Postopek : 2015/2224(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0032/2016

Predložena besedila :

A8-0032/2016

Razprave :

PV 09/05/2016 - 15
CRE 09/05/2016 - 15

Glasovanja :

PV 10/05/2016 - 6.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0211

POROČILO     
PDF 582kWORD 176k
22.2.2016
PE 571.658v02-00 A8-0032/2016

o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

(2015/2224(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalka: Ruža Tomašić

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

(2015/2224(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti njenega naslova XVIII,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(5),

–  ob upoštevanju teritorialne agende EU 2020, sprejete na neuradnem ministrskem zasedanju ministrov, pristojnih za prostorsko načrtovanje in teritorialni razvoj, 19. maja 2011 v Gödöllu,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij o lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnosti z dne 29. novembra 2012(6),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij o izidu pogajanj o partnerskih sporazumih in operativnih programih z dne 9. julija 2015(7),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, kot instrumentu kohezijske politike za obdobje 2014–2020 za lokalni, podeželski, mestni in primestni razvoj (raziskovalno mnenje na zaprosilo grškega predsedstva Sveta EU) z dne 11. decembra 2014(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o demografskih spremembah in njihovih posledicah za prihodnjo kohezijsko politiko EU(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o optimizaciji vloge teritorialnega razvoja v kohezijski politiki(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pripravljenosti držav članic EU za učinkovit in pravočasen začetek novega programskega obdobja kohezijske politike(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020(12),

–  ob upoštevanju briefinga Tools to support the territorial and urban dimension in cohesion policy: Integrated territorial investment (ITI) and Community-led Local Development (Orodja za podporo teritorialne in urbane razsežnosti v kohezijski politiki: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, Evropski parlament, oktober 2015, ni na voljo v slovenščini, op.prev.),

–  ob upoštevanju študije Territorial governance and Cohesion Policy (Teritorialno upravljanje in kohezijska politika, ni na voljo v slovenščini, op.prev., Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, Evropski parlament, julij 2015),

–  ob upoštevanju študije Strategic coherence of Cohesion Policy: comparison of the 2007-13 and 2014-20 programming periods (Strateška povezanost kohezijske politike: primerjava programskih obdobij 2007-2013 in 2014-2020, ni na voljo v slovenščini, op.prev., Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, Evropski parlament, februar 2015),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji iz julija 2014: Naložbe za delovna mesta in rast – Spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja regij in mest v EU,

–  ob upoštevanju študije Territorial Agenda 2020 put in practice - Enhancing the efficiency and effectiveness of Cohesion Policy by a place-based approach (Izvajanje teritorialne agende – povečanje učinkovitosti in uspešnosti kohezijske politike z lokalnim pristopom, zvezek II - študije primerov, Evropska komisija, maj 2015, ni na voljo v slovenščini, op. prev.),

–  ob upoštevanju poročila How to strengthen the territorial dimension of ‘Europe 2020’ and EU Cohesion Policy based on the Territorial Agenda 2020 (Kako okrepiti teritorialno razsežnost Evrope 2020 in kohezijske politike EU na podlagi Teritorialne agende 2020, ni na voljo v slovenščini, op.prev.), pripravljenega na zahtevo poljskega predsedstva Sveta Evropske unije septembra 2011,

–  ob upoštevanju poročila Job Creation and Local Economic Development (Ustvarjanje delovnih mest in lokalni gospodarski razvoj, ni na voljo v slovenščini, op.prev.) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz novembra 2014,

–  ob upoštevanju poročila Local Economic Leadership (Lokalno gospodarsko vodenje, ni na voljo v slovenščini, op.prev.) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0032/2016),

A.  ker je teritorialna kohezija temeljni cilj Evropske unije, zapisan v Lizbonski pogodbi;

B.  ker generacija kohezijske politike za obdobje 2014–2020 omogoča in spodbuja uporabo celostnih in lokalnih pristopov za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, hkrati pa spodbuja teritorialno upravljanje;

C.  ker so celostni in lokalni pristopi namenjeni izboljšanju uspešnosti in učinkovitosti javnih intervencij, tako da se izpolnijo posebne zahteve območij in se pripomore k povečanju njihove privlačnosti;

D.  ker sta lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe inovativna instrumenta kohezijske politike, ki ju bodo nekatere države članice v tej obliki izvajale prvič in ki lahko bistveno prispevata k uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ustvarjanju kakovostnih lokalnih delovnih mest, trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

E.  ker nove celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, predstavljajo postopne spremembe v zmožnosti lokalnih deležnikov za kombiniranje tokov financiranja in načrtovanje natančno usmerjenih lokalnih pobud;

F.  ker je opolnomočenje regionalnih in lokalnih organizacij bistveno za celovito izvajanje politike ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; ker imajo vse večji pomen inovativni pristopi, ki dajejo prednost lokalnemu znanju in lokalne probleme obravnavajo z lokalnimi rešitvami, ker participativno upravljanje, kot je participativna priprava proračuna, vključuje potrebna orodja za udeležbo javnosti, da bi odgovornost za odločitve prenesli na raven lokalne skupnosti;

G.  ker lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, temelji na izkušnjah z izvajanjem pobud LEADER, URBAN in EQUAL v prejšnjih obdobjih financiranja ter se v pretežni meri razvija na podlagi pristopa LEADER, s katerim se je od uvedbe leta 1991 eksponentno povečalo število lokalnih akcijskih skupin, hkrati pa je pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti življenja prebivalstva, zlasti na podeželju;

H.  ker je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, obvezen le za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), medtem ko za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo obstaja kot možnost;

I.  ker imata lahko ta nova instrumenta pomembno vlogo pri prilagajanju demografskim spremembam in odpravi neuravnoteženega regionalnega razvoja;

