Postopek : 2015/2230(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0034/2016

Predložena besedila :

A8-0034/2016

Razprave :

PV 07/03/2016 - 17
CRE 07/03/2016 - 17

Glasovanja :

PV 08/03/2016 - 6.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0072

POROČILO     
PDF 731kWORD 178k
23.2.2016
PE 573.219v02-00 A8-0034/2016

o vključevanju načela enakosti spolov v delo Evropskega parlamenta

(2015/2230(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

Poročevalka: Angelika Mlinar

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vključevanju načela enakosti spolov v delo Evropskega parlamenta

(2015/2230(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 15. septembra 1995 na četrti svetovni konferenci o ženskah, ter poznejših zaključnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih Združenih narodov Peking +5 (2000), Peking +10 (2005) in Peking +15 (2010), ter zaključnega dokumenta konference o pregledu Peking +20,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o enakosti spolov pri razvoju,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 21. septembra 2015 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov (2016–2020 (SWD(2015)0182) in sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2016 o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju člena 3 Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima, v katerem je „spol“ opredeljen kot „družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške“,

–  ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je marca 2011 sprejel Evropski svet,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 5. marca 2010 z naslovom Okrepljena zaveza za enakost med ženskami in moškimi. Listina žensk (COM(2010)0078),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010)0491),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019 (SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju raziskovalnega poročila Komisije o oceni prednosti in slabosti strategije za enakost žensk in moških za obdobje 2010-2015,

–  ob upoštevanju strategije Sveta Evrope za enakost spolov 2014–2017,

–  ob upoštevanju študije Evropskega inštituta za enakost spolov o spodbujanju krepitve vloge ženske v političnem odločanju – pot naprej, ki je bila objavljena leta 2015,

–  ob upoštevanju sklepov in priporočil iz poročila Evropskega inštituta za enakost spolov o parlamentih, ki upoštevajo različnost spolov: globalni pregled dobre prakse, ki je bil objavljen leta 2011,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. februarja 2010 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2009(1), z dne 8. marca 2011 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2010(2), z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011(3) in z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2003 o vključevanju načela enakosti spolov v Evropskem parlamentu(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2007 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov in delegacij(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU ter v vzpostavljanje miru in oblikovanje državnih struktur(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o ženskah pri sprejemanju političnih odločitev – kakovost in enakost(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. februarja 1996 o vključevanju enakih možnosti za ženske in moške v vse politike in dejavnosti Skupnosti (COM(1996)0067), v katerem se je Komisija zavezala, da bo v vseh svojih dejavnostih in politikah na vseh ravneh spodbujala enakost žensk in moških, s čimer je dejansko opredelila vključevanje načela enakosti spolov,

–  ob upoštevanju študije o oceni strategije za enakost žensk in moških 2010–2015 kot prispevka k uresničitvi ciljev pekinških izhodišč za ukrepanje, ki jo je leta 2014 objavil tematski sektor C Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju študije o vključevanju načela enakosti spolov v odborih in delegacijah Evropskega parlamenta, ki jo je leta 2014 objavil tematski sektor C Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju študije o proračunu EU za enakost spolov, ki jo je leta 2015 objavil tematski sektor D Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju sporočila o smernicah za razvoj enakosti spolov in politik za krepitev vloge žensk, ki ga je maja 2014 objavila Agencija OZN za ženske,

–  ob upoštevanju prispevka z naslovom Advances in EU Gender Equality: Missing the mark? (Napredki na področju enakosti spolov: tarča zgrešena?, ni na voljo v slovenščini, op. prev.), ki ga je leta 2014 objavila mreža European Policy Institutes Network,

–  ob upoštevanju letnega poročila 2014 o človeških virih, ki ga je objavil generalni direktorat Evropskega parlamenta za kadrovske zadeve,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0034/2016),

A.  ker člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je vključevanje načela enakosti spolov horizontalno načelo, člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) pa načelo enakosti spolov opredeljuje kot vrednoto Unije;

B.  ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah vsebuje posebne določbe o horizontalnem načelu enakosti spolov, na podlagi člena 6 PEU pa se ji priznava enaka pravna veljavnost kot Pogodbama;

C.  ker je doseganje enakosti spolov bistvenega pomena za varstvo človekovih pravic, delovanje demokracije, spoštovanje načela pravne države ter gospodarsko rast, socialno vključenost in trajnost;

D.  ker napredek pri doseganju enakosti spolov v EU stagnira in ob tem tempu še nekaj časa ne bodo dosežen;

E.  ker se je Komisija v delovnem dokumentu o strateških prizadevanjih za enakost spolov 2016–2019 zavezala, da bo nadaljevala ukrepe za vključevanje načela enakosti spolov, med drugim prek ocenjevanja in spremljanja; ker je Komisija strateška prizadevanja za enakost spolov po letu 2015 znižala na raven delovnega dokumenta svojih služb;

F.  ker je peti cilj v okviru ciljev trajnostnega razvoja doseči enakost spolov do leta 2030;

G.  ker vključevanje načela enakosti spolov pomeni vključevanje vidika spola v vse vidike dejavnosti EU – pripravo, oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik, pravnih ukrepov ter programov za porabo sredstev – za dosego enakosti med ženskami in moškimi(11);

H.  ker mora vključevanje načela enakosti spolov zajemati pravice, vidike in dobrobit LGBTIQ oseb in ljudi vseh spolnih identitet;

