnavali ter tako zagotovili sklenitev dobrega sporazuma, ki bi bil v interesu evropskih podjetij in potrošnikov. Sporazum TiSA bo uravnotežen ali pa ga sploh ne bo.

7.12.2015

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)

(2015/2233(INI))

Pripravljavka mnenja: Lola Sánchez Caldentey

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da so trgovinske in naložbene politike EU povezane z razvojnimi politikami EU in da vplivajo na države v razvoju; poziva Komisijo, naj pri vseh trgovinskih pogajanjih spoštuje načelo usklajenosti politik in vanje vključi načela pomoči trgovini; poudarja, da se je treba osredotočiti na učinkovito izvajanje in spremljanje pred kratkim sprejetih ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo, naj v vseh trgovinskih sporazumih zagotovi najvišje svetovne standarde na področju človekovih pravic, standarde Mednarodne organizacije dela, socialno varstvo, socialni dialog, enakost spolov, javno in splošno zdravstveno varstvo, splošen dostop do zdravil ter varnost živil;

2.  je seznanjen z nedavnimi ukrepi EU za povečanje preglednosti v trgovinskih sporazumih; poziva Komisijo, naj še naprej povečuje preglednost in demokratično odgovornost procesa pogajanj o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA); priznava, da institucije EU v celotnem procesu nenehno sodelujejo z vrsto deležnikov; poziva Komisijo, naj nadaljuje in morebiti še izboljša proaktiven pristop k preglednosti v trgovinskih politikah EU; poudarja, da je treba upoštevati pomisleke, ki jih izrazijo sindikati in organizacije civilne družbe, tudi tiste iz držav v razvoju; poziva Komisijo, naj izboljša dostopnost vseh javnih konsolidiranih pogajalskih dokumentov, saj gre za edini demokratični način, na katerega se lahko ustrezne organizacije civilne družbe in državljani seznanijo s procesom in se vključijo vanj; spodbuja Komisijo, naj naroči neodvisno študijo o učinku sporazuma o trgovini s storitvami na države v razvoju v zvezi z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja v tretjih državah in naj natančno preuči rezultate te študije;

3.  poudarja, da po podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj storitveni sektor prinaša približno 51 % BDP držav v razvoju; ugotavlja tudi, da se povečuje izvoz storitev iz afriških držav; priznava, da bi utegnila trgovina, tudi s storitvami, pod določenimi pogoji sprožiti vključujočo rast, trajnostni razvoj, odpravo revščine in neenakosti in ustvarjanje dostojnih delovnih mest, prav tako pa spodbuditi inovacije z izmenjavo strokovnega znanja, tehnologije in naložb v raziskave in razvoj, tudi iz tujine; posledično meni, da bi, če bi državam v razvoju omogočili pravičen dostop do svetovnih trgov, spodbudili njihovo gospodarsko vključevanje in prilagajanje globalizaciji;

4.  ugotavlja, da v pogajanjih o sporazumu TiSA sodeluje le nekaj držav v razvoju; poudarja, da je treba okrepiti večstranski pristop k svetovni trgovini, to pa bi bilo mogoče doseči s tesnejšim sodelovanjem med EU in demokratičnimi mednarodnimi organi, na primer ZN in STO, v katerih so države v razvoju ustrezno zastopane; ugotavlja, da bi moral sporazum o trgovini s storitvami temeljiti na Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami STO (GATS), ki so ga podpisale vse članice STO; opozarja pa, da bo zavrnil vse določbe, ki ne bodo združljive s sporazumom GATS in bodo preprečevale prihodnjo vključitev v sistem STO; poziva Komisijo, naj upošteva učinek sporazuma TiSA na države, ki ne sodelujejo v pogajanjih, zlasti države v razvoju, in naj v sporazum TiSA vključi določbe iz člena IV sporazuma GATS;

5.  poziva Komisijo, naj si prizadeva preprečevati neravnovesje v mednarodnih trgovinskih odnosih; opozarja, da cilj trajnostnega razvoja 17.15 priznava potrebo po spoštovanju političnega prostora in vodstva vseh držav za oblikovanje in izvajanje politik za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj; vztraja, da je treba v vseh fazah pogajanj o sporazumu TiSA ohraniti pravico nacionalnih in lokalnih organov do upravljanja; poudarja, da bi morala EU, če želi zmanjšati morebitne negativne posledice za države v razvoju, katerih prednostna naloga je oblikovati storitvene sektorje, vključno s storitvami splošnega gospodarskega pomena, in regulativne okvire, okrepiti ukrepe za vključitev držav v razvoju v svetovne vrednostne verige storitev ter pri določanju stopnje ambicij v sporazumu razmisliti o bolj prilagodljivem dostopu k državam v razvoju;

6.  poziva Komisijo, naj iz sporazuma TiSA izrecno izključi javne ter kulturne in avdiovizualne storitve, prav tako pa naj zagotovi, da bodo države v razvoju lahko ohranile svoje kulturne dobrine, saj so te osnovno orodje za trajnostni razvoj in zagotavljanje dostojanstva prebivalcev; opozarja, da mora TiSA, enako kot vsi drugi mednarodni sporazumi, izpolnjevati mednarodno dogovorjene standarde na področju dela, okolja in človekovih pravic; poziva Komisijo, naj podpira in spremlja prizadevanja držav v razvoju za krepitev zmogljivosti pri zagotavljanju trajnostnih javnih storitev;

7.  opozarja, da je kriza finančnega sistema leta 2008 dokazala, da je treba opredeliti strogo bonitetno ureditev liberalizacije finančnih storitev, da bi ohranili trdnost in stabilnost finančnih trgov; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sporazum TiSA na področju finančnih storitev ohranjal najvišje standarde preglednosti in odgovornosti, omogočal vzdržnost dolga, zagotavljal načelo skupne odgovornosti posojilodajalcev in posojilojemalcev ter ne povečeval gospodarske negotovosti ali nestabilnosti;

8.  poziva Komisijo, naj z ozirom na obstoječe pomisleke v svojo trgovinsko politiko vključi enakost spolov in opolnomočenje žensk ter tesno spremlja vpliv trgovinskih sporazumov EU na enakost spolov; v zvezi s tem poudarja, da bi utegnila razsežnost vprašanja spola v trgovini s storitvami v Afriki, kjer je delež žensk, zaposlenih v storitvenem sektorju, večji kot delež žensk, zaposlenih v proizvodnji, ponuditi priložnost za razvoj podjetništva žensk in dostojnih delovnih mest;

9.   opozarja, da sporazum TiSA ne sme spodkopavati zakonodaje EU in spoštovanja Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je za institucije in organe EU zavezujoča, velja pa tudi za nacionalne vlade pri izvajanju zakonodaje EU; spominja, da EU temelji na močni predanosti spodbujanju in varstvu človekovih pravic, demokracije in načel pravne države po vsem svetu; v zvezi s tem vztraja, da so človekove pravice v samem središču odnosov EU z drugimi državami in regijami;

10.  poziva Komisijo, naj razmisli o nedavnem umiku Urugvaja iz pogajanj o sporazumu TiSA, sprejme potrebne zaključke ter nameni več pozornosti potrebam držav v razvoju, ki pristopijo k sporazumu TiSA.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Doru-Claudian Frunzulică, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jordi Sebastià

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pál Csáky, José Inácio Faria, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández

2.12.2015

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)

(2015/2233(INI))

Pripravljavka mnenja: Alessia Maria Mosca

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  na Komisijo naslavlja naslednja priporočila:

  a.  naj postanejo finančne storitve ena izmed prednostnih nalog EU pri pogajanjih o sporazumu TiSA, saj je lastni trg EU za te storitve že razmeroma odprt; naj doseže sporazum, ki bo vseboval ambiciozne, vendar uravnotežene norme in določbe o zagotavljanju raznovrstnih finančnih storitev, zlasti bančnih in zavarovalniških, vse načine nudenja, pri čemer naj se posebna pozornost nameni novim normam glede novih storitev; naj doseže sporazum, ki bo prinesel vrednost za evropske potrošnike v obliki višje stopnje konvergence pri finančni uredbi, širšo izbiro finančnih storitev in okrepljeno varstvo potrošnikov (razumljive in pravilne informacije so bistvenega pomena za boljše ravnovesje pri asimetriji informacij) ter bo spodbudil dolgoročno rast v skladu s cilji strategije Evropa 2020;