J.  ker lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, sledi pristopu od spodaj navzgor, da bi določali cilje in financirali projekte povezane z lokalnimi potrebami skupnosti, ne pa vsiljevali cilje na nacionalni ravni;

K.  ker so celostne teritorialne naložbe orodje, ki se lahko uporablja za izvajanje celostnih ukrepov za trajnostni urbani razvoj, kot določa člen 7 Uredbe (EU) št. 1301/2013;

L.  ker med državami članicami obstajajo razlike glede na raven pri upravljavskih strukturah in izkušnjah pri razvojnih pobudah od spodaj navzgor;

M.  ker so zmogljivosti in vključenost regionalnih in lokalnih akterjev bistveni za uspeh teh orodij ne glede na opredeljene pristojnosti posamezne organizacije;

N.  ker so regionalni in lokalni organi pozvani, da sodelujejo pri odločitvah glede lastnega razvoja in spodbujajo sinergije med javnim in zasebnim sektorjem kot bistvene smernice, ki lahko zagotovijo učinkovito vodenje in upravljanje projektov ter stabilnost sprejetih zavez;

O.  ker je za lokalne in regionalne organe bistvenega pomena, da pri odločitvah o lastnem razvoju v skladu s vhodnimi podatki, ki jih prispeva skupnost, ustrezno opredelijo svoje dobre strani in strateške prednosti ter jih nadgradijo pri pripravi strategij regionalnega in lokalnega razvoja, kar bi skupaj s prispevkom njihove skupnosti povečalo kakovost življenja državljanov, saj bi se pojasnile nastale težave, določile prednostne naloge in navedle trajnostne rešitve v sodelovanju z državljani;

P.  ker člen 7(3) Uredbe (EU) št. 1301/2013 določa, da „vsaka država članica ob upoštevanju svojega posebnega ozemeljskega položaja v svojem sporazumu o partnerstvu določi načela za izbiranje mestnih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in predvidena letna sredstva za te ukrepe na nacionalni ravni“;

Q.  ker pobuda RURBAN za sodelovanje med podeželskimi in mestnimi območji prispeva h krepitvi regionalne konkurenčnosti in vzpostavljanju partnerstev za razvoj;

R.  ker bi morali proračuni na ravni Evropske unije temeljiti na uspešnosti in ker je treba sredstva, dodeljena celostnim teritorialnim naložbam in lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, uporabljati učinkovito z uresničevanjem političnih ciljev in opredeljenih prednostnih nalog, da imajo najvišjo dodano vrednost za zastavljeni cilj, in ker bi morali biti rezultati doseženi z najnižjimi možnimi stroški;

Splošni premisleki

1.  ugotavlja, da so za uspeh pristopa od spodaj navzgor bistvenega pomena oprijemljiva udeležba regionalnih in lokalnih akterjev od samega začetka, njihova zavezanost strategijam teritorialnega razvoja in občutek odgovornosti zanje ter ustrezen prenos pristojnosti in sredstev na nižje ravni odločanja; meni, da lahko vključitev partnerjev tudi okrepi celosten in lokalno usmerjen pristop, zlasti tam, kjer izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb ni razširjeno; vendar poudarja, da lokalni akterji potrebujejo tehnično in finančno podporo na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, zlasti na začetku procesa izvajanja;

2.  poziva, da se na začetku procesa izvajanja v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi akterji opredelijo strategije, zlasti na ravni posebnega in specializiranega usposabljanja ter tehnične in finančne podpore, v okviru učinkovitega partnerstva med regijami, državami članicami in EU;

3.  meni, da je treba v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov še bolj spodbujati prenos pristojnosti in sredstev na nižje ravni, odpor upravljavskih organov pri tem pa lahko omeji potencial teh dveh instrumentov; poziva države članice, naj zagovarjajo pristop od spodaj navzgor, ki daje odgovornost lokalnim skupinam; poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti pripravi priporočila in celovite smernice državam članicam, kako preseči pomanjkanje zaupanja in upravne ovire med različnimi ravni upravljanja, povezanimi z uresničevanjem lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb;

4.  poudarja, da zasnova celostnih večsektorskih inovativnih strategij visoke kakovosti predstavlja izziv za lokalno raven, zlasti če se je treba tega lotiti na participativen način;

5.  opozarja, da morajo ukrepi, sprejeti v okviru teh orodij, upoštevati prednostne naloge lokalnih akterjev ter biti dobro usklajeni s krovnimi cilji operativnih programov ter drugimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi razvojnimi strategijami ter strategijami za pametno specializacijo in takimi strategijami na ravni EU, kar daje prostor za prilagodljivost;

6.  opozarja, da morajo biti prožnejše in bolje vključene tudi uradne nacionalne in regionalne politike in ne le programi EU; poudarja, da bo ustvarjanje splošnejšega duha reforme upravljanja pripomoglo k temu, da se sredstva EU nacionalnim in regionalnim politikam ne bodo zagotavljala v „vzporednem“ okviru, ampak bodo vključena v širšo težnjo po doseganju trajnostnih gospodarskih izidov;

7.  meni, da je brezposelnost mladih skupaj s pomanjkanjem financiranja za MSP najbolj pereče vprašanje za države članice; poudarja, da morata biti ti dve vprašanji ena prednostnih nalog v strategijah lokalnega in teritorialnega razvoja; poziva lokalne in regionalne organe, naj zagotovijo davčne in druge spodbude za spodbujanje zaposlenosti mladih in njihovo medregionalno mobilnost ter dajejo prednost poklicnemu usposabljanju v partnerstvu z ustanovami za usposabljanje;