I.  ker bi moralo biti vključevanje načela enakosti spolov proaktivno in odzivno orodje za dosego enakosti spolov;

J.  ker vključevanje načela enakosti spolov samo po sebi ni politični cilj, temveč pomembno sredstvo za dosego enakosti spolov, vedno v povezavi z drugimi specifičnimi ukrepi in politikami, namenjenimi spodbujanju enakosti spolov;

K.  ker je ena od nalog pristojnega odbora, da prispeva k izvajanju in nadaljnjemu razvoju vključevanja načela enakosti spolov v vsa politična področja;

L.  ker večina parlamentarnih odborov na splošno daje prednost vključevanju načela enakosti spolov (na primer pri zakonodajnem delu, delovnih odnosih z Odborom za pravice žensk in enakost spolov in pri pripravi akcijskih načrtov za enakost), medtem ko nekateri odbori tej zadevi skoraj ne posvečajo pozornosti;

M.  ker je pristojni odbor v prejšnjem parlamentarnem obdobju razvil prakso, da ciljno prispeva k poročilom drugih odborov, in sicer v obliki predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov; ker naj bi se na podlagi študije, objavljene leta 2014(12), 85 % predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov, vloženih med julijem 2011 in februarjem 2013, vključilo v končna poročila odborov, ki jim je bila zadeva najprej dodeljena; ker je treba za posodobljeno oceno stanja v zvezi s predlogi sprememb za vključitev načela enakosti spolov v Parlamentu pridobiti podatke za obdobje od februarja 2013 dalje;

N.  ker na podlagi resolucije iz leta 2003 o vključevanju načela enakosti spolov vsak parlamentarni odbor enega svojega člana imenuje za pristojnega za vključevanje načela enakosti spolov, s čimer se vzpostavi „mreža za vključevanje načela enakosti spolov“; ker so poznejše resolucije o tej temi pozivale k nadaljnjemu razvoju te mreže in k vzpostavitvi podobne mreže v medparlamentarnih delegacijah; ker mrežo podpira mreža na ravni uslužbencev v sekretariatih odborov;

O.  ker so člani mreže izpolnili vprašalnik, da bi ocenili stanje glede vključevanja načela enakosti spolov na posameznih političnih področjih;

P.  ker je večletnemu finančnemu okviru priložena skupna izjava treh institucij, ki so se dogovorile, da bodo v letne proračunske postopke, ki se uporabljajo za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, po potrebi vključile elemente, ki bodo upoštevali enakost spolov, pri čemer se upoštevajo načini, na katere splošni finančni okvir Unije prispeva k večji enakosti spolov (in zagotavlja vključevanje načela enakosti spolov); ker je treba podkrepiti dejansko zavezanost k nadaljnjemu vključevanju načela enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, saj so se obstoječe politike izvajale le v manjši meri, poleg tega se je posebej za vprašanja spola namenilo premalo sredstev;

Q.  ker institucije EU pri načrtovanju proračuna niso dosledno upoštevale načela enakosti spolov;

R.  ker je bil Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) ustanovljen, da bi prispeval k spodbujanju enakosti spolov in ga krepil, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike EU in iz njih izhajajoče nacionalne politike; ker so pri tem inštitutu razvili platformo za vključevanje načela enakosti spolov ter pripravili glosar in slovar sopomenk, da bi nosilce odločanja, uslužbence v institucijah EU ter vladne organe podprli pri vključevanju vidika enakosti spolov v njihovo delo;

S.  ker vključevanje načela enakosti spolov pomeni vključevanje vidika enakosti spolov v vsebino različnih politik ter obravnavo vprašanja zastopanosti žensk in moških na določenem političnem področju; ker je treba obe razsežnosti upoštevati v vseh fazah procesa oblikovanja politik;

T.  ker bi morale biti vse notranje in zunanje politike EU zasnovane tako, da bi v enaki meri koristile fantom in dekletom, moškim in ženskam, pa tudi vsem osebam z drugimi spolnimi identitetami;

U.  ker je vključevanje načela enakosti spolov navedeno med glavnimi pomanjkljivostmi v oceni strategije za enakost spolov 2010–2015, ki jo je opravila Komisija;

V.  ker ima parlament, ki upošteva različnost spolov, pomembno vlogo pri odpravljanju neuravnotežene zastopanosti spolov, spodbujanju enakopravne gospodarske, socialne in politične udeležbe žensk in moških ter širjenju okvira politike za enakost spolov;

W.  ker je za spodbujanje vidika enakosti spolov na vseh političnih področjih in v vseh fazah poglavitno usposabljanje poslancev in uslužbencev Parlamenta, zlasti tistih na vodstvenih položajih, za vključevanje načela enakosti spolov;

X.  ker je za zagotovitev resničnega napredka pri vključevanju načela enakosti spolov v dejavnosti Parlamenta dodeljeno premalo sredstev in človeških virov;

Y.  ker je sistematično in redno zbiranje podatkov, ločenih po spolu, in statističnih podatkov v ocenah učinka politik in postopkih oblikovanja politik ključnega pomena za analiziranje napredka na področju enakosti spolov; ker je treba v Parlamentu opraviti kvalitativno raziskavo, da se ugotovi pomen in učinek orodij za vključevanje načela enakosti spolov na rezultate politike, resolucije in zakonodajna besedila;