  b.  naj predlaga, da sporazum TiSA na področju finančnih storitev podpira izvajanje in uporabo mednarodnih standardov, da se ne bodo sprejemale nove obveze, ki bi ogrozile finančno ureditev EU in slednjo prisilile, da se odreče svojemu naprednemu regulativnemu okviru za finančni sektor, ali ji preprečile, da uporabi zakonodajo za pretirano tveganje finančnih institucij, ter da regulatorji EU ohranijo možnost sprejemanja oziroma zavračanja, iz previdnostnih razlogov, sedanjih ali novih finančnih produktov po temeljiti oceni tveganj in koristi, ki bi jih uvedba takšnih produktov ali storitev ustvarila v Uniji; naj uvrsti na seznam zaveze k dostopu do trga na osnovi pozitivnega seznama;

  c.  glede na pomen finančnih storitev za rast in gospodarstvo, naj se v sporazumu TiSA v primernih podsektorjih in v skladu z omejenimi in ustrezno utemeljenimi odstopanji omogoči čezmejno opravljanje finančnih storitev v EU (za omejeno število podsektorjev, kot je pozavarovanje) s strani subjektov, ki imajo sedež v tretjih državah, na osnovi jasnih pravil in postopkov za podelitev dovoljenja tem subjektom za opravljanje tovrstnih storitev v EU in, po potrebi, ko bo EU potrdila, da imajo matične države omenjenih subjektov izvršljiv regulativni in nadzorni okvir, enakovreden tistemu v EU, kar bo zagotovilo, da nenadzorovani subjekti v Uniji ne bodo mogli delovati in da bodo med subjekti enaki konkurenčni pogoji, ne glede na jurisdikcijo, kjer so bili ustanovljeni;

  d.  naj zagotovi, da bodo pogodbenice sporazuma TiSA imele pravico, da občutljive sektorje izvzamejo iz zaskočne klavzule, zlasti za čezmejne obveze pri finančnih storitvah, in tako zaščitijo stališče, da odprtost trga ne bo onemogočila vpeljave novih ukrepov in spremembe obstoječih domačih pravil zaradi previdnostnih razlogov in varstva potrošnikov oziroma morebitno ekstrateritorialno uporabo teh pravil;

  e.  naj upošteva specifične ovire za trgovino in naložbe, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja; naj pomaga pri mobilnosti in razvoju večjih podjetij, ampak predvsem malih in srednjih podjetij ter samostojnih podjetnikov, prek okrepljenih določb glede načina IV nudenja finančnih storitev, ki omogoča začasno gibanje visoko usposobljenih strokovnjakov prek meja za določen namen in za omejeno obdobje, ter pod pogoji, določenimi v pogodbi in domači zakonodaji;

  f.  naj poveča pritisk na druge pogajalske strani, da bodo državam BRICS, zlasti Indiji in Braziliji, še naprej ponujale sodelovanje pri pogajanjih in da bodo sprejele prošnjo Kitajske, pod pogojem, da si bo slednja prizadevala za iste cilje kot druge pogodbenice, zlasti na ravni ponudb za zaveze glede dostopa do trga in nacionalne obravnave, in ne bo ponovno odprla pogovorov o strukturi sporazuma in ključnih določb iz regulativnih poglavij, o katerih se je že dogovorilo;

  g.  naj spodbuja nove pogodbenice, da se pridružijo pogajanjem o sporazumu TiSA, čeprav v njih že sodelujejo EU, ZDA in Japonska, ki opravijo večino svetovne trgovine na področju finančnih storitev; naj si s ciljem oprijemljivih rezultatov za EU prizadeva za poglobljene obveze (zlasti glede dostopa do trga) držav, ki trenutno nimajo sporazumov o dvostranski trgovini z EU (kot so Avstralija, Nova Zelandija, Hongkong in Tajvan), ali so sprejele zelo omejene obveze na večstranski ravni (na primer Čile in Turčija) oziroma zelo omejene dvostranske obveze glede finančnih storitev (kot Mehika);

  h.  naj zagotovi, da sporazum TiSA na noben način ne bo oviral pogajalske agende STO, ampak bo, prav nasprotno, spodbujal koristno razpravo o najboljšem načinu reševanja neupravičenih trgovinskih ovir pri finančnih storitvah in razvoj najboljše prakse pri reguliranju finančnih storitev, ki bo spodbujala gospodarske in trajnostne cilje, ter bo pripravil teren za morebitno sprejetje sporazuma na večstranski ravni na osnovi pravil, ki na tej ravni že obstajajo;

  i.  naj odločno pozove pogajalske strani k oblikovanju regulativnih pravil na področju finančnih storitev, ki bodo presegla prilogo o finančnih storitvah k Splošnemu sporazumu o trgovini s storitvami (GATS) STO, ki zajema že vse pogodbenice sporazuma TiSA kot članice STO, kot tudi globljih zavez, ki presegajo edinstveni Sporazum o obveznostih pri finančnih storitvah, ki ni obvezen za članice STO in zato zajema le omejeno število pogodbenic sporazuma TiSA; naj si prizadeva, da se v poglavje o finančnih storitvah sporazuma TiSA vključi bonitetna izjema, ki gradi na različici, dogovorjeni v trgovinskem sporazumu med EU in Kanado, ki povečuje bonitetno izjemo iz člena 2(a) priloge o finančnih storitvah k Splošnemu sporazumu o trgovini s storitvami (GATS), ki ohranja suvereno pravico pogodbenic, da iz previdnostnih razlogov sprejmejo ukrepe, če ti niso namenjeni izogibanju drugim obvezam, da se zagotovi, da vlade ohranijo sposobnost sprejemanja potrebnih ukrepov za ohranjanje stabilnosti in celovitosti finančnega sistema; naj ukrepa, da bodo v sporazum TiSA vključeni ključni elementi Sporazuma o obveznostih pri finančnih storitvah, na primer posebne določbe o prenosu podatkov in enakopravnem dostopu do klirinškega sistema, pri čemer naj se izboljša priprava tega sporazuma, da se ga uskladi s točnimi sedanjimi političnimi smernicami EU na teh področjih;

  j.  naj v regulativnem poglavju o finančnih storitvah določi stroga medsektorska pravila za regulativno preglednost, ki bi morala povečati sposobnost vseh deležnikov za analizo in pripravo na zakone, pravila in javne sklepe ter spodbuditi zaupanje ponudnikov finančnih storitev, da začnejo poslovati v tujini oziroma ponudijo storitve strankam iz tretjih držav, brez spodkopavanja potrebnih in uveljavljenih demokratičnih procesov, in poišče rešitve za dejansko spoštovanje nacionalne obravnave tudi pri čezmejnih ponudnikih finančnih storitev; naj v ta namen takoj ukrepa, da se zmanjša razkorak med različnimi načini, na katere države trenutno priznavajo enakovrednost regulativnih in nadzornih ureditev drugih jurisdikcij, kar povzroča razdrobljenost svetovnih trgov finančnih storitev, in sicer naj doseže soglasje, da mora biti sklep o enakovrednosti rezultat pregledne ocene o tem, ali pravila obeh jurisdikcij dosežejo enake cilje, in da mora sicer takšen sklep slediti pravočasnim in pogostim dvostranskim dialogom, vendar je lahko enostranski, če vzajemno priznanje ni mogoče;

  k.  naj v skladu z načelom sorazmernosti ukrepov EU, kot ga določa Pogodba o delovanju EU (PDEU), zagotovi, da bo v sporazumu TiSA nasprotovala zahtevam o domači ureditvi, ki bi presegla, kar je potrebno za doseganje zgoraj navedenih ciljev;

  l.  naj zagotovi, da bo sporazum TiSA pomagal omiliti dvojne obdavčitve in ne bo na noben način olajšal davčnih goljufij in utaj, agresivnega davčnega načrtovanja ali pranja denarja na področju finančnih storitev oziroma ustvaril zakonskih vrzeli, ki bodo te dejavnosti omogočile; naj zagotovi, da bo spodbudil svoje pogodbenice, zlasti štiri države, ki so tudi na črnem seznamu davčnih oaz EU, da bodo sprejele in spoštovale skupne standarde poročanja OECD za avtomatično izmenjavo podatkov v davčne namene, priporočila OECD zoper zmanjševanje davčne osnove in preusmeritev dobička, svetovne standarde Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) proti pranju denarja in financiranju terorističnih dejavnosti, v skladu s priporočilom Komisije z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah(12);

  m.  naj sledi razumnemu pristopu, kar zadeva čezmejni tok finančnih podatkov, in prepove ukrepe, ki neupravičeno preprečujejo prenos informacij v države ali iz njih ter obdelavo finančnih podatkov, pri čemer naj zagotovi varstvo osebnih podatkov (ki je temeljna pravica v skladu s členom 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah), zasebnost posameznikov in zaupnost evidenc in računov posameznikov ter tako izboljša sporazum GATS o finančnih storitvah; naj torej zagotovi, da bo dogovor o sporazumu TiSA povsem v skladu z revidirano direktivo EU o varstvu podatkov;

