Postopek : 2015/2256(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0017/2016

Predložena besedila :

A8-0017/2016

Razprave :

PV 24/02/2016 - 14
CRE 24/02/2016 - 14

Glasovanja :

PV 25/02/2016 - 7.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0060

POROČILO     
PDF 687kWORD 152k
1.2.2016
PE 571.647v02-00 A8-0017/2016

o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2016

(2015/2256(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalka: Catherine Stihler

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2016

(2015/2256(INI))

Evropski parlament,

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: letni pregled rasti za leto 2015(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2014(3) in odgovora Komisije, sprejetega 28. maja 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2014(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 s priporočili Komisiji o upravljanju enotnega trga(5) in odgovora Komisije, sprejetega 8. maja 2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 za priporočilo Sveta o vzpostavitvi nacionalnih odborov za konkurenčnost v euroobmočju (COM(2015)0601),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti za leto 2016 – krepitev okrevanja gospodarstva in pospeševanje konvergence (COM(2015)0690),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o naložbenih izzivih držav članic (SWD(2015)0400),

–  ob upoštevanju smernic raziskovalnega inštituta Bruegel iz novembra 2015 o omejitvah političnega usklajevanja v euroobmočju v okviru evropskega semestra,

–  ob upoštevanju četrtletnega poročila o euroobmočju, zvezek 14, št. 2,

–  ob upoštevanju študije službe za parlamentarne raziskovalne storitve iz septembra 2014 o stroških neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 o izpopolnitvi enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015)0550) in poročila o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah (SWD(2015)0203),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 o strategiji za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju spletnega pregleda notranjega trga, objavljenega leta 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 o izvajanju direktive o storitvah (COM(2012)0261), posodobljenega oktobra 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 19. in 20. decembra 2013,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0017/2016),

A.  ker se EU sooča z različnimi izzivi po svetu in doma, kot so šibka rast, visoka stopnja brezposelnosti in zlasti močna mednarodna konkurenca;

B.  ker je namen evropskega semestra povečati usklajevanje ekonomske in fiskalne politike v EU-28, da bi zagotovili večjo stabilnost, spodbujali rast in zaposlovanje ter okrepili konkurenčnost;

C.  ker je nujno treba izkoristiti vse potencialne možnosti za spodbujanje gospodarstva in konkurenčnosti EU;

D.  ker je enotni trg eden od temeljev EU in eden njenih najpomembnejših dosežkov; ker mora evropski semester za uspešno spodbujanje gospodarske rasti in stabilizacijo gospodarstev v enaki meri zajemati enotni trg in politike za dokončanje enotnega trga;

E.  ker je vključujoč enotni trg z okrepljenim upravljanjem, ki daje prednost boljšemu pravnemu urejanju in konkurenci, bistven instrument za izboljšanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti, s tem pa tudi za ohranjanje zaupanja poslovnega sektorja in potrošnikov;

F.  ker sedanje tehnološke, družbene in vedenjske spremembe pomembno vplivajo na vedenje podjetij in potrošnikov ter ustvarjajo številne gospodarske priložnosti in izzive, ki jih je treba obravnavati v okviru enotnega trga;

G.   ker bo predvsem upoštevanje obstoječih pravil v okviru evropskega semestra in enotnega trga zagotovilo pravi vpogled v njihovo primernost oziroma pomanjkljivosti;

Enotni trg kot pomembno orodje pri spodbujanju konkurenčnosti EU ter ustvarjanju delovnih mest in rasti

1.  ponavlja, da je enotni trg eden od temeljev EU; poudarja, da mora evropski semester za uspešno spodbujanje gospodarske rasti in stabilizacijo gospodarstev držav članic v enaki meri zajemati enotni trg in politike za dokončanje enotnega trga;

2.  poudarja, da je enotni trg steber gospodarstva držav članic in projekta evropskega povezovanja kot celote; poudarja njegove ekonomske koristi, kot so na primer standardizacija proizvodov in povezovanje trgov, ekonomija obsega in močnejša konkurenca ter enaki konkurenčni pogoji za 500 milijonov potrošnikov v 28 državah članicah, kar zagotavlja zlasti večjo izbiro visokokakovostnih proizvodov in storitev po nižjih cenah za potrošnike;

3.  poudarja, da je pomembno razvijati enotni trg, da bi dosegli strukturno in trajnostno gospodarsko rast in privabili naložbe, v okviru pravil o preglednosti in učinkovitosti, kar bo prispevalo k ustvarjanju delovnih mest in spodbujalo blaginjo državljanov držav članic; poziva Komisijo, naj sistematično spremlja izvajanje in izvrševanje pravil enotnega trga prek priporočil za posamezne države, zlasti tam, kjer ta pravila pomembno prispevajo k strukturnim reformam;

4.  meni, da je treba spodbujati ustrezno okolje za razvoj gospodarskih pobud in podjetij, spodbujanje konkurenčnosti ter sodelovanje med malimi ni srednjimi podjetji, saj bi s tem izkoristili potencial industrije za inovacije, razvoj in tehnologijo;

5.  je seznanjen z nedavnim delom služb Komisije v zvezi z opredeljevanjem in popisovanjem izzivov za naložbe ter pripravo naložbenih profilov posameznih držav;