8.  priporoča lokalnim in regionalnim organom, naj namenijo posebno pozornost projektom za prilagajanje občin in regij novim demografskim razmeram in preprečevanje s tem nastalih neravnotežij, zlasti: 1. s prilagajanjem socialnih in mobilnostnih infrastruktur demografskim spremembam in migracijskim tokovom; 2. z oblikovanjem posebnega blaga in storitev za starajoče se prebivalstvo; 3. s podporo za zaposlitvene priložnosti za starejše, ženske in migrante, ki prispevajo k socialnemu vključevanju; 4. z zmogljivejšimi digitalnimi povezavami in ustvarjanjem platform, ki omogočajo in spodbujajo sodelovanje in stike državljanov iz odročnejših regij z različnimi upravnimi, socialnimi in političnimi službami organov na vseh ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni in evropski);

9.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dodatno podporo, usposabljanje in smernice manjšim in manj razvitim občinam, ki imajo bolj omejene vire in zmogljivosti, zanje pa so morda upravno breme in kompleksnost izvajanja teh orodij težko sprejemljivi med načrtovanjem in uporabo; opozarja, da se teritorialna kohezija začenja od spodaj navzgor in mora vključevati tudi manjše upravne subjekte brez kakršnega koli izključevanja ali diskriminacije, kar zadeva dostop do celostnih teritorialnih naložb in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost; poziva Komisijo, naj sporoča rezultate najboljše prakse v vsaki državi članici, ter predlaga izmenjavo dobrih praks prek spletnega omrežja, ki bi tem subjektom zagotavljalo enake možnosti pri dostopu do orodij; spodbuja nacionalne in regionalne organe, naj predlagajo rešitve za povezovanje manjših upravnih subjektov v skupine ob upoštevanju teritorialne razsežnosti in posebnih razvojnih potreb;

10.  spodbuja države članice, naj opredelijo strategijo za večje izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb prek pristopa z več skladi, s čimer bi pripravili bolj učinkovite strategije regionalnega in lokalnega razvoja, zlasti na območjih iz člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije; poziva države članice, naj glede na potrebe uporabijo prožnost, kot je določena v členu 33(6) uredbe o splošnih določbah, da bi se tako bolje odzvale na posebnosti teh regij; spodbuja posebne ukrepe za zagotavljanje tehnične podpore in krepitve zmogljivosti za upravne organe na teh območjih glede na njihovo odročnost in delno slabši konkurenčni položaj;

11.  poudarja, da vključevanje več skladov ostaja izziv za deležnike, zlasti pri lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložbah; meni, da si je treba prizadevati za poenostavitev, da bi ustvarili pogoje za izvajanje teh orodij; zato pozdravlja ustanovitev skupine neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter prizadevanja Komisije na področju boljše priprave zakonodaje; poudarja, da je treba pri pripravi priporočil najti skupen evropski okvir;

12.  zlasti poudarja, da je treba obravnavati prakso prekomernega izvajanja postopkov, kjer se na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ustvarjajo dodatne in pogosto nepotrebne zahteve in ovire; ugotavlja, da obstajajo številne ravni revizije, ki povečujejo finančno in upravno breme za upravičence; vztraja, da se je treba izogibati podvajanju upravnih nalog, in poudarja, da je pomembno določiti pogoje za naložbe ter javno-zasebna partnerstva; priporoča, da se revizijske dejavnosti racionalizirajo, spremljanje pa naj se osredotoči na postopek in na oceno uspešnosti, hkrati pa se ohrani učinkovit nadzor;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo in izvajajo usmerjene dejavnosti usposabljanja za regionalne in lokalne akterje s poudarkom na lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložbah, ter poziva Komisijo, naj nameni pozornost programom usposabljanja, osredotočenim na lokalne upravičence; meni, da je odločilno zagotoviti vključitev in zastopanost vseh ustreznih sektorjev družbe pri teh dejavnostih; poudarja pomen učinkovite in uspešne uporabe tehnične pomoči pri podpiranju teh instrumentov, vendar brez podvajanja struktur;

14.  pozdravlja, da se Komisija osredotoča na rezultate in izide, kar bi moralo tudi lokalnim oblikovalcem politik olajšati prehod s pretirane osredotočenosti na črpanje sredstev ter popisovanja procesov izvajanja na opredeljevanje dejanskih in smiselnih ciljev, s katerimi bo prišlo do oprijemljivih sprememb za lokalna podjetja in prebivalce;

15.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja prave komunikacije med različnimi deležniki; spodbuja pobude za večjo izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami okrepi usklajevanje in širjenje informacij o lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložbah; vztraja, da lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe povečujejo udeležbo državljanov pri lokalnem in regionalnem upravljanju, saj so neposredno vključeni v proces sprejemanja odločitev, s čimer se povečuje odgovornost za odločitve, ter poziva lokalne in regionalne organe, naj uvedejo ustrezne metode za vključevanje državljanov v javna posvetovanja, tako da spodbujajo višjo raven kulture posvetovanja in sodelovanja;

16.  spodbuja Komisijo, države članice in regije, naj po potrebi zagotovijo ustrezne mehanizme, s katerimi bi se izognili težavam med organi upravljanja in posameznimi partnerstvi, poleg tega pa naj zagotovijo, da so morebitni upravičenci ustrezno obveščeni o teh mehanizmih ter pri tem zaščiteni; je seznanjen z zamudami, ki so posledica reševanja sporov zaradi izpodbijanj, ter vztraja pri določitvi sklopa posebnih pravil za opredelitev postopkov za izpodbijanje in hitro reševanje za javna naročila;

17.  poziva Komisijo, zlasti njen generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, naj vzpostavi okvir sodelovanja z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da bi izkoristili njene dolgoletne izkušnje pri izvajanju programa za lokalni gospodarski razvoj in razvoj zaposlovanja, ter naj ugotovi sinergije med orodji, zlasti pri krepitvi zmogljivosti izvajanja pri lokalnih akterjih;