  n.  kar zadeva nakup finančnih storitev s strani javnih organov, naj poskrbi, da bodo nedavno sprejeta pravila EU o javnih naročilih med pogajanji deležna zaščite in podpore, zlasti v zvezi z dostopom malih in srednjih podjetij do javnih naročil, merili upravičenosti na podlagi najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno, in ne na podlagi najnižje cene, rezerviranimi trgi, dodeljenimi podjetjem socialnega gospodarstva, ter možnostjo za naročnike, da spodbujajo sodelovanje znotraj skupnosti in ohranijo pragove za izključitev razpisov iz pravil EU in mednarodnih pravil;

  o.  naj v celotnem procesu pogajanj zagotovi najvišjo stopnjo preglednosti, dialoga in odgovornosti, v skladu z obvezo Komisije v okviru PDEU; naj zagotovi, da bodo člani Odbora za mednarodno trgovino Evropskega parlamenta prejeli vse dokumente v zvezi s pogajanji za sporazum TiSA in da bodo člani ustreznih odborov Evropskega parlamenta imeli dostop do konsolidiranih pogajalskih besedil in informacij, ki ustrezajo njihovim področjem pristojnosti; naj okrepi znaten napredek na področju preglednosti za javnost od evropskih volitev leta 2014, ki je do sedaj vseboval objavo ponudb za dostop do trga EU in pooblastilo, ki ga je podelil Svet;

  p.  naj čim prej objavi neodvisno oceno učinka na trajnostni razvoj in jo po dokončanju pogajanj ustrezno posodobi;

  q.  naj v skladu s členoma 14 in 106 PDEU ter Protokolom št. 26 k PDEU iz obvez EU izključi sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena (med drugim oskrba z vodo, zdravstvo, socialne storitve, sistem socialne varnosti in izobraževanje); naj zagotovi, da evropski, nacionalni in lokalni organi ohranijo polno pravico do uvedbe, sprejemanja, ohranitve ali preklica katerih koli ukrepov v zvezi z naročanjem, organiziranjem, financiranjem in izvajanjem javnih storitev; naj uveljavi to izključitev ne glede na to, kako se javne storitve zagotavljajo in financirajo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

14

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Esther de Lange, Fabio De Masi, Anneliese Dodds, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Petr Ježek, Othmar Karas, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Peter Simon, Renato Soru, Theodor Dumitru Stolojan, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Cora van Nieuwenhuizen, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni, Sotirios Zarianopulos (Sotirios Zarianopoulos)

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Matt Carthy, Philippe De Backer, Ashley Fox, Doru-Claudian Frunzulică, Ildikó Gáll-Pelcz, Marian Harkin, Barbara Kappel, Verónica Lope Fontagné, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Alessia Maria Mosca, Michel Reimon, Maria João Rodrigues

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Agnes Jongerius, Anneleen Van Bossuyt, Igor Šoltes

3.12.2015

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)

(2015/2233(INI))

Pripravljavec mnenja: Thomas Händel

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je pomembno, da podpisnice sporazuma o trgovini s storitvami (Tisa) celovito in učinkovito ratificirajo, izvajajo in uveljavljajo osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; poziva, naj podpisnice sporazuma TiSA upoštevajo in spodbujajo ostale ustrezne konvencije Mednarodne organizacije dela, sporazume in resolucije OZN, med katere med drugimi sodijo konvencija št. 94 v zvezi z določbami o delu, agenda za dostojno delo in mednarodna konvencija o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin;

2.  poziva, k sprejetju določb, na podlagi katerih bo mogoče uveljavljati dogovorjene standarde Mednarodne organizacije dela in druge standarde; meni, da mora vsak prihodnji sporazum o trgovini s storitvami vključevati klavzulo o mehanizmih za nadzor in izvrševanje, da bi podjetjem preprečili kršenje pravic delavcev in socialnih pravic, vključno s kolektivnimi pogodbami, in jih odvračali od tega; poziva, naj se za spore, ki izhajajo iz delovnih določb, uporablja mehanizem za reševanje sporov, vključno z možnostjo sankcioniranja, pri čemer se ustrezno upoštevajo nadzorni organi Mednarodne organizacije dela;

3.  poziva, naj se zagotovi, da bo sporazum TiSA pravično in pomembno prispeval k ustvarjanju delovnih mest ter določal ambiciozne standarde na področju trgovine s storitvami, ki zajemajo glavna vprašanja 21. stoletja, zlasti dolgotrajno krizo glede delovnih mest v nekaterih državah članicah, vse večjo neenakost in druge socialne izzive, in da bo spodbujal višje ravni zaščite delovnih in okoljskih standardov, prispeval k boju proti vsem oblikam socialnega dampinga in zagotavljal spoštovanje prepovedi diskriminacije;

4.  opaža, da ima storitveni sektor v gospodarstvu EU pomembno vlogo, saj prispeva k 70 % gospodarske dejavnosti in zagotavlja 90 % novih delovnih mest; hkrati priznava, da 90 % svetovne rasti izhaja iz držav zunaj EU, zato poudarja ključni pomen zagotavljanja novih možnosti dostopa do trga za podpisnice sporazuma ter pravične, nediskriminatorne in enakopravne obravnave ponudnikov storitev; opozarja na bistveno vlogo storitvenega sektorja pri ustvarjanju delovnih mest, za katera so potrebne kvalifikacije, v EU; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo sporazum uresničil svoj potencial z vidika spodbujanja ustvarjanja delovnih mest v EU; meni, da bi moral zagotavljati tudi okrepitev in izboljšanje uveljavljenih standardov, da bi se ti uveljavili širše na multilateralni ravni;

5.  poudarja, da s tega vidika podpis uravnoteženega sporazuma predstavlja velik potencial za trajnostno in vključujočo rast in za ustvarjanje novih delovnih mest, za katera so potrebne kvalifikacije; pričakuje, da se bodo upoštevale posebne ovire, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja, zlasti zato, ker najbolj prispevajo k ustvarjanju delovnih mest;

6.  poudarja, da morajo priložnosti za internacionalizacijo evropskih podjetij, ki jih prinaša sporazum TiSA, spremljati resnične politike za pomoč delavcem pri prilagajanju novemu okolju; poudarja, da je EU vzpostavila mehanizme financiranja, ki bi lahko spremljali te korake, kot je denimo Evropski socialni sklad;

7.  poziva, naj se v primeru, da bi sestavni deli končnega sporazuma TiSA ogrožali standarde na teh področjih oziroma bili v nasprotju z njimi, o tem nemudoma obvesti Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta, da bi se ponudila možnost razprave in odločanja;

8.  poudarja, da morajo povečanje mobilnosti spremljati visoki socialni in delovni standardi, tako da bodo delavci zaščiteni pred izkoriščanjem; je zlasti zaskrbljen glede učinkov zapletenih čezmejnih podizvajalskih verig, zaradi katerih postaja vedno težje zagotavljati skladnost in jo nadzorovati; poudarja bistveno vlogo inšpektoratov za delo in sindikatov pri preprečevanju in spremljanju zlorab; poziva k učinkovitejšemu čezmejnemu dostopu do podatkov znotraj EU;

9.  zato poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti predlaganja zakonodaje EU, ki bi zagotovila odgovornost, zlasti v dolgih podizvajalskih verigah, in meni, da mora taka odgovornost veljati tudi za podjetja iz tretjih držav in da jo mora biti mogoče uveljavljati v odnosu do teh podjetij;

10.  poudarja, da se inšpekcije dela soočajo z izzivi zlasti pri spremljanju podjetij, ki zaposlujejo delavce migrante in napotene delavce iz EU in tretjih držav; poziva države članice, naj v zvezi s tem okrepijo osebje v svojih delovnih inšpekcijah in sredstva zanje ter uresničijo cilj enega inšpektorja na vsakih 10.000 delavcev v skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela;

11.  poziva Evropsko komisijo, naj si prizadeva uresničiti socialni cilj, ki si ga je s „klavzulo o delu“ (labour clause) zastavila pri pogajanjih o sporazumu TiSA; opozarja, da je treba zagotoviti določbe socialne in zaposlitvene zakonodaje na evropski in nacionalni ravni, pa tudi kolektivne pogodbe in socialne standarde, da bi se zagotavljala kakovost storitev; opozarja, da ne smejo biti prizadeti delovni pogoji ter socialne in zaposlovalne politike držav članic in, kjer je to primerno, EU;