6.  je zaskrbljen, ker je bila raven izvajanja priporočil evropskega semestra za obdobje 2011–2014 nižja od pričakovane; zato poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem, ki bo države spodbujal k izvajanju priporočil za posamezne države;

7.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija poenostavila novi proces evropskega semestra, in razume, da se je število priporočil za posamezne države zmanjšalo, da bi podali priporočila, ki so biolj osredotočena na prednostne naloge držav; ugotavlja, da se v letnem pregledu rasti več pozornosti namenja vprašanjem glede enotnega trga kot pa priporočilom za posamezne države;

8.  ponovno poziva, da je treba v evropski semester vključiti steber enotnega trga, ki bo vseboval sistem za redno spremljanje, opredelitev ovir za enotni trg v posameznih državah ter ocenjevanje povezovanja in konkurenčnosti enotnega trga, ki se bo osredotočal na vrsto prednostnih nalog, z izvajanjem katerih bi najbolj vplivali na rast in delovna mesta, vključno s trajnostnim razvojem podjetništva, kar bi zajemalo tudi mala in srednja podjetja; meni, da bi moral ta sistem vključevati zanesljivo podatkovno zbirko, niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov – med drugim usmerjenih v merjenje gospodarskih učinkov izvajanja pravil enotnega trga –, primerjalne analize, medsebojne strokovne preglede in izmenjavo primerov dobre prakse;

9.  pozdravlja poročilo iz leta 2015 o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah; ugotavlja, da je bilo to poročilo, ki nadomešča tako poročilo o stanju povezovanja enotnega trga, ki se je prej prilagalo letnemu pregledu rasti, kot poročilo o uspešnosti evropske industrije, objavljeno kot dokument, ki spremlja sporočilo o strategiji enotnega trga, namesto da bi bilo priloženo k letnemu pregledu rasti, kot je veljalo v preteklosti; poziva, naj se še poglobi in postane del stebra upravljanja enotnega trga in podlaga za letno ocenjevanje napredka enotnega trga; meni, da bi moralo biti poročilo vključeno v posebnem poglavju o enotnem trgu v letnem pregledu rasti, priporočilih za posamezne države in v rednih strukturiranih dialogih o skladnosti z državami članicami;

10.  pozdravlja namero Komisije, da bo nadalje analizirala opredeljene izzive za naložbe v posameznih državah v okviru evropskega semestra, zlasti v poročilih za posamezne države in prek tematskih razprav v Svetu;

11.  opozarja na dejstvo, da so številni opredeljeni izzivi za naložbe povezani z delovanjem enotnega trga ter prenosom in izvajanjem zakonodaje o enotnem trgu; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja nadaljnje ukrepanje držav članic glede opredeljenih izzivov in ovir za naložbe, sodeluje v rednih strukturiranih dialogih o skladnosti z državami članicami ter ukrepa, kjer je ustrezno, da bi odpravila neupravičene in nesorazmerne ovire za enotni trg;

12.  poudarja, da je treba omogočiti, da bodo pri pregledu evropskega semestra ustrezno udeleženi Evropski parlament, nacionalni in regionalni parlamenti ter vsi ustrezni deležniki, tudi organizacije delodajalcev in sindikati, da ne bi zgolj povečali prevzemanja odgovornosti za evropski semester, temveč tudi okrepili raven izvajanja priporočil za posamezne države;

13.  poudarja, kako pomembno je, da se v okviru evropskega semestra sprejme vseobsežen in pregleden pristop, ki bo vodil k primernim in potrebnim reformam;

Neizkoriščen potencial enotnega trga

14.  opozarja, da je treba izvajati ustrezne in pravične gospodarske in socialne reforme ter obravnavati birokracijo in protekcionizem, da bi izboljšali produktivnost in konkurenčnost evropskega gospodarstva;

15.  poudarja, da je kljub temu, da na enotnem trgu sicer ni neposrednih tarifnih ovir, je pa veliko različnih netarifnih ovir; spodbuja institucije EU, države članice in vse ustrezne deležnike, naj sprožijo konstruktivno razpravo o tem vprašanju, da bi premagali netarifne ovire v EU;

16.  obžaluje, da so v več državah članicah znatne pomanjkljivosti pri izvajanju direktive o storitvah, ki se nanaša na dejavnosti, s katerimi se ustvari več kot 45-odstotni delež BDP in zaposlenosti v EU, med drugim zaradi velike količine nacionalnih predpisov in pravil, ki niso vedno v javnem interesu; obžaluje, da se priglasitveni postopek pogosto ne upošteva;

17.  pozdravlja posodobitev direktive o poklicnih kvalifikacijah, za katero se predlaga učinkovitejši sistem priznavanja kvalifikacij, ki naj bi spodbujal mobilnost delovne sile; ugotavlja, da se predpisi o reguliranih poklicih v državah članicah razlikujejo, prav tako pa tudi omejitve za opravljanje nekaterih dejavnosti;