Z.  ker je zastopanost žensk na ključnih položajih odločanja na politični in upravni ravni, tudi v političnih skupinah Parlamenta, še vedno nizka; ker ženske pogosteje predsedujejo odborom, ki so manj povezani z dodeljevanjem virov in ekonomskimi odločitvami; ker mora Parlament za to, da bodo sprejete odločitve kakovostnejše, zagotoviti, da bodo položaji odločanja enakomerneje razporejeni med spoloma; ker se morajo moški zavezati enakosti spolov na vseh področjih in vseh ravneh ter ker je treba poslance Evropskega parlamenta spodbujati k vključevanju načela enakosti spolov v svoje delo;

Aa.  ker je Parlament vzpostavil organizacijsko strukturo za spodbujanje vključevanja načela enakosti spolov v svoje dejavnosti, to strukturo pa je treba bolje uskladiti, okrepiti in razširiti ter jo osvežiti s politično in upravno voljo za doseganje večje stopnje vključevanja načela enakosti spolov;

Ab.  ker morajo Parlament, Svet in Komisija tesneje sodelovati med seboj in zagotoviti, da se bodo vidiki spola vključili v vse faze političnega cikla, kar bo olajšalo delo Parlamenta na področju vključevanja načela enakosti spolov;

Ac.  ker je prispevek zunanjih deležnikov, kot so organizacije civilne družbe, mednarodne institucije, akademiki in nacionalni parlamenti, pomemben, da se izboljšajo postopki Parlamenta za vključevanje načela enakosti spolov in spodbudi vzajemna izmenjava za spodbujanje najboljše prakse;

Ad.  ker je Parlament v resoluciji o vključevanju načela enakosti med spoloma, ki jo je sprejel leta 2007, pozival, da se vsaki dve leti opravi ocena o vključevanju načela enakosti spolov v delo Parlamenta;

Splošna ocena obstoječega institucionalnega okvira

1.  meni, da bi bilo treba pri vključevanju razsežnosti spola v proces politike upoštevati dva različna vidika: vsebino politike ter zastopanost spolov v upravi in pri odločanju; ugotavlja tudi, da so jasni podatki o učinkih politike nadvse pomembni za nadaljnje izboljšanje enakosti spolov;

2.  ugotavlja, da so znotraj organizacijske strukture Parlamenta različni organi pristojni za to, da razvijajo in izvajajo vključevanje načela enakosti spolov tako na politični ravni kot na ravni poklicnega življenja:

  –  skupina na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost, ki je pristojna za zagotavljanje popolne enakosti žensk in moških pri vseh vidikih delovanja sekretariata Parlamenta;

  –  odbor, pristojen za specifične ukrepe, namenjene vključevanju vidika spola v delo drugih odborov in delegacij;

  –  mreža za vključevanje načela enakosti spolov;

  –  službe, pristojne za uspešno uveljavljanje uravnotežene zastopanosti spolov na vseh delovnih mestih iz organigrama;

3.  obžaluje, da dejavnosti teh različnih organov, pristojnih za vključevanje načela enakosti spolov, znotraj Parlamenta ali na medinstitucionalni ravni niso usklajene oziroma poenotene (ni mehanizma za medinstitucionalno sodelovanje pri vključevanju načela enakosti spolov); se zavezuje, da bo na podlagi posebnih mehanizmov, kot so spremljanje in povratne informacije o uspešnosti, vzpostavil učinkovito sodelovanje med vsemi akterji v tem institucionalnem okviru;

4.  ponavlja svojo zavezo, da bo redno sprejemal in izvajal akcijski načrt za vključevanje načela enakosti spolov v Parlamentu, s splošnim ciljem spodbujati enakost spolov z učinkovitim vključevanjem vidika spola v politike in dejavnosti, vključno s strukturami odločanja in upravo;

5.  poziva, naj se mreža za vključevanje načela enakosti spolov stalno razvija, da bo predstavljala tako odbore kot medparlamentarne delegacije, ter se v celoti vključi v redno spremljanje stanja glede vključevanja načela enakosti spolov v posamezna politična področja; ugotavlja, da morajo poslanci v večji meri in dejavneje sodelovati v mreži, in poziva, naj se za večjo udeležbo vanjo vključijo še nadomestni poslanci, podobno kot v primeru odborov in delegacij;

6.  poudarja, da je na podlagi omenjene študije iz leta 2014 na to temo najučinkovitejše orodje za vključevanje vidika enakosti spolov v politični proces uporaba postopkov, ki vključujejo sodelovanje z drugimi odbori; poudarja, da morajo drugi odbori podpirati prizadevanja na področju vključevanja načela enakosti spolov in ga v okviru svojih dejavnosti izvajati;

7.  poziva pristojne službe, naj si še naprej prizadevajo za specifične ukrepe za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; obžaluje, da med uradniki Evropskega parlamenta v funkcionalni skupini asistenti (AST) še vedno prevladujejo ženske; poziva, naj se začnejo izvajati letne analize o stanju glede enakosti spolov v Parlamentu, in sicer na podlagi podatkov, ločenih po spolu, na vseh kadrovskih ravneh in vseh ravneh političnih organov, vključno s parlamentarnimi pomočniki, poročilo o tej analizi pa naj se objavi;