18.  poudarja pomen okrepljenih prizadevanj držav članic in Komisije za razširitev uporabe novih orodij v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja; poudarja, da se sosednja območja, ki jih ločuje meja, pogosto soočajo s podobnimi izzivi, ki jih je mogoče bolje reševati s skupnimi močmi, na lokalni ravni;

19.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti v številnih državah članicah in regijah EU; spodbuja države članice, naj te instrumente uporabljajo pri projektih za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in priložnosti za MSP, za spodbujanje naložb, trajnostne in vključujoče rasti ter socialnih naložb in kot prispevek za zmanjšanje revščine in za socialno vključenost, zlasti v regijah in podregijah, ki to najbolj potrebujejo; poudarja, da je v zvezi s tem pomembno integrirano financiranje, zlasti kombinacija Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj; opozarja na potencial ponovnega vlaganja dela lokalnih davkov v dejavnosti, usmerjene v učinkovitost; poziva Komisijo, naj razvije posebno investicijsko strategijo v skladu s svežnjem o socialnih naložbah, ki bi lahko koristila regijam z najvišjo stopnjo brezposelnosti;

20.  poudarja, da ima lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zaradi pristopa od spodaj navzgor potencial za podpiranje strategij lokalnega razvoja, ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in spodbujanje trajnega razvoja podeželja; meni, da se lahko celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, neposredno odzovejo na lokalne potrebe in izzive na bolj ciljno usmerjen in ustrezen način, vztraja pri širšem vključevanju mestnih območij v ta mehanizem in poziva Komisijo, naj to strategijo dejavno izvaja; meni, da so celostne teritorialne naložbe učinkovit izvedbeni mehanizem za izvajanje celovitih načrtov za oživljanje in razvoj mest; poziva Komisijo, naj izvaja uredbe, ki zajemajo financiranje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov kot celote, s čimer bi podprla sinergijo;

21.  opozarja Komisijo, da je treba za zagotovitev oprijemljivega napredka pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 pri pregledu strategije in večletnega finančnega okvira bolj upoštevati lokalne in regionalne razmere ter posebne okoliščine ustreznih območij;

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

22.  pozdravlja uvedbo novega instrumenta za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ki presega pobudo LEADER in je namenjen opolnomočenju lokalnih skupnosti in zagotavljanju posebnih lokalnih rešitev, ne le prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ampak tudi prek drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

23.  poudarja, da lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ponuja možnosti tudi mestnim in primestnim območjem in bi moral biti sestavni del širših strategij urbanega razvoja, tudi prek čezmejnega sodelovanja; opozarja, da mora biti razvoj mestnih območij trajnosten in skladen z razvojem okoliških, obmestnih in podeželskih območij, da se zagotovi čim večja učinkovitost strategij teritorialnega razvoja;

24.  obžaluje, da se bo v veliko državah članicah lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, izvajal po pristopu z enim skladom, kar lahko pomeni izgubljene priložnosti za pripravo učinkovitejših strategij lokalnega razvoja; opozarja na pomen celostnega pristopa in potrebo po vključitvi čim večjega števila deležnikov lokalne civilne družbe;

25.  pozdravlja ustanovitev Horizontalne delovne skupine za partnerstvo, za kar ima zasluge GD REGIO;

26.  poziva k doslednemu spoštovanju kodeksa ravnanja za partnerstvo, zlasti glede uporabe načela partnerstva pri izvajanju celostnih teritorialnih naložb in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

27.  spodbuja krepitev zmogljivosti in ozaveščenosti ter dejavno udeležbo socialnih in gospodarskih partnerjev, skupaj z deležniki civilne družbe, da bi lahko čim več partnerjev predlagalo strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, še pred rokom za oddajo predlogov (torej do 31. decembra 2017);

28.  je zaskrbljen, da v nekaterih državah članicah pri lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, včasih ni dejanskega pristopa od spodaj navzgor, temveč gre zgolj za izpolnjevanje birokratskih zahtev; zato vztraja, da morajo imeti lokalni akterji resnično moč odločanja;

29.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami spodbuja izmenjavo najboljše prakse o lokalnih akcijskih skupinah, in sicer na podlagi strategije na evropski ravni za obveščanje o njihovih uspešnih projektih, za kar naj se uporabijo obstoječi instrumenti in platforme, kot so TAIEX, REGIO PEER 2 PEER, URBACT ter mreža za urbani razvoj;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj se zavzamejo za pobude za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ter zagotovijo več prožnosti v operativnih programih ter v okviru regionalne in nacionalne politike ter politike EU, tako da bo mogoče bolje upoštevati prednostne naloge strategij za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; priznava uspešnost lokalnih akcijskih skupin pri vodenju projektov in poziva k bolj celovitemu financiranju, hkrati pa naj se pretehta razširitev njihovega področja uporabe; izraža obžalovanje, da nacionalni organi v nekaterih državah članicah lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, omejujejo na en sam posebni cilj politike; odločno poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi smernice za financiranje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, z več skladi, in spodbuja uporabo finančnih instrumentov;

31.  opozarja, da uredba o Evropskem socialnem skladu omogoča specifične prednostne naložbe za „strategije lokalnega razvoja, ki jih vodi skupnost“ v okviru tematskega cilja 9, in spodbuja države članice, naj to vključijo v svoje operativne programe; poudarja, da lahko sklad zagotovi bistveno podporo za teritorialne pakte za zaposlovanje, strategije za urbani razvoj in krepitev institucionalne zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni, ter poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi dodatno pomoč pri izvajanju teh specifičnih prednostnih naložb ter v svojih letnih poročilih o dejavnostih zagotovi informacije o obsegu takega izvajanja; poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira obravnava težave, ki so že bile opredeljene pri izvajanju instrumentov, ter najde trajne rešitve;