12.  v zvezi s tem poziva, naj se delovni standardi izključijo iz konceptov netarifnih in tehničnih ovir in naj se v proces regulativnega sodelovanja z uravnoteženim zastopanjem vključijo socialni partnerji, da se zagotovi, da regulativno sodelovanje ne omejuje pravice vlad in Evropskega parlamenta do sprejemanja zakonodaje v javnem interesu in da ne privede do regulativne ohladitve ali oslabitve delovnih standardov, vključno z zdravstvenimi in varnostnimi standardi;

13.  meni, da morajo vsi delavci, ne glede na njihovo domovino, na svojem delovnem mestu uživati enake pravice in pogoje zaposlitve kot državljani; nadalje meni, da mora vsak prihodnji sporazum o trgovini s storitvami vključevati klavzulo, ki podjetjem preprečuje nespoštovanje ali ogrožanje pravice do kolektivnega ukrepanja z uporabo delavcev iz tretjih držav med pogajanji o kolektivnih pogodbah in delovnih sporih;

14.  poziva, naj se v skladu s členoma 14 in 106 PDEU ter Protokolom št. 26 k PEU iz sporazuma izključijo sedanje in prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena (ki vključujejo, a niso omejene na oskrbo z vodo, zdravstvo, socialne storitve, sistem socialne varnosti in izobraževanje), da se zagotovi, da evropski, nacionalni in lokalni organi ohranijo polno pravico do uvedbe, sprejemanja, ohranitve ali razveljavitve katerih koli ukrepov v zvezi z naročanjem, organiziranjem, financiranjem in zagotavljanjem javnih storitev, da se ta izključitev uporablja ne glede na to, kako se zagotavljajo in financirajo javne storitve, in da se zagotovi izključitev sistemov socialnega varnosti iz pogajanj;

15.  poleg tega poziva, naj niti zaskočna klavzula niti klavzula o mirovanju za obveznosti ne posegata na področje dostopa do trga ne v nacionalno obravnavo;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pri dodeljevanju javnih naročil mogoče uporabljati ekološka in socialna merila, vključno z merili enakosti spolov; vztraja, da trgovinski sporazumi v nobenem primeru ne smejo vplivati na določbe direktive o javnih naročilih, ki zagotavljajo izvajanje delovnega prava, naročnikom pa omogočajo uporabo posebnih določb v zvezi z socialnimi, zdravstvenimi in drugimi storitvami, ki se neposredno zagotavljajo posamezniku; opozarja Komisijo na močno občutljivost v zvezi s pravno ureditvijo koncesij za storitve in na to, da je treba ohraniti politični prostor za odzivanje na neuspešne modele javno-zasebnih partnerstev;

17.  meni, da bi bilo treba pogajanja o dodatni liberalizaciji storitev, ki se zagotavljajo preko meja EU, pospremiti z ukrepi socialnega varstva, denimo shemami minimalnih dohodkov, v skladu z nacionalnimi praksami ter s sodelovanjem na ravni celotne EU za ohranitev delovnih pogojev v skladu z ustrezno delovno in socialno zakonodajo ter kolektivnimi pogodbami v državah, v katerih se zagotovijo storitve in torej opravi delo; meni, da to ne bi smelo posegati v ugodnejše določbe v zakonodaji ali sporazumih, ki se uporabljajo v državi pošiljateljici;

18.  meni, da se ne sme ogrožati zmogljivosti vlad za sprejemanje družbeno in okoljsko odgovornih politik na področju javnih naročil storitev, ki se odzivajo na družbene in okoljske potrebe, in da mora vsak poznejši sporazum spoštovati konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 94 v zvezi z določbami o delu v okviru javnih naročil;

19.  spodbuja evropske institucije, naj še naprej izvajajo neodvisne temeljite študije o oceni socialnega učinka, ki se osredotočajo na morebitni učinek TiSA na socialne in zaposlitvene razmere v EU in drugih državah podpisnicah sporazuma, vključno z razpoložljivostjo, cenovno dostopnostjo, kakovostjo in dostopnostjo storitev splošnega pomena in storitev splošnega gospodarskega pomena ter nediskriminatornim enakopravnim dostopom do njih; poziva, naj se objavljajo statistične projekcije, ki se stalno posodabljajo, o zmanjšanju oziroma povečanju števila delovnih mest zaradi morebitnega sporazuma, da bi Komisija lahko pravočasno ukrepala v podporo prizadetim regijam ali državam članicam; poleg tega poziva k vzpostavitvi sistema spremljanja za preprečevanje kakršnihkoli kršitev;

20.  meni, da bi morala EU sprejeti zelo omejene zaveze v zvezi z morebitnimi prihodnjimi določbami v okviru sedanje prve oblike ponudbe iz sporazuma GATS, da ne bi ogrozila visokih delovnih standardov in pogojev v EU z zagotavljanjem storitev iz tretjih držav, zlasti v sektorju IKT;

21.  meni, da bi bilo treba zmanjšati regulativne ovire, da se zagotovi, da mobilnost visoko kvalificiranih delavcev ne bo koristila zgolj evropskim podjetjem, temveč tudi evropskim delavcem; ponovno poudarja pomen zagotavljanja, da sporazum TiSA v nobenem primeru ne preprečuje uporabe standardov zaposlovanja in socialnih standardov, vključno s standardi na področju napotitve delavcev;

22.  opozarja, da klavzule sporazuma glede prometnega sektorja ne smejo škodovati evropskim delavcem v tem sektorju; poziva Evropsko komisijo, naj določi jasne omejitve na področju kabotaže, da se preprečijo vse oblike socialnega dampinga;

23.  poziva k jasni opredelitvi delavcev, zajetih v prilogo o četrti obliki ponudbe;

24.  meni, da mora sporazum v celoti spoštovati pravico podpisnic, da spremenijo ali umaknejo elemente z njegovega seznama, kot to določa člen XXI ureditve GATS; pričakuje, da bosta sporazum in zlasti priloga o četrti obliki ponudbe vsebovala določbe, namenjene preprečevanju izkoriščevalskih delovnih razmerij za tuje delavce, in varnostno klavzulo, ki bo državam podpisnicam sporazuma TiSA omogočala uporabo vseh potrebnih zaščitnih ukrepov v primeru pritiska na domače plače, ogrožanja pravic domačih delavcev ali kršenja drugih dogovorjenih standardov;

25.  poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za odprtje trga javnih naročil v vseh državah, ki se pogajajo o sklenitvi sporazuma TiSA; poudarja, da morajo za oddajo naročil podjetja spoštovati temeljne delovne in socialne standarde Mednarodne organizacije dela; meni, da se naročil ne bi smelo oddajati le na podlagi cene, vendar takšni ukrepi ne bi smeli delovati kot oblika trgovinske ovire;

26.  pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za čim večjo preglednost pogajanj; poziva pa, naj se v skladu s priporočili evropske varuhinje človekovih pravic o TTIP nadaljujejo in pospešijo sedanja prizadevanja za povečanje preglednosti pogajanj z objavo dokumentov, povezanih s sporazumom TiSA; poziva k sprejetju ukrepov za krepitev stalnega in preglednega sodelovanja z nacionalnimi parlamenti in vsemi ustreznimi ministrstvi na ravni držav članic; poudarja pomen deležnikov, civilne družbe in socialnih partnerjev in njihovega strokovnega znanja ter poziva Komisijo in države članice, naj jih vključijo in z njimi tesno sodelujejo med pogajanji o sporazumu TiSA, zlasti v zvezi z morebitnimi učinki, ki jih lahko ima vsak sporazum o trgovini s storitvami na trg dela; spodbuja vse deležnike, naj dejavno sodelujejo in predlagajo pobude, izrazijo pomisleke in problematična vprašanja ter zagotovijo informacije, pomembne za pogajanja, ter poziva Komisijo, naj bolj upošteva prispevek socialnih partnerjev in civilne družbe;

27.  meni, da je treba ohraniti možnost držav, da uporabijo preverjanje gospodarskih potreb;

28.  obžaluje, da se Svet pred sprejetjem mandata ni posvetoval s Parlamentom; meni, da je bila zamujena priložnost, da bi se pogajanja zastavila kolikor je mogoče demokratično in da bi pri njih sodelovali tisti, na katere bo sporazum TiSA verjetno najbolj vplival;

29.  obžaluje sedanje pomanjkanje statističnih podatkov in podatkov o pretoku fizičnih oseb (četrta oblika ponudbe) v okviru obstoječega Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS); je seznanjen z namero o vključitvi podobnega poglavja v sporazum TiSA; poudarja pomen spremljanja te kategorije ponudnikov storitev, da bi se preprečevale zlorabe in izkoriščanje delavcev iz tretjih držav; poziva Komisijo, naj nujno zbere in predloži informacije o številu in vrsti ponudnikov storitev, ki vstopajo v EU v skladu s četrto obliko ponudbe iz sporazuma GATS, vključno z trajanjem njihovega bivanja; poudarja, da morajo vse prihodnje določbe o četrti obliki ponudbe zadevati le visoko kvalificirane strokovnjake, tj. osebe, ki imajo univerzitetni ali enakovredni magisterij in so zaposlene na višjem vodstvenem položaju, dolžina njihovega bivanja v EU pa mora imeti poseben namen, trajati mora natančno določeno, omejeno časovno obdobje in zanjo morajo veljati posebni pogoji;