8.  poziva, naj se odpravijo strukturne ovire in se ustvari okolje, v katerem se bodo lahko ženske potegovale za položaje odločanja na vseh ravneh, denimo z ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega ter družinskega življenja in pozitivnimi ukrepi, s katerimi je mogoče na položajih, na katerih eden od spolov prevladuje, povečati število nezadostno zastopanega spola; poziva politične stranke, naj priznajo svojo odgovornost pri spodbujanju žensk, saj vplivajo na zaposlovanje, izbiro in imenovanje kandidatov;

9.  obžaluje, da cilji za enakost spolov na ravni srednjega in višjega vodstva, ki jih je predsedstvo sprejelo leta 2006 (poročilo Kaufmann), niso bili doseženi niti do zastavljenega roka leta 2009 niti do danes; ugotavlja, da je skupina na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost te cilje pozneje potrdila za naslednja leta; poziva, naj se sprejmejo učinkoviti in daljnosežni ukrepi, da se bodo cilji na področju enakosti spolov čim prej dosegli;

10.  ugotavlja, da je skupina na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost pristojna za sprejetje akcijskega načrta za spodbujanje enakosti in raznolikosti v Parlamentu in za zagotovitev njegove izvedbe; poziva to skupino, naj ob podpori pristojnih služb predloži celovit časovni načrt za enakost spolov in v njem navede, kako bi lahko do leta 2020 povečali zastopanost žensk na položajih srednjega in višjega vodstva na 40 %; poziva generalni direktorat za kadrovske zadeve in politične skupine, naj preučijo možnost, da za prosta delovna mesta za vodjo oddelka predlagajo žensko in moškega;

11.  priporoča, naj stalni poročevalec za vključevanje načela enakosti spolov, ko bo ta položaj uveden, sodeluje s skupino na visoki ravni, da bodo cilji glede vključevanja načela enakosti spolov za sekretariat in uslužbence Parlamenta zagotovo doseženi;

12.  poziva politične skupine, naj razmislijo o tem, da bi za mesto predsednika posameznih odborov in skupin predlagale tako žensko kot moškega;

13.  dodaja, da je zaželena enaka zastopanost spolov v vseh odborih, če to dopuščajo razmere; poziva politične skupine, naj razmislijo o možnosti, da se v vseh odborih usklajeno imenujejo poslanci nezadostno zastopanega spola; poziva politične skupine, naj za člane in nadomestne člane Odbora za pravice žensk in enakost spolov imenujejo enako število poslancev in poslank ter tako spodbudijo udeležbo moških v politiki za enakost spolov;

Orodja za vključevanje načela enakosti spolov

14.  poudarja, da se je izkazalo, da je praksa vlaganja predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov učinkovitejša od mnenj, saj so ti predlogi bolj jedrnati in jih je mogoče hitreje vložiti ter zadevajo ključna, specifična in določena vprašanja; ponovno poziva pristojni odbor, naj to prakso predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov vključi v Poslovnik, pri tem pa upošteva posebno vlogo Odbora za pravice žensk in enakost spolov pri vključevanju načela enakosti spolov kot horizontalnega načela; poziva k tesnejšemu sodelovanju med odbori in učinkovitemu usklajevanju med mrežo za vključevanje načela enakosti spolov in pristojnim odborom na politični in upravni ravni, da se bo v poročila vključila bistvena razsežnost spola; poudarja, kako pomembno vlogo imajo člani mreže v vsakem odboru za lajšanje učinkovitega posredovanja prispevkov pristojnega odbora v obliki predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov in mnenj, ter poziva k učinkovitemu usklajevanju med pristojnimi člani Odbora za pravice ženski in enakost spolov ter člani mreže v postopku predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov; ponavlja, da morajo pristojni odbor in odbori, ki jim je bila zadeva najprej dodeljena, pri pripravi predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov in mnenj tesno sodelovati med seboj in zagotoviti optimalni časovni razpored in načrtovanje, da bodo dejansko prispevali k pripravi poročila odbora, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena;

15.  obžaluje, da kljub medinstitucionalni izjavi o zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov, priloženi večletnemu finančnemu okviru, doslej še ni bil sprejet ukrep v zvezi s pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola; v zvezi s tem poudarja, da je treba pozorno spremljati, kako so se načela skupne izjave izvajala v okviru letnih proračunskih postopkov, in poziva, naj se pristojnemu odboru pri pregledu večletnega finančnega okvira podeli formalna vloga;

16.  poudarja, da je priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola, in sicer v obliki načrtovanja, programiranja in priprave, ki prispevajo k napredku na področju enakosti spolov in uveljavljanju pravic žensk, eno od glavnih orodij, s katerim lahko oblikovalci politik odpravijo razlike med spoloma; obžaluje, da je priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola pokazala, da se vidik spola še zdaleč ne upošteva pri vseh politikah, na vseh ravneh in v vseh fazah oblikovanja politik; ugotavlja, da je v okviru tega še posebej pomembno, da se okrepijo notranje zmogljivosti za pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola in se s tem poveča nadzorna vloga Parlamenta na tem področju; ugotavlja, da posledice odločitev o odhodkih in prihodkih zelo različno vplivajo na ženske in moške, in poudarja, da bi morali poslanci v ustreznih odborih to upoštevati pri pripravi proračuna; poudarja, da priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola spodbuja odgovornost in preglednost v zvezi z zavezanostjo Parlamenta enakosti spolov;