32.  meni, da bi morala biti orodja, kot je participativna priprava proračuna, vključena v strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, saj gre za demokratično prakso, ki znatno prispeva k večji vključenosti socialnih in gospodarskih partnerjev za okrepitev socialne kohezije na lokalni ravni ter izboljšanje učinkovitosti javne porabe;

33.  poudarja temeljni pomen nediskriminatornega in preglednega pristopa ter zmanjševanja možnosti za navzkrižje interesov pri stikih med posamezniki v javnem in zasebnem sektorju, da se zagotovi ravnotežje med učinkovitostjo, poenostavitvijo in preglednostjo; poleg tega pozdravlja sodelovanje širokega nabora partnerjev v lokalnih akcijskih skupinah; meni, da je ustrezna določba iz veljavnega zakonodajnega okvira, na podlagi katere niti javni organi niti katerakoli posamezna interesna skupina v lokalnih akcijskih skupinah ne more imeti več kot 49 % glasovalnih pravic, kar omogoča premik od administrativnega pristopa k pristopu, usmerjenemu v rezultate, oziroma k inovativnemu pristopu; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja in oceni izvajanje te določbe, tudi okoliščin, kjer bi bile dovoljene izjeme, ter zagotovi ciljno usmerjeno pomoč za izgradnjo zmogljivosti in tehnično pomoč;

Celostne teritorialne naložbe

34.  ugotavlja, da so pri izvajanju celostnih teritorialnih naložb možni različni pristopi upravljanja; vendar meni, da je odločilnega pomena, da lokalni partnerji prevzamejo vlogo glavnega akterja pri pripravi strategije teritorialnega razvoja pri celostnih teritorialnih naložbah ter da so v celoti vključeni v njeno vodenje, spremljanje in revizijo, s čimer bi zagotovili dejanski občutek lokalne odgovornosti pri posegih v okviru celostnih teritorialnih naložb;

35.  poudarja, da celostne teritorialne naložbe ne bi smele biti omejene zgolj na mestna območja, ampak bi morale zadevati geografska območja, kot so mestne soseske, velemestna območja, mestno-podeželska, podregionalna ali čezmejna območja; poudarja, da so celostne teritorialne naložbe najprimernejše orodje za upoštevanje posebnih potreb območja, ker omogočajo prožnejše določanje njihovega teritorialnega področja uporabe in s tem uporabo dejanskega lokalnega pristopa; meni, da celostne teritorialne naložbe zagotavljajo tudi primerno strukturo za reševanje problematike območij s slabim dostopom do storitev ter odročnih skupnosti in skupnostmi z omejenimi možnostmi; poziva Komisijo in države članice, naj čim bolje izkoristijo človeške in tehnične vire ter pogosteje uporabljajo celostne teritorialne naložbe na področju čezmejnega sodelovanja;

36.  poudarja, da sta zgodnja vključitev regionalnih in lokalnih organov in deležnikov, skupaj s civilno družbo, v strategijo teritorialnega razvoja od spodaj navzgor ter večji prenos pooblastil nanje bistvena za občutek odgovornosti v prihodnje, sodelovanje in uspeh celostne teritorialne strategije, ki se bo izvajala na lokalni in medsektorski ravni; vztraja, da je treba povečati zmogljivost izkoriščanja lastnih možnosti za razvoj v skladu z lokalnimi značilnostmi;

37.  spodbuja države članice, naj izbrani pristop k celostnim teritorialnim naložbam temelji na več skladih, s čimer bi dosegli sinergije med skladi na danem območju in celoviteje odgovorili na izzive; poudarja, da je za spodbujanje združevanja sredstev iz različnih virov potrebna ciljno usmerjena krepitev zmogljivosti;

38.  poudarja, da je pozna odločitev na nacionalni ravni za uporabo instrumenta celostnih teritorialnih naložb izpostavljena kot glavna ovira za ustrezno oblikovanje teritorialne strategije, vzpostavitev strukture za usklajevanje, določitev proračuna in pripravo nacionalne pravne podlage za celostne teritorialne naložbe;

39.  pozdravlja prizadevanja Komisije skupaj s strokovno skupino za teritorialno kohezijo in mestne zadeve (TCUM) pri pripravi scenarijev za celostne teritorialne naložbe; meni, da bi take smernice morale biti pripravljene na začetku programskega procesa; meni, da je smernice treba posodobiti z dejanskimi primeri in pridobljenimi izkušnjami pri celostnih teritorialnih naložbah, ko se bodo izvajale;

40.  poziva Komisijo, naj upošteva rezultate raziskave Odbora regij iz leta 2015 ter učinkoviteje uporablja orodja informacijske tehnologije in ustvarja manj papirne dokumentacije, uvede prožnejša pravila za države/regije z zelo malo dodeljenimi sredstvi, izboljša mehanizme sofinanciranja v državah članicah in zagotovi več usposabljanja za odgovorne za upravljanje in črpanje sredstev, vključno z izvoljenimi politiki;

Priporočila za prihodnje

41.  meni, da bi morala lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe imeti še pomembnejšo vlogo v prihodnji kohezijski politiki; poziva Komisijo, naj pred novim zakonodajnim predlogom o možnih scenarijih za obdobje po letu 2020, povezanih s temi orodji, pripravi poročilo o prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih (analizo SWOT) izvajanja teh dveh instrumentov;

42.  poziva, naj se v tem poročilu preuči učinek in učinkovitost lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb ter, ali bi bil v zakonodaji o kohezijski politiki po letu 2020 glede teh instrumentov zaželen obvezen pristop, pri čemer bi se za ta instrumenta namenila sredstva v operativnih programih; predlaga, naj se preuči oblikovanje konkretnih pobud, s katerimi bi države članice spodbudili k izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb, skupaj z možnimi sredstvi za zagotavljanje večje skladnosti med operativnimi programi ter tema instrumentoma; poudarja, da bi morala ta analiza temeljiti na ustreznem sklopu kazalnikov, ki bi odražali kvalitativne in kakovostne elemente;