30.  poleg tega poziva k direktivi EU, v okviru katere bi uskladili in spremljali pretok posameznih ponudnikov storitev iz tretjih držav, ki prihajajo v EU v skladu s temi določbami, da bi določili pogoje vstopa in bivanja posameznih ponudnikov storitev;

31.  poudarja, da morajo države članice ohraniti popolno suverenost pri določanju, ali se bodo zavezale morebitnim prihodnjim določbam o četrti obliki ponudbe ali ne; poleg tega poudarja, da je treba vse sektorje, vključene v te določbe, določiti skupaj s socialnimi partnerji in v polnem sodelovanju z njimi;

32.  poudarja, da mora Komisija, preden prevzame morebitne nove zaveze v zvezi s svetovno trgovino s storitvami, predložiti obsežno oceno učinkov na gospodarstvo in trg dela vseh sedanjih oblik ponudbe iz sporazuma GATS od začetka njegove veljavnosti; poleg tega poziva Komisijo, naj čim prej predloži oceno učinka sporazuma TiSA v zvezi z delovnimi pogoji, morebitnimi učinki z vidika nepoštene konkurence in morebitnim nazadovanjem v nekaterih sektorjih zaradi povečanja konkurence iz tretjih držav.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

3.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

11

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lynn Boylan, Mircea Diaconu, Tania González Peñas, Paloma López Bermejo, Csaba Sógor, Monika Vana, Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Diane James, Martina Michels, Estefanía Torres Martínez

3.12.2015

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)

(2015/2233(INI))

Pripravljavec mnenja: David Borrelli

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

v okviru potekajočih pogajanj o sporazumu TiSA naslavlja naslednja priporočila na Komisijo:

V zvezi s splošnim pristopom:

1.  naj zagotovi: najvišji standard preglednosti in odgovornosti, dostop do pogajalskih dokumentov in posvetovanje s civilno družbo ter poslovnimi in socialnimi partnerji; povsem enaka pravila za ponudnike storitev iz EU in iz tretjih držav; vzajemnost med stranmi na vseh ravneh, s čimer bi se odražali njihovi enako ambiciozni cilji; pravočasne in temeljite ocene učinka; močna prizadevanja, da bi sporazum TiSA postal dejansko večstranski, in sicer s pogajanji o klavzuli o pristopu in sprejetjem tistih, ki imajo podobne ambiciozne cilje kot podpisnice;

2.  naj poskrbi: da bodo imele države članice neomejeno pristojnost za urejanje, zagotavljanje in financiranje sedanjih in prihodnjih javnih storitev in storitev splošnega gospodarskega pomena na vseh ravneh; da se bo posebna pozornost namenila telekomunikacijskim in energetskim storitvam, ki so bistvenega pomena za državljane in podjetja, prav tako pa prispevajo h koheziji, k ozračju, ki spodbuja e-poslovanje in podjetništvo, in k izjemno kakovostnim delovnim mestom; za skladnost z zakonodajo EU na področju varstva podatkov in varovanja zasebnosti;

V zvezi s telekomunikacijskim trgom:

3.  naj zagotovi: da bo sporazum TiSA prinesel jasne koristi potrošnikom in podjetjem v EU, predvsem malim in srednjim podjetjem ter podjetnikom; da družbe z oligopolnih trgov ne bodo izkoriščale razdrobljenosti trga EU; enake pogoje vsem operaterjem;

4.  naj poskrbi: da bodo imeli operaterji EU v državah, ki bodo podpisale sporazum TiSA, pravičen in simetričen dostop do trga, za katerega ne bodo veljale netarifne in čezmejne ovire, vključno z regulativnimi zahtevami in zahtevami za licenciranje, asimetričnostjo standardov, tehnološkimi preprekami ali omejitvami in pravili za delitev infrastrukture (zlasti v končnem delu), pri kateri bi prihajalo do prednostne obravnave sedanjih ponudnikov; da bodo podpisnice sporazuma TiSA spoštovale načelo odprtega in nediskriminatornega dostopa do interneta za ponudnike storitev;

5.  naj prepreči nove obveznosti, ki bi utegnile spodkopati ureditev EU; naj ohrani pristojnosti regulatorjev EU; naj ohrani načelo odprtega upravljanja interneta; naj zagotovi, da bodo imele vse podpisnice sporazuma TiSA enotni regulativni organ za telekomunikacije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

1.12.2015

 

 

 

3.12.2015

MNENJE Odbora za promet in turizem

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)

(2015/2233(INI))

Pripravljavec mnenja: Wim van de Camp

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  v okviru tekočih pogajanj za sporazum o trgovini s storitvami, ki so v teku, na Komisijo naslavlja naslednja priporočila:

(i)  naj se zaveda pomena prevoznih, turističnih in dostavnih storitev za evropsko gospodarstvo in zaposlovanje glede na dejstvo, da evropski lastniki ladij nadzorujejo 40 % svetovnega trgovskega ladjevja, da letalska industrija zagotavlja 5 milijonov delovnih mest in da evropska železniška industrija predstavlja več kot polovico svetovne proizvodnje železniške opreme ter storitev in da cestni prevoz ostaja pomemben za logistiko EU; naj prizna potencial prometnih storitev za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v Evropi; naj prizna vpliv liberalizacije trgovine storitev na turistično industrijo;

(ii)  naj zagotovi, da se v pogajanjih upošteva hitro spreminjajoča se narava prometnega sektorja in rastoč pomen načinov prevoza, ki sodijo v ekonomijo sodelovanja, v vsakdanjem življenju Evropejcev;

(iii)  naj poudari, da zakonodaja EU in držav članic zagotavlja ugodnosti za delavce, vključno z zaščito in varnostjo; naj poudari, da morajo vsi ponudniki storitev v EU, tuji ali domači, spoštovati to zakonodajo; naj prizna, da je kakovost storitev neločljivo povezana s kakovostjo zaposlovanja in veljavnimi regulativnimi okviri; naj upošteva socialno in okoljsko trajnost sporazuma; naj prepreči nepravična izkrivljanja trga dela ob zagotavljanju spoštovanja obstoječih socialnih pravic;

(iv)  naj upošteva pomen storitev splošnega interesa v prometnem sektorju in obveznosti javne službe, kot je prispevek tega sektorja k socialni in teritorialni koheziji;

(v)  naj okrepi določbe o pravicah potnikov pri vseh vrstah prevoza, da bodo potrošniki imeli koristi tudi od tega sporazuma;

(vi)  kot dolgoročni cilj naj si zastavi večjo kakovost transportnih storitev, strožje varnostne standarde in krajše prevozne čase, s čimer bo prispevala k uspešnosti in inovacijam v tem sektorju;

(vii)  naj zagotovi, da bodo prometni in turistični sektorji v pogajanjih obravnavani ustrezno in v duhu vzajemnosti; naj ohrani politični prostor, da bi se odzvala na razvoj dogodkov v prometnem, poštnem in kurirskem sektorju; naj spoštuje načelo nediskriminacije; naj izključi javne prometne storitve iz sporazuma;

(viii)  naj upošteva negativne izkušnje liberalizacije, denimo škodljive posledice za kakovost storitev, delovne pogoje ter prometno varnost in zanesljivost;

(ix)  naj podpre pogajanja, ki obravnavajo vprašanja v zvezi s preglednostjo, roki, dolžnim pravnim postopanjem, nepotrebnimi bremeni, nediskriminacijo ter odškodnino, in hkrati vztraja pri zahtevah, da tuja podjetja, ki želijo nuditi prevozne ali dostavne storitve znotraj EU, spoštujejo obstoječe regulativne standarde; naj povabi tretje države, da s posebnimi informativnimi listinami obvestijo o svojih veljavnih zakonih na tem področju, da bi bil dialog enostavnejši in učinkovitejši;

(x)  naj iz področja uporabe sporazuma TiSA izključi vse storitve, povezane z javnim prometom in poštnimi storitvami, kjer so te javne;