18.  pozdravlja namero Komisije, da razmisli o pobudi, v skladu s katero bi uvedli potni list za storitve in poenoten obrazec za priglasitev, pod pogojem, da bi ta pobuda vodila k večji preglednosti, kar zadeva obseg pooblastil ponudnikov čezmejnih storitev, in k zmanjšanju birokracije in upravnega bremena; poudarja, da tovrstna pobuda ne bi smela voditi k uvedbi načela države izvora; vendar meni, da bi bilo ustrezno zagotoviti več podrobnosti o tem predlogu; meni, da je potni list za storitve začasna rešitev, namenjena uporabi v času prehoda na povsem povezan enotni trg;

19.  poudarja, da predstavlja trg javnih naročil pomemben del enotnega trga kot celote in bistveno prispeva k poslovni rasti, ustvarjanju delovnih mest in večji konkurenčnosti držav članic; poziva Komisijo, naj podpira preglednost javnega naročanja v javnem sektorju, čezmejno konkurenco in boljšo uporabo javnih sredstev, vključno s socialnimi in okoljskimi standardi;

20.  poudarja, da je EU leta 2014 sprejela korenit pregled okvira EU za javno naročanje, pri čemer je poenostavila postopke in izboljšala prožnost pravil ter jih prilagodila, da bi bolje služila drugim politikam javnega sektorja;

21.  poudarja, da še vedno obstaja velika neučinkovitost v javnem naročanju v državah članicah, ki omejuje čezmejno širitev in rast na domačih trgih; poudarja potrebo po pravilnem in hitrem prenosu in izvajanju zakonodaje o javnih naročilih in koncesijah, ki jih podeljujejo države članice; meni, da bi s pravilnim izvajanjem postopka glede pravnih sredstev iz leta 2007 zagotovili, da bi bilo javno naročanje bolj učinkovito, uspešno in pregledno;

22.  pozdravlja drugi program ISA2 – Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, ki se je začel 1. januarja 2016 in ki podpira razvoj interoperabilnih digitalnih rešitev, ki so brezplačno na voljo vsem zainteresiranim javnim upravam ter podjetjem in državljanom v Evropi;

23.  poudarja, da bosta razvoj in široko razširjena uporaba e-uprave v državah članicah služila kot ključno orodje, ki bo podjetnikom omogočalo lažje poslovanje na enotnem trgu, potrošnikom pa lažje uveljavljanje pravic; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razvoj e-uprave obravnava kot ključno in nujno prednostno nalogo;

24.  poudarja, da je zasebni sektor ključno gonilo trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest; poudarja, da lahko posamezni nacionalni predpisi in prakse skupaj z neustreznim izvajanjem načela vzajemnega priznavanja povzročijo nepotrebne in škodljive ovire in bremena za podjetnike in potrošnike; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno uporabo in boljše izvrševanje načela vzajemnega priznavanja in stroškovno učinkovitih instrumentov za reševanje sporov;

25  poziva Komisijo, naj se posvetuje z deležniki, da bi opredelila sektorje in trge, kjer je uporaba načela vzajemnega priznavanja nezadostna ali težavna;

26.  meni, da bo okrepljena vloga obstoječih kontaktnih točk za proizvode kot enotnih točk, kjer bodo gospodarski subjekti dobili informacije o vprašanjih, povezanih z enotnim trgom, prispevala k večjemu poznavanju in razumevanju veljavne zakonodaje;

27.  poudarja, da bi z boljšimi pogoji za ustanavljanje zagonskih, malih in srednjih podjetij lahko pospešili inovacije in ustvarjanje delovnih mest ter ustvarili trajnostno rast; poudarja, da obstajajo številne ovire, nekatere med njimi birokratske, ki ovirajo razvoj malih in srednjih podjetij na nacionalni in mednarodni ravni; poziva k opredelitvi in odpravi ovir, ki preprečujejo domačo in mednarodno rast;

28.  poudarja, da je po finančni krizi akumulacija opredmetenega in neopredmetenega kapitala v EU šibkejša kot v konkurenčnih državah, kar je škodljivo za gospodarski in socialni razvoj; poudarja, da so naložbe, tudi v IKT, izredno pomembne za povrnitev produktivnosti in dolgoročne rasti v EU; meni, da bi morali okrepiti enotni trg in zmanjšati ovire za naložbe, da bi spremenili ta negativni trend; zahteva, da se naložbe osredotočajo na financiranje realnega gospodarstva in da se ohrani podpora ukrepom, ki se sprejemajo za dosego tega cilja;

29.  poziva k takojšnji odpravi neutemeljenih ozemeljskih omejitev, znanih kot geografsko blokiranje, zlasti prek polnega izvajanja člena 20 direktive o storitvah, s čimer bi odpravili neutemeljeno diskriminacijo pri dostopu do blaga in storitev ter cenovno diskriminacijo, ki temelji na geografski lokaciji ali nacionalnosti;

30.  poziva k čim prejšnji nadgradnji evropskega standardizacijskega sistema, da bi podprli politike EU na področju digitalnih inovacij, povečanja kibernetske varnosti in izboljšanja interoperabilnosti;

31.  poziva države članice, naj ustrezno in pravočasno izvajajo in izvršujejo pravila enotnega trga; poudarja pomen izvajanja priporočil za posamezne države – vključno z reformami nacionalnih trgov proizvodov in storitev – da bi izkoristili potencial držav članic za rast;