43.  zahteva, naj se pri celostnih teritorialnih naložbah pri naslednji generaciji kohezijske politike pristop od spodaj navzgor formalizira tako med fazo programiranja kot med fazo izvajanja;

44.  spodbuja Komisijo in države članice, naj z usklajevanjem s pristojnimi lokalnimi organi spremljajo uporabo sredstev za celostne teritorialne naložbe, saj je to zaradi njihovega združevanja količinsko pomembnejše kot prej; poudarja, da je to pomembno za zmanjšanje možnosti korupcije v državah članicah;

45.  ponovno poudarja, da je zlasti pri pripravi smernic potreben dvojen pristop, in sicer eden za države članice, ki imajo le nacionalne operativne programe, in drugi za tiste, ki imajo tudi regionalne operativne programe;

46.  vztraja, da je treba izboljšati usklajevanje pri smernicah za ta orodja med Komisijo, državami članicami in regijami; priporoča, naj se smernice pripravljajo sočasno s predlogom nove zakonodaje o kohezijski politiki za programsko obdobje po letu 2020 in se kasneje posodobijo; poudarja, da bi s tem pravočasno zagotovili dokumente s smernicami, okrepili pravno varnost za vse strani in zagotovili pojasnila, kako bi se predlagane določbe izvajale v praksi.

°

°    °

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter regionalnim in nacionalnim parlamentom.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Teritorialna kohezija velja za temeljni cilj Evropske unije in je zapisana v Lizbonski pogodbi. Glede na to je v novi generaciji kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 več poudarka namenjenega uporabi celovitih in lokalnih pristopov za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Nove uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj določajo namenski proračun 5 % izdatkov za trajnostni urbani razvoj.

V okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov sta bila za programsko obdobje 2014–2020 uvedena nova instrumenta, da bi s tem dosegli cilj teritorialne kohezije: lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe.

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (členi 32–35 uredbe o skupnih določbah) je novo orodje, ki se uporablja na podregionalni ravni. Temelji na izkušnjah iz pristopa LEADER glede lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in na pristopu od spodaj navzgor; njegov cilj je okrepiti sinergije med javnimi in zasebnimi lokalnimi akterji.

Celostne teritorialne naložbe (člen 36 uredbe o skupnih določbah) bodo pripomogle k izvajanju celostnih teritorialnih strategij, saj omogočajo združevanje financiranja iz več prednostnih osi iz enega ali več operativnih programov. Celostne teritorialne naložbe je mogoče uporabiti za uresničevanje cilja o trajnostnem urbanem razvoju, lahko pa so namenjene tudi za druge vrste območij.

Države članice so morale v svojih partnerskih sporazumih navesti, kako bodo uporabile celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ter katerim vrstam območij in izzivov bodo ti mehanizmi namenjeni. 

Kar se tiče sredstev, dodeljenih za celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, se bo za ti orodji namenilo predvidoma 5 % proračuna za kohezijsko politiko (približno 16 milijard EUR). Celostne teritorialne naložbe (13,6 milijarde EUR) bo uporabilo 20 držav članic, 17 držav pa bo te naložbe uporabilo za izvajanje ukrepov za trajnostni urbani razvoj (7 milijard EUR), kot določa člen 7 uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj. Skupaj 18 držav članic pa je izrazilo namero, da bodo izvajale lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Črpanje temelji predvsem na Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP) in obstoječem programu LEADER, kot določa ustrezna uredba(13).

Izzivi

Težko je ovrednotiti celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, za programsko obdobje 2014–2020, vendar so institucije EU, raziskovalci, organi upravljanja in lokalni akterji že ugotovili nekaj izzivov, ki jih je mogoče povzeti tako(14):

Izzivi na področju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost:

•  Zelo zapleten koncept;

•  veliko praktičnih izzivov (v glavnem povezanih z zmogljivostjo akterjev na terenu);

•  nasprotovanje odmiku od pristopov od zgoraj navzdol ter prenašanju „oblasti“ na lokalne skupine;

•  nekaterim državam članicam in regijam se ne zdi potreben, saj posvetovanje z lokalnimi akterji že poteka in tak pristop ne prinaša dodane vrednosti;

•  če se lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, podpira iz Evropskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega socialnega sklada, se dojema kot upravno breme za lokalne organe in lokalne akterje;

•  države članice, ki uporabljajo pristop LEADER, imajo v primerjavi z drugimi bogate izkušnje z lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost;

•  prevzemanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, vodenje in upravljanje, finančne zaveze, teritorialna osredotočenost.

Izzivi na področju celostnih teritorialnih naložb:

•  Vprašanja o okvirih upravljanja, upravnih in institucionalnih zmogljivostih in načinu za uresničevanje obveznosti o usmerjenosti k rezultatom in tematski osredotočenosti;

•  pristojnost za izvajanje se prenese na lokalne organe, ki imajo pogosto malo izkušenj ali virov za izvajanje projektov;

•  nova orodja, na lokalni ravni pa še vedno ni strokovnega znanja, kar povzroča zamude (težave pri izvajanju);

•  premalo usmerjanja, ki ga nudi Evropska komisija, ker pa so celostne teritorialne naložbe zelo prožno orodje, ni mogoče natančno navesti vseh možnih ureditev (obstaja strokovna skupina za teritorialno kohezijo in mestne zadeve (TCUM));

•  podvajanje upravnih struktur, pomanjkanje prožnosti, financiranje, vezano na celotno programsko obdobje, in slaba usklajenost z drugimi razvojnimi strategijami. Izvajanje je prezapleteno, če je na voljo malo finančnih sredstev.