(xi)  naj obravnava omejitve, kar zadeva tuje lastništvo in nadzor nad letalskimi družbami, pa tudi pravice do kabotaže, ki jih uveljavljajo nekatere države; naj kot dolgoročni cilj spoštuje zavezujoča mednarodna pravila trgovanja za letalski sektor ob priznavanju odgovornosti Mednarodne organizacije za civilno letalstvo za ekonomsko in varnostno urejanje letalstva; naj, kadar pomembni trgovinski partnerji niso pripravljeni doseči znatnega napredka, razišče druge možnosti zagotavljanja poštenih konkurenčnih pogojev za evropske letalske prevoznike;

(xii)  naj spomni na ključno vlogo pomorskega prometa v svetovnem gospodarstvu kot samostojne industrijske panoge in kot gonilo mednarodne trgovine; naj podpre jasno besedilo z močno zavezo za zagotavljanje tako pristaniškega kot tudi tržnega dostopa ter nacionalne obravnave mednarodnih pomorskih prevoznih storitev;

(xiii)  naj izkoristi to priložnost za vključitev trenutne zakonodaje in prakse za pomorski promet v pravno zavezujoče mednarodno besedilo, ki bo pogodbenim strankam v prihodnje preprečilo uvedbo protekcionističnih pravil, obenem pa zagotovilo skladnost z ustreznimi mednarodnimi standardi, kot so standardi, ki sta jih oblikovali Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija dela;

(xiv)  naj obravnava in odstrani obstoječe omejitve za storitve pomorskega prometa ter si prizadeva za vzajemnost, saj se za podjetja iz EU pogosto omejuje dostop do določenih delov trga v tujini, ki so v EU za tuja podjetja odprti, denimo v sektorjih prevoza po morju na kratke razdalje in kabotaže;

(xv)  naj ohrani pravice držav članic glede sedanjih ali prihodnjih nacionalnih predpisov ter dvostranskih ali večstranskih sporazumov o cestnem prometu, ki vključujejo zahteve za tranzitna dovoljenja;

(xvi)  naj nasprotuje vsem zavezam o dostopu do trga cestnega prometa, zlasti kar zadeva 4. način, saj bi lahko povzročil gibanje delavcev prek meja brez kakršne koli varnosti zaposlitve ter oslabitev boljše delovne zakonodaje v državah gostiteljicah;

(xvii)  naj zagotovi, da večji dostop do trgov tretjih držav za dostavne storitve ne ogroža obstoječih obveznosti univerzalnih storitev v poštnem sektorju; naj prizna bistveno vlogo univerzalnih poštnih storitev pri spodbujanju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije. naj okrepi te univerzalne storitve;

2.  obžaluje dosedanje pomanjkanje preglednosti in dejstvo, da Parlament ni imel možnosti izraziti svoje stališče, preden je Svet sprejel pogajalski mandat;

3.  zahteva, da vsi poslanci Evropskega parlamenta prejmejo vse dokumente, povezane s pogajanji o sporazumu TiSA, in zahteva objavo vseh besedil, o katerih potekajo pogajanja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

3.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

14

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Isabella De Monte, Jacqueline Foster, Bruno Gollnisch, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Peter Lundgren, Georg Mayer, Cláudia Monteiro de Aguiar, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Claudia Schmidt, Keith Taylor, Pavel Telička, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Fabio De Masi, Bas Eickhout, Markus Ferber, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Werner Kuhn, Massimo Paolucci, Franck Proust, Olga Sehnalová, Patricija Šulin, Ruža Tomašić, Matthijs van Miltenburg

16.11.2015

MNENJE Odbora za regionalni razvoj

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropski komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)

(2015/2233(INI))

Pripravljavka mnenja: Monika Vana

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava, da je treba posodobiti zastarela pravila iz sporazuma GATS in poenostaviti trgovino z novimi storitvami; se zaveda vrednosti javnih storitev v EU in drugod po svetu ter ugotavlja, da naj bi bil po podatkih Komisije storitveni sektor med letoma 2013 in 2025 gonilo zaposlovanja v EU, saj 90 % novih delovnih mest v EU nastane prav v tem sektorju, kar drži zlasti za visoko kvalificirane delavce, ki opravljajo strokovne, poslovne in računalniške storitve; ugotavlja tudi, da storitve predstavljajo približno 70 % gospodarstva EU; poziva Komisijo in države članice, naj med potekajočimi pogajanji o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) zagovarjajo cilje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz člena 174 PDEU;

2.  poudarja, da opravljanje storitev v EU temelji na stalnih načelih univerzalnega dostopa, kakovosti, varnosti, cenovne dostopnosti in enake obravnave, ki jih je treba zagotavljati vedno in v vseh mestih in regijah; meni, da sporazum TiSA teh načel ne bi smel omejiti; znova opozarja, da morajo biti za javne storitve posebne narave, kot je oskrba z vodo, tudi v prihodnje odgovorne države članice, da bi preprečili negativne posledice za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

3.  opozarja, da je kohezijska politika najpomembnejše naložbeno orodje EU, tudi za odzivanje na nujne družbeno-ekonomske potrebe, in ne le za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020; poudarja, da je treba v sporazumu TiSA ohraniti načela in standarde, na katerih temelji ta politika;

4.  je prepričan, da je mogoče z liberalizacijo trgovine s storitvami spodbuditi regionalno rast, saj bodo priložnosti za naložbe na regionalni in lokalni ravni številnejše; ponavlja, da bi bilo treba pri liberalizaciji upoštevati politični, socialni in kulturni model EU ter temeljna načela, zapisana v pogodbah EU;

5.  poziva Komisijo in vlade držav članic, ki so Komisiji podelile pogajalski mandat, naj spremljajo in ocenijo vpliv sporazuma TiSA na kohezijo ter na lokalno in regionalno upravljanje v EU, zlasti med celotnim pogajalskim procesom; poziva Komisijo, naj zbere celovite in primerljive podatke, poskrbi, da bodo dosegljivi, ter vključi ocene teritorialnega učinka; poziva Komisijo, naj v okviru pogajanj o sporazumu TiSA upošteva prednostne naloge lokalnih in regionalnih organov;

6.  poudarja, da sporazum TiSA ne bi smel omejiti pristojnosti lokalnih in regionalnih organov, ki so odgovorni za velik del javnih naložb v okviru kohezijske politike EU in so tudi dejavno vključeni v opravljanje bistvenih javnih storitev na ozemlju, pa tudi ne zmanjšati njihovih zmožnosti za spodbujanje lokalnega in regionalnega razvoja in varovanje splošnih interesov državljanov; znova poudarja, da sporazum TiSA ne sme vplivati na pristojnosti držav članic ter lokalnih in regionalnih organov in da morajo imeti pravico, da urejajo opravljanje storitev in na svojem ozemlju sprejemajo novo zakonodajo, da bi uresničili cilje javne politike; se nadeja, da bodo ta vprašanja upoštevana v pogajanjih, da se zagotovi celovito izvajanje kohezijske politike EU, tako da bo regionalnim in lokalnim organom zajamčena svoboda delovanja v korist državljanov;

7.  znova poudarja, da so javne storitve pomembne in da je treba spoštovati pristojnosti lokalnih in regionalnih organov, kot je določeno v členu 14 PDEU in protokolu št. 26 k PDEU, pa tudi v določbah o domačih predpisih in javnih naročilih; poudarja, da je treba spoštovati tudi njihovo pravico, da uvedejo nove javne storitve; zato pozdravlja dejstvo, da je Komisija večkrat javno izjavila, da bo javne storitve izvzela iz pogajanj o sporazumu TiSA, zato jo poziva, naj storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena izključi iz področja uporabe tega sporazuma, da bi nacionalni in po potrebi lokalni organi ohranili neokrnjeno pravico uvajanja, sprejemanja, ohranjanja ali razveljavljanja vseh ukrepov glede naročanja, organizacije, financiranja in zagotavljanja javnih storitev, kakor je navedeno v pogodbah; prav tako verjame, da je treba s predpisi urediti gibanje strokovnjakov, ki opravljajo storitve;

8.  meni, da pogajanja o sporazumu TiSA postajajo vse pomembnejša za gospodarstvo EU; poudarja, da so ta pogajanja lahko priložnost za izboljšavo svetovne na pravilih temelječe trgovine, ki bo odprta in pregledna, bo spoštovala standarde EU, zlasti v zvezi z varstvom podatkov, ter bo povečala vzajemnost pri dostopu do trga;