32.  meni, da morajo države članice okrepiti prizadevanja za posodobitev svoje javne uprave, in sicer z zagotavljanjem več in dostopnejših digitalnih storitev za državljane in podjetja, ter za omogočanje lažjega čezmejnega sodelovanja in interoperabilnosti javnih uprav;

Enotni trg v 21. stoletju

33.  poudarja, da se pojem sodobnega gospodarstva hitro spreminja zaradi digitalnega in tehnološkega napredka, močnejše mednarodne konkurence in sprememb v vedenjskih vzorcih gospodarskih akterjev in potrošnikov;

34.  opozarja, da so se zabrisale meje med proizvodi in storitvami; poudarja, da postajajo poslovne storitve in sistemi z integriranimi proizvodi in storitvami vse bolj pomembni; meni, da je treba te razvojne spremembe upoštevati v regulativnih okvirih za enotni trg;

35.  pozdravlja nove modele ekonomije delitve in prepoznava njihov izjemen potencial za inovacije, ki bi ga morali izkoristiti v skladu z obstoječimi pravnimi standardi in standardi zaščite potrošnikov ter ob upoštevanju enakih konkurenčnih pogojev; poudarja pomen zagotavljanja najboljših možnih pogojev za razvoj in razcvet ekonomije delitve; poziva Komisijo, naj sprejme strateški pristop, da bi omogočila podjetjem ekonomije delitve, da konkurirajo tradicionalnim podjetjem v pravičnem okolju;

36.  poudarja, da so se naložbeni vzorci podjetij izredno spremenili, pri čemer izdatki za neopredmetena osnovna sredstva močno rastejo v primerjavi z naložbami v opredmetena osnovna sredstva; poudarja, da je pri neopredmetenih osnovnih sredstvih zgolj 17 % naložb podjetij namenjenih znanstvenim raziskavam in razvoju; poziva oblikovalce politike, naj si prizadevajo za odstranitev regulativnih ovir, ki preprečujejo izkoriščanje celotnega potenciala novega vzvoda za inovacije;

37.  pozdravlja strategijo za enotni trg, ki navaja, kako so različni ukrepi Komisije (unija kapitalskih trgov, enotni digitalni trg, energetska unija itd.) usmerjeni h glavnemu cilju – izkoriščanju potenciala enotnega trga EU; poudarja, da je v sporočilu o strategiji za enotni trg podana ugotovitev, da bi moral biti enotni trg v večji meri obravnavan v procesu evropskega semestra;

38.  pozdravlja strategijo za enotni digitalni trg, saj meni, da je to pravi pristop, da bo EU prilagojena digitalni dobi; poziva k hitremu uresničevanju in izvajanju te strategije, da bi EU zopet pridobila prednost, ki jo je izgubila zaradi počasnega sprejemanja in uporabe digitalne tehnologije; meni, da to zahteva dodelitev nacionalnih sredstev in sredstev EU, da bi zagotovili potrebno infrastrukturo, zlasti na podeželskih območjih; ugotavlja, da je prav tako pomembno podpirati digitalne inovacije in izboljšano interoperabilnost ter da bi morali posebno pozornost posvečati vprašanjem kibernetske varnosti;

39.  poudarja, da je dostopna, cenovno sprejemljiva, učinkovita in visokokakovostna dostava paketov ključni pogoj za cvetočo čezmejno e-trgovino, ki zlasti koristi malim in srednjim podjetjem ter potrošnikom;

40.  želi spomniti, da je povezovanje enotnega trga blaga in storitev skoraj vedno povezano z zagotavljanjem podatkov, interoperabilnost pa je vezni člen, ki izboljšuje povezavo vzdolž dobavne verige in zagotavlja učinkovito komunikacijo med digitalnimi komponentami; poziva Komisijo, naj začne čim prej posodabljati evropski okvir interoperabilnosti ter pripravi celovit načrt za standardizacijo, v katerem naj opredeli poglavitne prednostne naloge;

41.  poudarja, da so javne in zasebne naložbe v hitra in ultrahitra komunikacijska omrežja pogoj za kakršen koli digitalni napredek in da jih je treba spodbujati s stabilnim regulativnim okvirom EU, ki vsem akterjem omogoča naložbe, tudi na podeželskih in oddaljenih območjih;

42.  poudarja pomen uspešnega izvajanja Evropskega sklada za strateške naložbe, da bi karseda povečali naložbe in podprli inovativna podjetja v različnih fazah financiranja njihovega razvoja; kjer gre za tržne nepopolnosti, poudarja pomen polnega izkoriščanja javnih sredstev, ki so že na voljo za naložbe v digitalni trg, ter pomen omogočanja sinergij med programi EU, kot so Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, drugi zadevni strukturni skladi in drugi instrumenti;

43.  poziva Komisijo, naj oceni, ali je sedanja strategija za širokopasovne povezave za mobilna in fiksna omrežja, vključno s cilji, kos izzivom prihodnosti ter izpolnjuje pogoje za visoko povezljivost za vse – da bi preprečili digitalni razkorak –, potrebe podatkovno vodenega gospodarstva in pogoje za hitro uvajanje omrežja 5G;