17.  je seznanjen s tem, da se je Komisija zavezala, da bo še naprej vključevala načelo enakosti spolov, in sicer v obliki razmisleka o enakosti spolov pri ocenah učinka in presojah vplivov, ki se izvajajo v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja, in da razmišlja o tem, da bi leta 2017 izdala poročilo o vključevanju načela enakosti spolov pri Komisiji;

18.  zatrjuje, da je treba tudi na ravni Parlamenta zagotoviti zadostna sredstva za razvoj ocen učinka na enakost spolov in analiz na podlagi spola; poziva Komisijo, naj izvaja sistematične ocene učinka nove zakonodaje ali predlogov politik na enakost spolov, in sicer na podlagi okrepljene ocene njihovega učinka na temeljne pravice, da se zagotovi spoštovanje pravic žensk na ravni EU; poudarja, da je treba pri teh analizah in uporabljenih metodah zbiranja podatkov upoštevati izkušnje oseb LGBTIQ; poudarja, da je treba spodbujati odbore, da izkoristijo notranje strokovno znanje ter strokovno znanje drugih institucij in organov iz javnega ali zasebnega sektorja, ki dejavno spodbujajo vključevanje načela enakosti spolov;

19.  poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj vsem odborom redno posreduje informacije, da se poudari vidik enakosti spolov na vseh področjih politike, in naj v okviru širše krepitve zmogljivosti, namenjene tudi osebju in parlamentarnim pomočnikom, da na voljo podatke in orodja, ki jih je razvil, na primer platformo za vključevanje načela enakosti spolov; poziva raziskovalno službo, naj redno izvaja podrobno kvalitativno in kvantitativno raziskavo o napredku pri vključevanju načela enakosti spolov v Parlamentu in o delovanju temu namenjene organizacijske strukture;

20.  obžaluje, da Evropski inštitut za enakost spolov zaenkrat nima dovolj sredstev, da bi opravil vso delo, ki bi ga moral, zato poudarja, da je treba poskrbeti, da se bo proračun tega inštituta spremenil v skladu z njegovim širokim mandatom;

21.  poudarja pomen in pozitivni učinek rabe spolno nevtralnega jezika pri dejavnostih Parlamenta; ponovno izraža podporo smernicam predsedstva glede rabe spolno nevtralnega jezika in njihovemu stalnemu posodabljanju, med drugim z orodji, ki so bila razvita pri Evropskem inštitutu za enakost spolov in na medinstitucionalni ravni; poziva k posebnemu usposabljanju o uporabi spolno nevtralnega jezika pri prevajanju in tolmačenju;

22.  ugotavlja, da so bila v odgovorih na vprašalnike o trenutnem stanju glede vključevanja načela enakosti spolov v parlamentarnih odborih posebna orodja izpostavljena kot učinkovito sredstvo za vključevanje vidika enakosti spolov, med njimi so:

  –  distribucija ključnih dokumentov in vključitev vprašanj enakosti spolov v razpisne zahteve za naročene študije;

  –  namenjanje pozornosti uporabi specifične terminologije in opredelitev v zvezi z vprašanji enakosti spolov;

  –  spodbujanje predhodnih in naknadnih ocen osnutkov zakonodajnih predlogov in prihodnjih sporazumov;

  –  usposabljanja in dejavnosti ozaveščanja za poslance, uslužbence, politične svetovalce in pomočnike;

toplo priporoča, naj se ta orodja nadalje razvijejo in se uporabljajo pri delu Parlamenta;

23.  opozarja, da ocene in programi vključevanja načela enakosti spolov zahtevajo nadaljnje ukrepanje, da se obravnavajo učinkovitost in morebitne težave posameznih dejavnosti; poudarja, da je pomembno po potrebi izvesti popravljalne ukrepe in razviti vključevanje načela enakosti spolov, če se po izvedbi teh ukrepov ne ugotovi napredek;

24.  poziva k uvedbi sistema akreditacij, da bodo lahko tisti, ki opravijo usposabljanje o vključevanju načela enakosti spolov, pridobili uradno potrdilo, ki ga bodo lahko uporabljali na svoji poklicni poti;

25.  priporoča, da generalni direktorat za informiranje v poročanje o oblikovanju politike v Parlamentu vključi močnejši vidik spola

26.  izraža vso podporo temu, da se z ustreznimi sredstvi in v skladu s specifičnimi potrebami Parlamenta pripravijo ciljno usmerjena redna usposabljanja o vključevanju načela enakosti spolov, za vodstvene uslužbence na srednji in visoki ravni, zlasti za vodje oddelkov, pa se zagotovi intenzivnejše usposabljanje; poziva, naj se zagotovi usposabljanje o vključevanju načela enakosti spolov za poslance, parlamentarne pomočnike in zaposlene v političnih skupinah; poziva, naj se za ženske organizirajo usposabljanja za vodenje in se jim omogoči, da pridobijo delovne izkušnje na vodstvenih položajih; priporoča, naj usposabljanja vključujejo informacije o večplastnih in presečnih oblikah diskriminacije; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bodo vse službe zavedale svoje odgovornosti pri izvajanju vključevanja načela enakosti spolov, tudi službe, ki so pristojne za človeške vire, varnost in infrastrukturo; priporoča uvedbo posebnih smernic za človeške vire, pri katerih se bo dejansko uveljavilo vključevanje načela enakosti spolov za boljše počutje vseh uslužbencev, tudi oseb LGBTIQ, na delovnem mestu;