9.  opominja, da socialni modeli, ki so jih sprejele države članice, ne veljajo samo za obveznost opravljanja, nepretrganost in kakovost javnih storitev, temveč tudi za demokratični nadzor državljanov nad njimi; zato poziva Komisijo, naj nadaljuje javno posvetovanje, da bi poleg gospodarskih in socialnih partnerjev ter organizacij civilne družbe pritegnila in za mnenje zaprosila lokalne in regionalne organe, njihova stališča pa vključila v smernice za pogajanja o sporazumu TiSA, saj imajo ti organi odločilno vlogo pri urejanju in opravljanju javnih storitev, gospodarski rasti in zaposlovanju; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da je Komisija vzpostavila dialog na sestankih s predstavniki civilne družbe, in ceni njena prizadevanja, da bi bilo prek rednega poročanja o premikih v pogajalskem procesu stališče EU v pogajanjih o sporazumu TiSA čim bolj pregledno.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.11.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Victor Boştinaru, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Michela Giuffrida, Anna Hedh, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Younous Omarjee, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Terry Reintke, Fernando Ruas, Monika Smolková, Marija Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andor Deli, Josu Juaristi Abaunz, Ivana Maletić, Jan Olbrycht, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tonino Picula, Claudia Schmidt, Hannu Takkula, Damiano Zoffoli, Milan Zver

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Stanisław Ożóg, Claudiu Ciprian Tănăsescu

24.11.2015

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)

(2015/2233(INI))

Pripravljavec mnenja: Jan Philipp Albrecht

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju smernic Sveta za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(13),

A.  ker Unijo zavezujeta Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), vključno s členom 8 o pravici do varstva osebnih podatkov, in člen 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o isti temeljni pravici, pri tem pa gre za osrednji steber primarne zakonodaje EU, ki jo morajo vsi mednarodni sporazumi v celoti upoštevati;

B.  ker je Unija s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) med drugim zavezana ohranjanju vrednot demokracije in pravne države;

C.  ker je Unija s členoma 20 in 21 Listine zavezana ohranjanju načel enakosti pred zakonom in svobode pred diskriminacijo;

D.  ker člena 1 in 10(3) PEU navajata, da se morajo odločitve sprejemati čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani; ker sta med pogajanji in tudi med fazo izvajanja izjemno pomembna preglednost in odprt dialog med partnerji, vključno z državljani; ker Parlament odobrava poziv varuhinje človekovih pravic k preglednemu pristopu;

E.  ker se pogajanja o mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki potekajo, med drugim o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA), dotikajo tudi mednarodnih podatkovnih tokov, ne vključujejo pa zasebnosti in varstva podatkov, o čemer bodo pogovori potekali vzporedno;

F.  ker bi osnutek besedila, ki so ga predstavile ZDA, o e-trgovanju za sporazum TiSA, spodkopal pravila in varovala EU za prenos osebnih podatkov v tretje države; ker si Parlament pridržuje pravico izraziti mnenje po preučitvi morebitnih prihodnjih predlogov in osnutkov besedil sporazuma TiSA;

1.  na Komisijo naslavlja naslednja priporočila:

(a)  da zagotovi, da bo sporazum z vključitvijo pravno zavezujoče in odložilne klavzule o človekovih pravicah kot standardnega dela vseh trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami zagotavljal popolno spoštovanje standardov EU na področju temeljnih pravic;

(b)  da kot eno glavnih prednostnih nalog vključi celovito in nedvoumno horizontalno samostojno določbo na podlagi člena XIV Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ki bi v celoti izvzemala obstoječi in prihodnji pravni okvir EU za varstvo osebnih podatkov iz sporazuma brez vsakršnega pogojevanja, da mora biti skladna z vsemi drugimi deli sporazuma TiSA, in da zagotovi, da sporazum ne bo preprečeval uveljavljanja izjem v zvezi z opravljanjem storitev, upravičenih v okviru ustreznih pravil Svetovne trgovinske organizacije (člena XIV in člena XIVa sporazuma GATS);

(c)  da zagotovi, da bo mogoče osebne podatke prenesti iz Unije le, če se bodo spoštovale določbe o prenosih v tretje države iz zakonodaje EU o varstvu podatkov; da se pogaja o določbah, ki se nanašajo na tok osebnih podatkov, zgolj če se zagotovi in spoštuje popolna uporaba pravil EU o varstvu podatkov;

(d)  da nasprotuje določbam v zvezi z varstvom osebnih podatkov v osnutku poglavja sporazuma TiSA, ki so ga pripravile ZDA, o e-trgovanju;

(e)  da upošteva, da lahko pravila EU o prenosu osebnih podatkov prepovejo obdelavo tovrstnih podatkov v tretjih državah, če te ne izpolnjujejo standarda ustreznosti EU; da vztraja, da morajo biti vse zahteve za lokalizacijo opreme in ustanov za obdelavo podatkov v skladu s pravili EU o prenosu podatkov; da sodeluje s tretjimi državami v primernem okolju z namenom sprejetja ustreznih visokih standardov varstva podatkov po vsem svetu;

(f)  da pokaže, da popolnoma upošteva dejstvo, da je treba v celotnem procesu pogajanj ohraniti preglednost in odgovornost, in da izpolni svojo obveznost iz člena 218(10) PDEU, za katero je Sodišče EU v svoji nedavni sodbi potrdilo, da ima zakonsko naravo(14), da Parlament redno in nemudoma obvešča v vseh fazah pogajanj; da zagotovi javni dostop do ustreznih pogajalskih dokumentov vseh strani, razen do tistih, ki bodo označeni kot zaupni z jasno utemeljitvijo za vsak primer posebej ter z javno utemeljitvijo, v kakšnem obsegu bi lahko dostop do nerazkritih delov zadevnega dokumenta specifično in dejansko ogrozil interese, ki jih ščitijo izjeme, v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(15); da zagotovi, da sporazum nikakor ne bo oslabil zakonodaje EU ali njenih držav članic o javnem dostopu do uradnih dokumentov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.11.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

13

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Monika Flašíková Beňová, Lorenzo Fontana, Ana Gomes, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Ilijana Jotova (Iliana Iotova), Eva Joly, Timothy Kirkhope, Barbara Kudrycka, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Vicky Maeijer, Barbara Matera, Roberta Metsola, Louis Michel, József Nagy, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Pál Csáky, Miriam Dalli, Daniel Dalton, Petra Kammerevert, Ska Keller, Jeroen Lenaers, Andrejs Mamikins, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Salvatore Domenico Pogliese, Josep-Maria Terricabras, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Rosa Estaràs Ferragut, Eleonora Evi, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Michela Giuffrida, Daniel Hannan, Jude Kirton-Darling, Edouard Martin, Julia Pitera, Jarosław Wałęsa

18.11.2015

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilih Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)

(2015/2233(INI))

Pripravljavka mnenja: Monika Vana

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker kljub temu, da trgovinski sporazumi različno vplivajo na ženske in moške zaradi neenakosti spolov v nekaterih sektorjih, se pri javnem posvetovanju o sporazumu TiSA ni omenilo zahteve za večji premislek o vključevanju vprašanj glede enakosti spolov, soglasje o načinih vključitve vprašanj glede enakosti spolov v trgovino je nezadostno, razsežnost spola pa se trenutno v trgovinske politike in sporazume vključuje zgolj v omejenem obsegu; ker posledice potekajoče trgovinske liberalizacije glede na spol še niso bile v celoti preučene;

B.  ker bi bilo treba uspeh trgovinske politike presojati glede na to, ali v enaki meri pozitivno vpliva na ženske in moške, zato bi bilo treba že v začetnih fazah preučiti, analizirati in opredeliti različne in večplastne učinke na oba spola; ugotavlja, da bi morala biti podlaga tudi v tem primeru previdnostno načelo;

C.  ker odnosi med spoloma vplivajo na vse ekonomske/gospodarske? dejavnosti in procese ter se odražajo v zadevah, povezanih z delom, zaposlitvijo in plačo; ker so ženske še vedno diskriminirane na strukturni ravni in so razlike v plači med spoloma na primer še vedno prisotne povsod po svetu; ker se razlike v plači med spoloma uporabljajo tudi za konkurenčno prednost, trgovinski sporazum pa bi si moral prizadevati za odpravo tega;

D.  ker Parlament ni imel priložnosti podati stališča, preden je Svet sprejel pogajalski mandat za sporazum o trgovini s storitvami (TiSA) in je 4. julija 2013 podprl predlog resolucije, da bi izrazil svoje stališče o pogajalskem mandatu za sporazum TiSA;

E.  ker ženske po svetu trpijo zlasti zaradi učinkov podnebnih sprememb, nekatere od njih pa so zaradi tega celo prisiljene zapustiti svoj dom; ugotavlja, da bi si morala trgovinska politika prizadevati preprečiti tak scenarij, zato bi jo bilo treba zasnovati ob upoštevanju okoljske trajnosti;