44.  poudarja, da bi morala EU povečati svojo konkurenčno prednost, in sicer z vzpostavitvijo popolnega okolja za ustanavljanje inovativnih podjetij, za to pa bi potrebovali sodobno industrijsko politiko in bolje integrirano infrastrukturo, pri kateri bi dajali prednost uvajanju tehnologije ter inovacijam in podjetnikom prijaznemu okolju; poziva, da morajo biti prihodnji digitalni okviri vključujoči in dostopni ter zagotavljati visoko raven zaščite za potrošnike;

Upravljanje enotnega trga

45.  poudarja, da je treba za močnejše upravljanje enotnega trga na vseh ravneh in večjo odgovornost pri tem jasno določiti delitev nalog na posameznih ravneh in okvire, ki bodo zagotavljali večje spodbude in jasno opredeljene odgovornosti za izvajanje in uveljavljanje zakonodaje o enotnem trgu, s čimer bi dali enotnemu trgu nov zagon;

46.  ugotavlja, da bi odgovornost na več ravneh za učinkovito upravljanje enotnega trga lahko uspešno dosegli z deregulacijo na eni strani in širšo kulturo regulativnega izvrševanja na drugi; poziva k razvoju človeškega kapitala, med drugim na podlagi bolj dostopnih informacij in ustreznega usposabljanja, da bi povečali ravni znanja in ozaveščenosti;

47.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice dosledno izvajale pravila enotnega trga, z uporabo vseh informacij, podatkov in instrumentov, ki jih ima na voljo, in z nalaganjem sankcij, ki jih določajo Pogodbe, v primerih, ko države članice ne ravnajo v skladu s politikami in predpisi EU;

48.  poudarja, da je pomembno spremljati in zbirati podatke ter da je potreben trden in celovit sistem; je zaskrbljen, ker so informacije o javnih posvetovanjih v večini primerov na voljo zgolj v enem jeziku, kar ne omogoča vsem zainteresiranim stranem, da podajo mnenje o pomembnih vprašanjih in predlogih; meni, da bi bilo treba pri sprejemanju strateških odločitev, pomembnih za vzpostavitev enotnega trga, zmanjševanje razlik med državami članicami in krepitev upravljanja enotnega trga, na primer pri opredeljevanju prednostnih nalog za ukrepanje in izvrševanje ter ocenjevanju povezovanja in konkurenčnosti enotnega trga, pa tudi znotraj strukturiranega dialoga z državami članicami o skladnosti, upoštevati podatke in dejstva;

49.  poziva Komisijo, naj izda letno poročilo o ovirah za enotni trg v različnih državah članicah ter v EU kot celoti ter naj v priporočilih za posamezne države članice objavi priporočila o tem, kako jih odpraviti; poudarja, da bi moral enotni trg imeti pomembnejšo vlogo pri priporočilih za posamezne države članice;

50.  poziva Komisijo, naj uporabi vse ukrepe, ki jih ima na voljo, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, kadar je potrebno, da bi zagotovila polno izvajanje zakonodaje o enotnem trgu; je zaskrbljen zaradi dolgotrajnosti postopka za ugotavljanje kršitev, ko gre za obravnavo in reševanje kršitev pravil enotnega trga, zaskrbljen pa je tudi zaradi velikega števila nerešenih zadev;

51.  ugotavlja prednosti mreže SOLVIT; poziva, da jo je treba okrepiti in bolje povezati s storitvami Komisije ter ustrezno vključiti v obstoječe projekte in podatkovne zbirke, kot sta CHAP in EU Pilot, da bi ustvarili sinergijo na področju informacij in izmenjevali primere dobre prakse; poziva Komisijo, naj dosledno spremlja nerešene zadeve; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo potrebno podporo in strokovno pomoč za mrežo SOLVIT, da bo lahko učinkovito obravnavala prejete primere;

52.  meni, da je treba organe za nadzor trga v okviru enotnega trga okrepiti, bolje povezati ter zagotoviti, da bodo imeli ustrezno osebje, da bi bili kos sedanjim izzivom, zlasti tistim, ki jih predstavlja svetovna konkurenca; poziva nacionalne organe za nadzor trga, naj tesneje sodelujejo ter si izmenjujejo informacije in primere dobre prakse, da bi učinkovito obravnavali različne oblike nepoštene konkurence na enotnem trgu, med drugim številne nezakonite in neskladne proizvode, ki podjetjem, ki spoštujejo predpise, povzročajo visoke stroške, obenem pa pomenijo veliko tveganje za potrošnike, zlasti najbolj ranljive; je zaskrbljen zaradi časa, ki ga potrebuje Svet Evropske unije za sprejetje svežnja ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga, kar ogroža varnost proizvodov v EU; poziva Svet, naj ta sveženj nemudoma sprejme;

53.  pozdravlja pobudo Komisije, da bi ustvarili enotni digitalni portal kot dostopen krovni portal, s katerim bi izboljšali in poenostavili dostop do informacij ter spodbujali obstoječe namenske platforme za uporabnike; poudarja, da bi imele pri spodbujanju teh platform pomembno vlogo nacionalne in regionalne vlade, ki bi zagotovile njihovo dostopnost in izobraževale uporabnike; poziva Komisijo, naj nadalje okrepi in poenostavi spletna orodja za enotni trg;