Vključevanje načela enakosti spolov v delo odborov

27.  ponovno poziva k izpolnitvi zaveze o pripravi polletnega poročila o vključevanju načela enakosti spolov v delo Parlamenta; je seznanjen z vlogo, ki jo ima mreža za vključevanje načela enakosti spolov pri ocenjevanju trenutnega stanja glede vključevanja tega načela v posamezna politična področja, in priporoča, da vprašalnik, na katerem temelji omenjeno poročilo, postane metoda letnega spremljanja;

28.  ugotavlja, da so člani mreže na vprašanja iz vprašalnika v glavnem odgovorili, da se v okviru različnih dejavnosti na njihovem političnem področju, na primer v poročilih, predlogih sprememb o enakosti spolov, študijah, predstavitvah, službenih potovanjih in izmenjavah mnenj, upoštevajo s spolom povezane potrebe;

29.  pozdravlja posebne pobude, ki jih je na tem področju sprejelo več odborov; obžaluje, da velika večina odborov ni sprejela akcijskega načrta za enakost spolov, niti o njem ni razpravljala; pozdravlja, kako pomembno je, da pristojni organi sodelujejo z vsemi odbori in delegacijami ter si izmenjajo najboljšo prakso, tudi v okviru mreže za vključevanje načela enakosti spolov, ter uveljavijo jasen postopek sprejemanja akcijskega načrta za enakost spolov v vsakem odboru in delegaciji, ki se bo vključil v Poslovnik Parlamenta; priporoča, da vsak odbor enkrat na dve leti pripravi predstavitev o vključevanju načela enakosti spolov v svoje področje politike, tako da bo ta predstavitev sovpadala s pripravo poročila o vključevanju načela enakosti spolov;

30.  poudarja, da je treba temeljito oceniti delovanje mreže za vključevanje načela enakosti spolov in poiskati načine za zagotovitev tesnejše vključitve članov mreže in večje ozaveščenosti med njimi; priporoča, da se člani in nadomestni člani mreže za vključevanje načela enakosti spolov zavežejo enakosti spolov, vendar poudarja, da ni nujno, da prihajajo iz odbora za pravice žensk in enakost spolov, saj bo to pripomoglo k temu, da se bo več poslancev ukvarjalo z vključevanjem načela enakosti spolov; priporoča, da so člani pristojnega odbora in mreže v rednem stiku in si izmenjujejo mnenje;

31.  priporoča, da mreži za vključevanje načela enakosti spolov sopredseduje pristojni odbor skupaj z drugim članom mreže, ki se izmed različnih odborov imenuje po načelu rotacije, da bi pokazali, da vključevanje načela enakosti spolov zadeva vse odbore;

32.  meni, da se bo s stalnim poročevalcem o vključevanju načela enakosti spolov okrepila obstoječa struktura, stabiliziralo sodelovanje med mrežo za vključevanje načela enakosti spolov in pristojnim odborom ter vzpostavil trajen odnos z drugimi organi Parlamenta s področja vključevanja načela enakosti spolov;

33.  meni, da je treba ustanoviti notranji nadzorni organ, ki bo spremljal in ocenjeval izvajanje orodij in ukrepov; poziva k oblikovanju opisa posebnih delovnih nalog uslužbencev, ki so pristojni za vključevanje načela enakosti spolov v odborih; poziva pristojne organe, naj vsakih šest mesecev ocenijo napredek pri vključevanju tega načela v odborih in delegacijah

Medinstitucionalno sodelovanje v podporo vključevanju načela enakosti spolov

34.  meni, da bodo okrepljeni medinstitucionalni odnosi pripomogli k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov pri oblikovanju politik EU; ugotavlja, da se na področju vključevanja načela enakosti spolov še ni izoblikovalo strukturirano sodelovanje z drugimi institucionalnimi partnerji, kot so Komisija, Svet in Evropski inštitut za enakost spolov; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezen okvir za vzpostavitev medinstitucionalnega sodelovanja na področju vključevanja načela enakosti spolov, kot je ustanovitev medinstitucionalne skupine na visoki ravni za vključevanje načela enakosti spolov, pa tudi za vključitev tudi drugih deležnikov s tega področja;

35.  priporoča, da evropski varuh človekovih pravic ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, skupini Parlamenta na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost vsako leto predloži podatke o pritožbah zaradi nepravilnostih v zvezi enakostjo spolov v Parlamentu;

36.  meni, da se bodo z izmenjavo zgledov najboljše prakse z drugimi organizacijami okrepile zmogljivosti in povečala učinkovitost Parlamenta pri izvajanju vključevanja načela enakosti spolov; poziva, naj se na vseh ravneh organizira izmenjava zgledov najboljše prakse z drugimi institucijami in organizacijami, na primer z Agencijo Združenih narodov za ženske, Svetom Evrope, evropskimi institucijami in deležniki, ki sodelujejo pri spodbujanju enakosti spolov, kot so organi za enakost spolov, socialni partnerji in nevladne organizacije; spodbuja sodelovanje pri specifičnih programih za krepitev zmogljivosti drugih mednarodnih organizacij ter pri pridobivanju njihove podpore za pripravo posebej prilagojenih programov za vključevanje načela enakosti spolov;