Izzivi na področjih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb

•  Zapletenost predpisov in konceptov in večje upravno breme (obseg zahtevane upravne organizacije bi lahko nekatere države odvrnil od uporabe celostnih teritorialnih naložb (npr. Irsko) ali lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost in se financira iz več skladov (npr. Luksemburg);

•  obstaja več možnih pristopov k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, za kar pa je potreben čas in finančne zaveze za izvajanje glede upravnih struktur;

•  države članice, ki se bojijo lokalnega vpliva na teritorialni razvoj;

•  omejen proračun, namenjen za celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

•  vključevanje več skladov velja za izziv;

•  o povezovanju med obema poteka več razprav med regionalnimi organi.

Glavna priporočila

Poročevalka je prepričana, da sta pristop od spodaj navzgor in sodelovanje lokalnih akterjev bistvena za uresničitev ciljev kohezijske politike. Vendar je mogoče v več državah članicah pri izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb, čutiti pomanjkanje zaupanja med različnimi ravnmi upravljanja. To pomembno vprašanje je treba rešiti, saj lahko močno ovira uresničevanje teritorialnega pristopa.

Poleg tega lokalni akterji žal pogosto nimajo zmogljivosti, da bi pripravili in izvajali razvojne strategije, ki se nanašajo na njihovo območje. Potrebujejo podporo z nacionalne ravni in ravni EU, da bi ta orodja imela želene učinke. To je še zlasti pomembno za majhne občine in območja z omejenimi možnostmi, kot so otoki, gorska in podeželska območja. Usmerjene dejavnosti so potrebne, da bi ta orodja približali lokalnim akterjem in okrepili njihove zmogljivosti, tako da bodo lahko uspešno sodelovali v strategijah, namenjenih njihovemu območju. V teh prizadevanjih bo uporaba obstoječih virov in platform bistvenega pomena.

V razpravah o javni politiki se pogosto zanemarja mlade. Bistveno je mlade vključiti v orodja teritorialnega razvoja, zlasti lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, se je povzpelo na neverjetnih 14 milijonov, poleg tega pa v nekaterih državah članicah stopnja brezposelnosti med mladimi presega 50 %. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, s poudarkom na mladih, je lahko povezovalni dejavnik med generacijami v skupnostih in lahko ponuja nove možnosti za zaposlovanje.

Po mnenju poročevalke je treba čim bolj izkoristiti možnosti za financiranje iz več skladov, ki jih omogočajo nove uredbe, da bi oblikovali dejansko celosten/celovit pristop k posegom kohezijske politike. Še vedno obstajajo velike razlike v načinu uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Poleg tega na nacionalni in regionalni ravni pogosto nastajajo dodatne in pogosto nepotrebne zahteve in ovire (praksa prekomernega izvajanja postopkov), ki še povečujejo zapletenost in odvračajo od uporabe orodij, kot sta lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe. Potrebna je precejšnja poenostavitev, da bi zmanjšali veliko upravno breme in zapletenost. Pri tem se veliko pričakuje od nove skupine neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki jo je ustanovila Komisija.

Poročevalka si želi, da bi orodja, kot sta celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, imela pomembnejšo vlogo v razpravah o kohezijski politiki v prihodnje in ter da bi bil pristopu od spodaj navzgor namenjen večji in bolj formalen poudarek. Komisija bo lahko ocenila izvajanje teh orodij v obdobju 2014–2020 in pripravila načrte in priporočila za obdobje po letu 2020.

27.1.2016

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

za Odbor za regionalni razvoj

o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

(2015/2224(INI))

Pripravljavka mnenja: Michaela Šojdrová

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je po podatkih Eurostata leta 2014 v 61 evropskih regijah v osmih državah EU stopnja brezposelnosti znašala med 14 % in 34,8 %, v 63 regijah v sedmih državah članicah pa med 2,5 % in 4,9 %; ker je stopnja brezposelnosti v sedmih državah članicah več kot 30-odstotna;

1.  opozarja, da lahko kohezijska politika izboljša zaposlitvene možnosti, spodbuja trajnostno in vključujočo rast ter prispeva k zmanjšanju revščine in socialni vključenosti; poudarja, da je v zvezi s tem pomembno integrirano financiranje, zlasti kombinacija Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj;

2.  poudarja, da je pomembno spodbujanje sektorjev, kot sta zeleno in socialno gospodarstvo, ki lahko doprinesejo dodano vrednost trajnostni in vključujoči zaposljivosti;

3.  poudarja, da bo uspešnost lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb zagotovljena le, če bodo ustrezno obravnavani izzivi na področju socialne in zaposlitvene politike, s katerimi se soočajo zadevne regije in lokalne skupnosti;

4.  poudarja, da ima lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zaradi pristopa od spodaj navzgor velik potencial za podpiranje strategij za lokalni razvoj, ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in spodbujanje trajnega razvoja podeželja; meni, da se lahko celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, neposredno odzovejo na lokalne potrebe in izzive na bolj ciljno usmerjen in ustrezen način, vztraja pri širšem vključevanju mestnih območij v ta mehanizem in poziva Komisijo, naj to strategijo aktivno izvaja; meni, da so celostne teritorialne naložbe učinkovit izvedbeni mehanizem za izvajanje celovitih načrtov za oživljanje mest in razvoj podeželja; poziva Komisijo, naj izvaja uredbe, ki zajemajo financiranje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov kot celote, s čimer bi podprla sinergijo;

5.  je zaskrbljen, da v nekaterih državah članicah pri lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, včasih ni dejanskega pristopa od spodaj navzgor, temveč gre zgolj za izpolnjevanje birokratskih zahtev; zato vztraja, da morajo imeti lokalni akterji resnično moč odločanja;