54.  priznava, da so načela za boljšo pripravo zakonodaje in pobuda REFIT (program ustreznosti in uspešnosti predpisov) pomembni in da je treba pri oblikovanju novih zakonodajnih pobud zagotoviti varnost in predvidljivost; poudarja, da načelo boljše pravne ureditve ne bi smelo posegati v pravico EU in držav članic, da sprejemajo zakonodajo na področjih, ki so ključnega pomena za javni interes, kot sta zdravstvo in okolje;

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

„Evropski model je predvsem socialni in ekonomski sistem, ki temelji na vlogi trga, saj noben računalnik na svetu ne more obdelovati informacij bolje kot trg.“

Jacques Delors

Enotni trg je dragoceno sredstvo, od katerega je odvisna sedanja in prihodnja gospodarska blaginja Evropske unije. Njegove neizkoriščene možnosti, katerih vrednost po ocenah znaša 1 bilijon EUR, so hkrati priložnost in spodbuda za to, da bo enotni trg deloval v korist vseh nas. Trgovino v EU trenutno otežujejo mnoge ovire, številne države članice pa ne izvajajo sklepov, ki so jih podpisale. Moč EU je odvisna od moči vseh njenih 28 držav članic.

Poročevalka meni, da je treba za zaželeno strukturno gospodarsko rast v državah članicah EU uskladiti makro- in mikroekonomsko politiko, hkrati pa tudi fiskalno politiko.

Potencial ukrepov na področju enotnega trga za spodbujanje delovnih mest in rasti se široko priznava na ravni EU(6). Kljub večkratnim pozivom k okrepitvi enotnega trga v sklepih Evropskega sveta(7), letnih pregledih rasti in priporočilih za posamezne države(8) pa doslej ni bilo doseženega vidnega napredka(9).

Da bi bili uspešni pri ustvarjanju delovnih mest, rasti in konkurenčnosti, bi bilo treba za napredek pri povezovanju enotnega trga v državah članicah poskrbeti za boljše upravljanje in večjo preglednost procesa. Poročevalka meni, da se to lahko doseže z vključitvijo enotnega trga v evropski semester.

Zato se na podlagi prejšnjih poročil Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (Schwab, Cofferatti in Gall-Pelzc) ter resolucij Evropskega parlamenta odločno zavzema, da bi v evropski semester vključili steber enotnega trga.

Poročevalka v prvem delu poročila predlaga, da bi ta steber vseboval naslednje elemente:

(i)  sistem za redno spremljanje in ocenjevanje povezovanja in konkurenčnosti enotnega trga, ki bi se moral – da bi bil verodostojen – osredotočati na vrsto prednostnih nalog, z izvajanjem katerih bi najbolj spodbudili rast in ustvarjanje delovnih mest, poleg tega pa bi moral vsebovati trdno podatkovno zbirko kvantitativnih in kvalitativnih podatkov za ocenjevanje napredka na enotnem trgu. Primerjalne analize, medsebojni strokovni pregledi in izmenjava primerov najboljše prakse bi morali biti del spremljanja in ocenjevanja;

(ii)  napredek pri povezovanju in konkurenčnosti enotnega trga bi bilo treba ocenjevati vsako leto v obliki poročila, ki bi bilo lahko podlaga za letno ocenjevanje mikroekonomske politike;

(iii)  da bi okrepili upravljanje in preglednost procesa ter odgovornost pri njegovem izvajanju, poročevalka meni, da bi morali ta letna poročila sistematično upoštevati pri ekonomskem in fiskalnem ocenjevanju držav članic ter v posebnih poglavjih o enotnem trgu pri letnem pregledu rasti, priporočilih za posamezne države in

(iv)  rednem strukturiranem dialogu z državami članicami o skladnosti;

(v)  poleg tega poročevalka poudarja, da sta udeležba Evropskega parlamenta ter vključujoč in nediskriminatoren pristop za vse države članice EU v euroobmočju ali zunaj njega, njihove nacionalne parlamente in vse deležnike bistvena za preglednost, upravljanje in odgovornost v procesu ter nenazadnje za njegovo uspešnost.

Čeprav so države članice dosegle nekaj napredka pri poenostavljanju nacionalne zakonodaje, da bi bila prijaznejša za potrošnike in podjetja, še vedno ostajajo nerešena nekatera pomembna vprašanja, kar ovira nadaljnje poglabljanje in povezovanje enotnega trga. Poročevalka o teh pomembnih ovirah govori v drugem delu ter poziva Komisijo in države članice, naj čim prej ukrepajo, da bi jih odpravile.

Poročilo o stroških neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu, objavljeno lansko leto, vsebuje zelo podroben pregled gospodarskih stroškov zaradi razdrobljenosti enotnega trga. V poročilu je ocenjeno, da bi dokončanje enotnega trga na teh področjih prineslo gospodarske koristi v višini od 651 do 1100 milijard EUR na leto, kar ustreza od 5 % do 8,63 % BDP EU(10). Poročevalka meni, da je obžalovanja vredno, da teh prednosti že več kot dvajset let ne izkoriščamo, zlasti glede na vse močnejšo mednarodno konkurenco.