37.  zahteva, naj si generalni direktorat za kadrovske zadeve na primer s kongresom ZDA in nacionalnimi organi za enakost spolov izmenja zglede dobre prakse na področju enakosti spolov in raznolikosti ter tehnično pomoč pri spodbujanju nezadostno zastopanih rasnih skupnosti in etničnih manjšin v postopkih zaposlovanja na kratek rok in natečajih EPSO; poziva, naj se pozornost nameni pripravnikom in se oblikujejo pobude in programi za spodbujanje pripravništva za mlade, zlasti ženske ter pripadnike nezadostno zastopanih rasnih skupin in etničnih manjšin;

38.  poudarja, da je treba neprestano voditi odprt dialog z nacionalnimi parlamenti, da se uveljavi redna izmenjava mnenj, novih tehnik in poročanje o ocenah učinka politike in se spodbudi skupni pristop in nadaljnji razvoj najboljše prakse pri doseganju napredka na področju vključevanja načela enakosti spolov; priporoča, da se organizira medparlamentarna seja o vključevanju načela enakosti spolov;

39.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Vključevanje načela enakosti spolov je na mednarodni ravni sprejeto kot strategija za uresničevanje enakosti spolov. V praksi pomeni vključevanje vidika spola v pripravo, načrtovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik, regulativnih ukrepov in programov porabe, da bi spodbudili enakost žensk in moških ter boj proti diskriminaciji.

Vključevanje načela enakosti spolov ima dvojno razsežnost: zahteva vključitev vidika enakosti spolov v vsebino različnih politik ter obravnavo vprašanja zastopanosti žensk in moških na določenem političnem področju. Obe razsežnosti, tako zastopanost spolov kot vsebine, ki upoštevajo enakost spolov, je treba upoštevati v vseh fazah postopka oblikovanja politike.

Številke so sicer pomembne, vendar pa je treba upoštevati tudi povezavo med spolom in vsebino političnih ukrepov, da bi lažje razumeli, katere koristi bodo imele ženske in moški od njih. Politika, ki upošteva enakost spolov, zagotavlja enako obravnavo žensk in moških.

Tradicionalno velja prepričanje, da so vladne politike in zakonodaje spolno nevtralni instrumenti, kar temelji na predpostavki, da javna politika enako koristi vsem državljanom.

Vendar pa je strukturna neenakost spolov še vedno globoko ukoreninjena v naši družbi. Čeprav so ženske in moški enako obravnavani pred zakonom, pa ženske še vedno nimajo enakega dostopa do virov in sredstev ter nadzora nad njimi. Zato trenutni položaj dokazuje, da je za ustrezno strategijo za enakost spolov ključnega pomena, da vsebina politik upošteva enakost spolov.

Vključevanje načela enakosti spolov v Evropski uniji

Evropska unija priznava enakost žensk in moških kot temeljno pravico, skupno vrednoto EU in nujen pogoj za izpolnitev ciljev EU za rast, zaposlovanje in socialno kohezijo.

Komisija se je leta 1996 zavezala, da bo od tedaj uporabljala dvojni pristop k uresničevanju enakosti spolov. To pomeni vključevanje vidika spola v vse politike, ob sočasnem izvajanju posebnih ukrepov za odpravo, preprečitev ali izboljšanje neenakosti spolov. Oba pristopa sta tesno povezana in ne moreta nadomestiti drug drugega.

V Evropskem parlamentu je Odbor za pravice žensk in enakost spolov (odbor FEMM) glavni organ, pristojen za spodbujanje enakosti spolov in vključevanja vidika enakosti spolov v vse politike in zakonodajne postopke Evropskega parlamenta.

Na začetku sedmega zakonodajnega obdobja je bila uvedena tudi praksa uporabe t.i. predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov v poročila drugih odborov, ki se še vedno uspešno uporabljajo.

Po letu 2009 je bila ustanovljena mreža poslancev, pristojnih za vključevanje načela enakosti spolov v odborih Evropskega parlamenta, pa tudi dodatna mreža na ravni uslužbencev. Mreža se redno srečuje in izmenjuje informacije o tekočih zadevah, ki so zanimive za člane mreže, ter izmenja zglede dobre prakse. V zadnjem zakonodajnem obdobju so tudi delegacije imenovale člana, ki je pristojen za vključevanje načela enakosti spolov.

Glavne ugotovitve na podlagi odgovorov članov mreže na vprašalnik

Namen vprašalnika, ki je bil poslan vsem članom mreže, je bil preučiti dejavnosti in instrumente politike, ki se uporabljajo v vseh odborih za vključevanje načela enakosti spolov.

V odgovorih na vprašanja iz vprašalnika so člani mreže potrdili nekaj zgledov dobrih praks, opozorili pa so tudi na nekatera problematična vprašanja glede učinkovitosti sedanjega okvira za vključevanje načela enakosti spolov.

Člani mreže so na splošno odgovorili, da obstajajo dejavnosti, pri katerih so bile upoštevane posebne potrebe na njihovem področju pristojnosti, kot so poročila, predlogi sprememb o enakosti spolov, študije in izmenjave mnenj. Stopnja upoštevanja se bistveno razlikuje, od tega, da v danem časovnem obdobju ni bila opravljena nobena dejavnost, pa do tega, da so navedli več področij politik, na katerih se izvaja vključevanje načela enakosti spolov ali kjer njegova uporaba šteje celo za standardno. Večina članov je opredelila prihodnje teme, pri katerih odbor pri različnih ukrepih, kot so poročila (tudi poročila o izvajanju), predstavitve, študije, letni proračunski postopek in postopek razrešnice, upošteva vidik enakosti spolov.