6.  poziva Komisijo, naj z državami članicami in lokalnimi udeleženci vzpostavi komunikacijske kanale, da bi zagotovila dejansko in smiselno udeležbo lokalnih akterjev v procesu in sodelovanju na vseh ravneh; opozarja, da bo uspešnost lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb zagotovljena le na podlagi zavezanosti in odgovornosti vseh udeleženih deležnikov, tudi civilne družbe, ter meni, da lahko vključitev partnerjev obenem okrepi integriran in lokalno usmerjen pristop, zlasti tam, kjer je uporaba teh dveh mehanizmov slabo razširjena; poziva Komisijo, naj eno od svojih služb zadolži za usklajevanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb, da bi zagotovila boljšo komunikacijo in izvajanje;

7.  meni, da bi morala Komisija spodbujati države članice, naj tovrstne instrumente uporabljajo pri izvajanju projektov za ustvarjanje kakovostnega zaposlovanja in socialnih naložb, zlasti v regijah in podregijah, ki jih najbolj potrebujejo; zato poziva Komisijo, naj razvije poseben investicijski načrt v skladu s svežnjem o socialnih naložbah, zato da jih bodo lahko regije in podregije z najvišjimi stopnjami brezposelnosti kar najbolje izrabile;

8.  priznava, da so lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe zlasti potrebne v manj razvitih regijah, spodbuja Komisijo in države članice, naj regionalnim in lokalnim organom zagotovijo podporo in podpirajo gradnjo njihovih zmogljivosti pri izoblikovanju in izvajanju tovrstnih pobud, ter jih spodbuja, naj posebno pozornost namenijo regijam, ki so hudo in trajno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, da bi z izboljšanjem njihove teritorialne kohezije pospešili razvoj lokalnega gospodarstva, kar bi navsezadnje prispevalo k ohranitvi prebivalstva v teh regijah;

9.  obžaluje, da ni bolj prepoznavne znamke za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe ter da znajo imeti lokalni deležniki pomanjkljive izkušnje s tema instrumentoma; spodbuja Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bosta obe orodji kar se da prepoznavni in razumljivi za uporabnike, ter naj ne uvajajo dodatnega upravnega bremena in ne poenostavljajo več pravil in postopkov; poudarja, da se lahko izboljša učinkovitost in dodana vrednost, pa tudi sinergija, in sicer z uporabo sredstev pri instrumentih lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb, ki ne izvirajo le iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, temveč tudi iz drugih skladov v skladu z ustreznimi uredbami; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti ukrepe za posredovanje natančnih informacij o posebnih skladih ter okrepitev informacijskih in kontaktnih točk, s čimer bi nudili ustrezno tehnično pomoč tistim, ki želijo pridobiti sredstva iz teh skladov; poudarja tudi pomen pazljivega in stalnega nadzora nad temi viri;

10.  poziva Komisijo, naj organizira ustrezno oglaševane informativne seminarje, da bi bilo s temi možnostmi seznanjeno čim večje število ljudi; upa tudi, da bodo vzpostavljeni ustrezni instrumenti za obveščanje, kot so redno posodobljeni dopisni seznami ter aplikacije za pametne telefone;

11.  želi opomniti, da uredba o Evropskem socialnem skladu omogoča specifične prednostne naložbe za „strategije lokalnega razvoja, ki jih vodi skupnost“ v okviru tematskega cilja 9, in spodbuja države članice, naj to vključijo v svoje operativne programe; poudarja, da lahko sklad zagotovi bistveno podporo za teritorialne pakte za zaposlovanje, strategije za razvoj mest in krepitev institucionalne zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni in poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi dodatno podporo pri izvajanju teh specifičnih naložbenih prednostih nalog ter v svojih letnih poročilih o dejavnostih zagotovi informacije o obsegu tovrstnega izvajanja; poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira obravnava težave, ki so že bile identificirane pri izvajanju instrumentov, ter najde trajne rešitve;

12.  opozarja Komisijo, da je treba za zagotovitev znatnega napredka pri uresničevanju ciljev strategije EU 2020 pri pregledu strategije in večletnega finančnega okvira bolj upoštevati lokalne in regionalne razmere ter posebne okoliščine zadevnih območij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.1.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, David Casa, Ole Christensen, Jane Collins, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Arne Gericke, Thomas Händel, Marian Harkin, Czesław Hoc, Rina Ronja Kari, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Sven Schulze, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Amjad Bashir, Lynn Boylan, Miapetra Kumpula-Natri, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Evelyn Regner, Michaela Šojdrová

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eleonora Evi, Anneli Jäätteenmäki

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

16.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Steeve Briois, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Bill Etheridge, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Andrew Lewer, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Viorica Dăncilă, Bronis Ropė, Peter Simon, Davor Škrlec, Hannu Takkula, Damiano Zoffoli, Marco Zullo

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 487.

(4)

UL L 149, 20.5.2014, str. 1.

(5)

UL L 347, 20.12.2013, str. 259.

(6)

UL C 17, 19.1.2013, str. 18.

(7)

UL C 313, 22.9.2015, str. 31.

(8)

UL C 230, 14.7.2015, str. 1.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0485

(10)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0002.

(11)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0015.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0419.

(13)

Najmanj 5 % in v primeru Hrvaške 2,5 % skupnega prispevka EKSRP k programu razvoja podeželja je rezervirano za pristop LEADER (člen 59(5) Uredbe (EU) št. 1305/2013)

(14)

Briefing Evropskega parlamenta Tools to support the territorial and urban dimension in cohesion policy: Integrated territorial investment (ITI) and Community-led Local Development (CLLD) (Orodja za podporo teritorialne in mestne razsežnosti v kohezijski politiki: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost)

Pravno obvestilo