Poročevalka pozdravlja strategijo Komisije za notranji trg blaga in storitev, objavljeno oktobra 2015, pa tudi poročilo o povezovanju in konkurenčnosti enotnega trga(11). Meni, da je pristop Komisije pravilen, vendar v prvi vrsti poudarja, da je bistveno, da vseh 28 držav članic uveljavlja in izvaja že veljavno zakonodajo EU (poudarjeno v drugem delu), saj je to ključnega pomena za sprostitev celotnega potenciala enotnega trga. To ne izključuje uvedbe novih elementov in instrumentov, ki bi to zakonodajo dodatno okrepili in dopolnili.

Meni, da so pomanjkanje in počasno izvajanje naložb v EU, zlasti na področju IKT, ter težave, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja pri dostopu do tveganega kapitala, pomembne ovire za rast in ustvarjanje delovnih mest v EU. Zato pozdravlja naložbeni načrt Komisije za Evropo in Evropski sklad za strateške naložbe, ki sta namenjena podpiranju naložb v realno gospodarstvo in olajšanju dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja, vendar meni, da bi lahko sprejeli dodatne ukrepe in finančno podporo za ta podjetja in jim tako pomagali pri prehodu v digitalno gospodarstvo(12).

V tretjem delu poročila nadalje obravnava spremembe, ki jih prinaša digitalizacija za podjetja in potrošnike. Enotni trg 21. stoletja je bistveno drugačen od tistega iz 20. stoletja. Te spremembe lahko v veliki meri pripišemo digitalni revoluciji, zabrisanim mejam med proizvodi in storitvami, nastanku pojma proizvajalec-potrošnik, ki združuje elemente potrošnje in proizvodnje, ter spreminjajočim se modelom našega gospodarstva, tj. pojavu ekonomije delitve. Spomniti želi, da je skupna vrednost sodelovalne ekonomije po zdajšnjih ocenah 10 milijard EUR, do leta 2025 pa naj bi se povečala na več kot 250 milijard EUR.

Poročevalka poudarja novo paradigmo v naložbenih vzorcih, v skladu s katero se naložbe podjetij v neopredmetena osnovna sredstva in njihovi izdatki zanje zvišujejo v primerjavi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Trdno je prepričana, da je mogoče z vzpostavitvijo enotnega digitalnega trga korenito spremeniti naše življenje.

Vseeno pa želi opozoriti, da še vedno obstajajo številne ovire, kot so geografsko blokiranje, različna pravila o dostavi pošiljk, premalo harmonizirana pravila EU o pogodbah in varstvu potrošnikov, kar zadeva pravila o čezmejni elektronski trgovini, in pomanjkanje potrebne digitalne infrastrukture, če naštejemo samo nekaj ovir za dokončanje enotnega digitalnega trga. Pozdravlja strategijo Komisije za enotni digitalni trg, vendar opozarja, da je treba več pozornosti nameniti spreminjajočim se vedenjskim in družbenim trendom v zvezi z digitalno tehnologijo.

Poročevalka poudarja, da se Evropa zdaj sooča z drugačno konkurenco, in sicer digitalno. Namesto da bi lokalno razvijali močne industrijske sektorje, lahko zdaj gospodarstva v vzponu z najnovejšo tehnologijo in nabavo proizvodov in storitev iz vsega sveta prehitijo naprednejša gospodarstva. Zato želi poudariti, da so naložbe v IKT, digitalno tehnologijo ter raziskave in razvoj bistvene za ustvarjanje konkurenčne prednosti EU. Infrastruktura, interoperabilnost in standardi, ki veljajo v vsej EU, so bistveni za enakomerno digitalno preobrazbo v Evropi.

Prepričana je tudi, da je pomanjkanje potrebnih digitalnih spretnosti in usposabljanja bistveni manjkajoči kamen v mozaiku, brez katerega enotni digitalni trg ne bo nikoli popolnoma dokončan. Ker je brezposelnost v Evropi še naprej občutno večja kot pred recesijo, je nujno, da bodo državljani EU imeli ustrezne spretnosti in znanja in se tako prilagodili vse večji digitalizaciji podjetij in industrij, s čimer bomo preprečili sicer neizogibno naraščanje brezposelnosti.

V četrtem delu poročila meni, da je upravljanje enotnega trga še vedno šibko. Da bi izkoristili potencial enotnega trga, je treba znatno okrepiti izvajanje in uveljavljanje zakonodaje ter odpraviti preostale ovire in neutemeljene ali nesorazmerne omejitve.

Poročevalka priznava, da spremembe ne morejo priti samo od zgoraj in da morajo vsi akterji sprejeti kulturo upoštevanje predpisov enotnega trga ter delovati v duhu partnerstva, ki temelji na sodelovanju. To odgovornost na več ravneh je treba podkrepiti z ustreznim usposabljanjem, pomočjo in namenskimi sredstvi ter dostopnimi informacijami na vseh ravneh.

Meni, da bi morala Komisija sprejeti strateški pristop pri izvajanju in med vsemi razpoložljivimi instrumenti izbrati vse od mehkih ukrepov, kot so vnaprejšnje in naknadno obveščanje o nacionalni zakonodaji, sorazmernost, primerjalne analize, strukturirani dialog z državami članicami in medsebojni pritisk, do postopkov za ugotavljanje kršitev.