F.  ker je nadpovprečno število žensk zaposlenih v javnih storitvah ali sektorju javnih storitev ter so kot uporabnice teh storitev bolj kot moški odvisne od visokokakovostnih, cenovno ugodnih, lahko dostopnih in v povpraševanje usmerjenih javnih storitev, zlasti ko gre za socialne storitve, kot sta varstvo otrok in nega starejših; ker se zaradi zmanjšanja obsega in financiranja javnih storitev ter zvišanja cen te storitve pogosto prenesejo na neplačane ženske, ki se zaradi tega ne morejo stalno zaposliti, oziroma se zaposlijo s skrajšanim delovnim časom;

G.  ker se zaradi zmanjšanja obsega ali financiranja javnih storitev in zagotovitev stroški dela in tveganja običajno prenesejo na neplačane negovalce in gospodinjstva, kar pomeni predvsem ženske, to pa posledično ovira enakost spolov;

H.  ker je sporazum TiSA sicer priložnost za trajnostno rast, vendar bi moral spodbujati tudi izmenjavo dobrih praks in upoštevanje visokih standardov na področju človekovih pravic za vse zainteresirane strani; ker bi moral sporazum TiSA spodbujati enakost spolov, v nobenem primeru pa ne bi smel oslabiti napredka, ki so ga na tem področju dosegle EU in njene države članice;

I.  ker naj bi sporazum TiSA določil nov model za svetovno trgovino, v katerem bo 51 udeležencev predstavljalo 70 % svetovne trgovine s storitvami, zato je ključno, da vsak nov svetovni trgovinski sporazum spodbuja enakost spolov;

1.  poudarja, da je spoštovanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zavezujoča pravna obveznost, ki bi jo morala Komisija med drugim izvajati prek ocen učinka na trajnostni razvoj; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj vključi kazalnike glede na spol in opravi oceno učinka glede na spol, ki bo razčlenjena glede na starost in družbenoekonomske dejavnike in bo odražala razločne vloge žensk, da bi zagotovili, da spoštovanje pravic žensk v EU ni vprašljivo;

2.  poudarja, da mora EU zagotoviti visoko raven varstva človekovih, delavskih in potrošniških pravic, spodbujanja enakosti spolov ter socialnih in okoljskih standardov; meni, da bi morale te vrednote voditi nadnacionalno in nacionalno trgovino, vključno s sporazumi, kot je TiSA, ki bi se morali uporabljati tudi kot sredstvo za dejavno podpiranje teh ciljev;

3.  meni, da bi morala Komisija spremljati, tri leta po začetku veljavnosti sporazuma TiSA pa tudi oceniti učinek tega sporazuma na enakost spolov med moškimi in ženskami ter na spoštovanje temeljnih človekovih pravic;

4.  vsekakor meni, da bi se morale vse države članice podpisnice sporazuma TiSA zavezati zagotavljanju spoštovanja enakosti spolov in spoštovanja temeljnih pravic, tudi pri liberalizaciji in odprtju nacionalnih in lokalnih trgov;

5.  poudarja, da je treba zagotoviti najvišjo možno raven preglednosti v ustreznih besedilih in po potrebi zagotoviti kakovost potekajočih pogajanj;

6.  obžaluje, da so ženske slabo zastopane v evropskem trgovinskem sektorju in v odnosih s tretjimi državami ter da se omejena pozornost namenja zagotavljanju enakih možnosti za moške in ženske pri dostopu do storitev;

7.  obžaluje, da Svet ni počakal na stališče Parlamenta, preden je odobril mandat, in meni, da je tako zamudil priložnost, da bi bila pogajanja že od vsega začetka popolnoma demokratična, pri njih pa bi sodelovali tisti, na katere bo sporazum TiSA najbolj vplival, na primer ženske;

8.  poziva Komisijo, naj ohrani in poveča usklajenost politik med različnimi, a medsebojno povezanimi politikami, kot so trgovina, razvoj, zaposlovanje, migracije in enakost spolov, ter naj vključi učinek na pravice žensk in deklet, krepitev njihove vloge, pa tudi pravico do zdravja, izobrazbe, hrane, dela in vode; poziva Komisijo, naj te premisleke vključi v svoje ocene učinka, da bi se izognili negativnim učinkom sporazuma TiSA ali medsebojnega vpliva različnih trgovinskih sporazumov;

9.  toplo priporoča, naj EU izrazi politično voljo, da bi zagotovila, da bodo evropski, nacionalni in lokalni organi v celoti ohranili pravico do uvedbe, sprejema, ohranitve ali odprave vseh ukrepov v zvezi z naročanjem, organiziranjem, financiranjem in zagotavljanjem javnih storitev, in iz obsega sporazuma TiSA izvzame zlasti vse socialne storitve, ki se financirajo tako z javnimi kot z zasebnimi sredstvi, vanj pa za te storitve vključi določbo o zlatem standardu, da se ohrani njihova kakovost; v zvezi s tem poudarja pomen izobraževanja in zdravja ter zagotavljanja stalnega dostopa za ženske in dekleta do teh storitev;

10.  je zaskrbljen, da bi utegnil biti učinek sporazuma TiSA z vidika spola pristranski; v zvezi s tem opozarja na pomen zagotavljanja pogajalskih ekip, uravnoteženih po spolu, in po potrebi ukrepov, ki bi upoštevali vidik spola, v državah članicah po začetku izvajanja tega sporazuma;

11.  poziva k vključitvi klavzule o človekovih pravicah v sporazum TiSA, ki bo vključevala enakost spolov, da bi zagotovili varstvo pravic žensk in deklet ter njihovo udeležbo pri trgovini in storitvah, pa tudi vključitev ustreznih kazalnikov, s katerimi bi zagotovili, da bo enakost spolov zajamčena po začetku izvajanja tega sporazuma;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj zberejo statistične podatke, razčlenjene po spolu, da bi bolje ocenili vpliv trgovinskih politik in sporazumov na enakost spolov in izvedli ukrepe pozitivne diskriminacije;

13.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pri dodeljevanju javnih naročil mogoče uporabljati ekološka in socialna merila, vključno z merili enakosti spolov;

14.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sporazum TiSA v delih, kjer obravnava storitve IKT, skladen z vedno večjo zastopanostjo žensk v tem sektorju;

15.  poziva, naj se v skladu s priporočili evropske varuhinje človekovih pravic o TTIP nadaljujejo in pospešijo tekoča prizadevanja za povečanje preglednosti pogajanj, tako da se nemudoma objavijo vsi dokumenti v zvezi s sporazumom TiSA, vključno s pogajalskimi predlogi, zlasti prečiščena besedila v zvezi s pogajanji; poziva k okrepitvi stalnega in preglednega sodelovanja z nacionalnimi parlamenti in vsemi ustreznimi ministrstvi na ravni držav članic; poziva, naj se vsem deležnikom, tudi organizacijam civilne družbe, zlasti ženskim organizacijam, in evropskim socialnim partnerjem, omogoči sodelovanje v postopku pogajanj;

16.  meni, da je bistveno, da sporazum vsebuje klavzulo, ki bo državam omogočala preklic liberalizacije storitev, zlasti v primeru njenega negativnega učinka na ženske; zato poziva k pripravi pozitivnega seznama in k temu, da se iz sporazuma izločijo zaskočne klavzule in klavzule o mirovanju.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.11.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

9

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Anna Maria Corazza Bildt, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Margot Parker, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Stefan Eck, Eleonora Forenza, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Constance Le Grip, Elly Schlein, Branislav Škripek, Dubravka Šuica, Monika Vana

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Seb Dance, Davor Ivo Stier, Claudiu Ciprian Tănăsescu

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

18.1.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Marielle de Sarnez, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Karoline Graswander-Hainz, Yannick Jadot, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, Marine Le Pen, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Hannu Takkula, Iuliu Winkler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Klaus Buchner, Edouard Ferrand, Seán Kelly, Sander Loones, Bolesław G. Piecha, Lola Sánchez Caldentey, Ramon Tremosa i Balcells, Marita Ulvskog, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Dalton, Andrew Lewer

(1)

https://www.wto.org/english/docs_e/legal_e/26-gats_01_e.htm

(2)

TN/S/36

(3)

http://eeas.europa.eu/delegations/wto/press_corner/all_news/news/2012/20120705_advancing_negotiations_services.htm

(4)

http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2015/03/150310-trade-services-agreement-negotiating-mandate-made-public/

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0325.

(6)

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/july/tradoc_152702.pdf

(7)

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/july/tradoc_152702.pdf

(8)

http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1254

(9)

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/march/tradoc_153264.pdf

(10)

UL C 61 E, 10.3.2004, str. 289.

(11)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0325.

(12)

UL L 338, 12.12.2012, str. 37.

(13)

Dokument Sveta 6891/13 ADD 1.

(14)

Zadeva C-658/11, Parlament proti Svetu, sodba z dne 24. junija 2014.

(15)

UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

Pravno obvestilo