Za učinkovito izvajanje so izredno pomembni spremljanje napredka pri povezovanju enotnega trga, zbiranje podatkov o pritožbah, nacionalna zakonodaja in ocenjevanje. Poleg tega je treba jasno določiti delitev nalog na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Okvir bi moral zagotavljati večje spodbude in jasno določene odgovornosti za izvajanje in uveljavljanje zakonodaje o enotnem trgu, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev odgovornosti, zaupanja in kulture upoštevanja predpisov.

Poročevalka predlaga, da Komisija pri uporabi postopka za ugotavljanje kršitev določi, katere se bodo prednostno obravnavale, in se osredotoči na zadeve, ki bi imele največji odvračilni učinek in za katere bi bilo mogoče zbrati trdne dokaze. Meni, da je kot alternativa postopku za ugotavljanje kršitev potreben enostavnejši in hitrejši instrument, katerega uporaba bi bila splošnejša, in sicer hiter zunajsodni arbitražni mehanizem, ki bi lahko temeljil na mreži SOLVIT.

V poročilu obravnava tudi obstoječi sistem nacionalnih organov za nadzor trga in zmogljivost omrežja za učinkovito uveljavljanje standardov EU. Poziva k trdnejšemu sistemu tesnejšega sodelovanja med nacionalnimi organi za nadzor, boljši izmenjavi informacij in primerov najboljše prakse ter bolj usklajenim ukrepom za učinkovito in hitro obravnavo številnih nezakonitih in neskladnih proizvodov v EU.

Trdno je prepričana, da je lahek dostop podjetij in potrošnikov do informacij nujen za dobro upravljanje enotnega trga. Priznava delo Komisije in držav članic, povezano s številnimi informacijskimi portali za različne uporabnike: podjetja, državljane in potrošnike. Meni, da je za izboljšanje in poenostavitev dostopa do informacij ter za spodbujanje obstoječih platform za uporabnike potreben preprost, uporabniku prijazen in dostopen krovni portal, kot je enotni digitalni portal, nacionalni in regionalni organi pa morajo zagotoviti, da bo dostopen, in javno seznaniti državljane o njegovi uporabi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

25.1.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Nicola Danti, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Marlene Mizzi, Robert Rochefort, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Richard Sulík, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Biljana Borzan, Edward Czesak, Roberta Metsola, Jens Nilsson, Julia Reda, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Isabella De Monte, Andrejs Mamikins, Ivan Štefanec

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

27

+

ALDE, ECR, PPE, S&D

Dita Charanzová, Robert Rochefort, Edward Czesak, Vicky Ford, Richard Sulík, Anneleen Van Bossuyt, Pascal Arimont, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Ildikó Gáll-Pelcz, Antonio López-Istúriz White, Roberta Metsola, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Adam Szejnfeld, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Biljana Borzan, Nicola Danti, Isabella De Monte, Evelyne Gebhardt, Liisa Jaakonsaari, Andrejs Mamikins, Marlene Mizzi, Jens Nilsson, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella

1

-

ENF

Mylène Troszczynski

2

0

Verts/ALE

Pascal Durand, Julia Reda

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0067.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0069.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0130.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0038.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0054.

(6)

V odstavku 25 sklepov Sveta iz decembra 2013 piše: „V letnem pregledu rasti so opredeljena področja, kjer prevladujejo veliki izzivi in kjer je potreben nadaljnji napredek. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti okrepitvi delovanja in prožnosti enotnega trga za proizvode in storitve [ter] izboljšanju poslovnega okolja [...] Prednost bi bilo treba dati okrepitvi konkurenčnosti, podpori ustvarjanju delovnih mest in odpravljanju brezposelnosti, zlasti mladih...

(7)

Sklepi Sveta z dne 27. in 28. junija 2013, sklepi Sveta z dne 24. in 25. oktobra 2013 (odstavki 7, 9, 19, 20 in 21), sklepi Sveta z dne 19. in 20. decembra 2013.

(8)

Četrtletno poročilo o euroobmočju, zvezek 14, št. 2.

(9)

V letih 2012 in 2013 je bilo v celoti ali pretežno izvedenih le približno 10 % vseh priporočil za posamezne države. Vir: Deroose in Griesse, 2014, Are EU Member States Responding to European Semester recommendations? (Ali države članice EU upoštevajo priporočila evropskega semestra?)

(10)

Študija službe za parlamentarne raziskovalne storitve iz septembra 2014 o stroških neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu, http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2014/510981/EPRS_STU%282014%29510981_REV1_EN.pdf

(11)

Dokumenta sta na voljo na naslednji povezavi: http://ec.europa.eu/priorities/internal-market/index_en.htm

(12)

Še vedno je 41 % podjetij, za katere bi lahko šteli, da niso digitalizirana (kar pomeni, da ne uporabljajo digitalne tehnologije in nimajo digitalne strategije), samo 2 % pa v celoti izkorišča digitalne možnosti (str. 3), http://ec.europa.eu/epsc/pdf/publications/strategic_note_issue_7.pdf

Pravno obvestilo