Kar zadeva akcijski načrt EU za enakost spolov ter kratko- in dolgoročne cilje odborov, velika večina odborov žal ni sprejela ali obravnavala akcijskega načrta. Akcijski načrt za enakost spolov sta sprejela en odbor in en pododbor, nekaj drugih pa zdaj razpravlja o tej možnosti.

Več članov mreže je poudarilo, da njihov odbor tudi brez akcijskega načrta spodbuja in spoštuje vključevanje načela enakosti spolov v svoje delo, na primer uravnotežena zastopanost moških in žensk, stik z deležniki in sprejetje predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov. Kot ukrepe v podporo pri izvajanju akcijskega načrta o vključevanju načela enakosti spolov so navedli statistične podatke in usposabljanje.

Številni odbori so navedli, da pri vključevanju načela enakosti spolov sodeluje več njihovih članov, kar velja tudi za člane odbora FEMM, nekateri pa so navedli, da so za vključevanje načela enakosti spolov odgovorni le člani mreže, pri enem odboru pa je bil uveden kontrolni seznam o vključevanju načela enakosti spolov. Glede zaposlenih je le nekaj odborov odgovorilo, da je osebje usposobljeno na to temo ali dejavno na področju vključevanja načela enakosti spolov.

Vprašanje o redni izmenjavi in razširjanju informacij o vključevanju načela enakosti spolov med člane in osebje je pokazalo, da informacije pogosto niso posredovane. Glede orodij za boljše vključevanje načela enakosti spolov v Evropskem parlamentu so vsi člani mreže kot pomembna orodja izpostavili usposabljanje, uporabo podatkov, ločenih glede po spolu, in oceno učinka na enakost spolov. Stopnja uporabe teh orodij se med odbori znatno razlikuje, od zelo nizke do visoke. Ocena učinka na enakost spolov je bila še posebej izpostavljena kot orodje, ki bi lahko pomagalo pri zagotavljanju in izvajanju politik za obravnavo izzivov, s katerimi se državljani EU pogosto srečujejo v vsakdanjem življenju, zlasti kar zadeva potrebe in težave žensk, in ki bi lahko bila del bolj splošne ocene načina, na katerega osnutek akta posega v temeljne pravice.

V zvezi s prakso predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov menijo, da je to dobra praksa, vendar pa je potrebnih nekaj izboljšav: postopek je treba vključiti v poslovnik in okrepiti sodelovanje med odborom FEMM ter člani mreže v določenih odborih, tudi v fazi priprave predlogov sprememb. Zelo malo se jih je v odgovorih strinjalo s trditvijo, da je načelo enakosti spolov vključeno na vseh ravneh proračunskega postopka.

In nazadnje, v zvezi z vprašanjem, ali je odbor zaprosil mnenje ali podporo drugih odborov ali organov pri pripravi po spolu bolj uravnoteženih analiz ali odločitev, so bili odgovori za referenčno obdobje na splošno negativni.

Struktura in medinstitucionalni odnosi

Evropski parlament je postopoma izoblikoval strukturo za vključevanje načela enakosti spolov. Ocena dela vsakega posameznega organa je pozitivna, vendar pa je globalna slika razdrobljena in kaže, da je zaradi pomanjkanja sodelovanja učinkovitost sistema slabša.

Poročevalka v zvezi s tem predlaga vrsto ukrepov, katerih namen je okrepiti strukturo mreže in jo narediti bolj učinkovito in uspešno, tudi z vzpostavitvijo trdnega medinstitucionalnega omrežja:

  okrepljeno sodelovanje z nacionalnimi parlamenti z uvedbo rednih izmenjav mnenj in stikov, da bi naprej razvijali zglede dobre prakse na področju spodbujanja vključevanja načela enakosti spolov,

  stabilen odnos v skupini na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost,

  sopredsedsedovanje mreži za vključevanje načela enakosti spolov po načelu rotacije,

  vzpostavitev strukturiranega sodelovanja z drugimi institucionalnimi partnerji, kot sta Komisija in Evropski inštitut za enakost spolov,

  Komisija naj pripravi ustrezen okvir za vključevanje načela enakosti spolov,

  imenovanje stalnega poročevalca o vključevanju načela enakosti spolov, da se zagotovi trajno sodelovanje med Odborom za pravice žensk in enakost spolov ter mrežo za vključevanje načela enakosti spolov,

  večji vpliv Odbora za pravice žensk in enakost spolov na vidike proračuna, ki so povezani z enakostjo spolov (vključevanje načela enakosti spolov pri načrtovanju proračuna),

Predlagani integrirani sistem

Dejavnosti poročanja

 

 

 

 

 

 

 

  Usposabljanje

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

18.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

6

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Angelika Niebler, Maria Noichl, Marijana Petir, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Rosa Estaràs Ferragut, Arne Gericke, Kostadinka Kuneva, Constance Le Grip, Sirpa Pietikäinen, Dubravka Šuica, Marc Tarabella, Monika Vana

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mike Hookem

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

23

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Angelika Mlinar, Catherine Bearder

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Malin Björk, Kostadinka Kuneva, João Pimenta Lopes

PPE

Rosa Estaràs Ferragut, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Elisabeth Köstinger, Constance Le Grip, Angelika Niebler, Dubravka Šuica

S&D

Maria Arena, Biljana Borzan, Mary Honeyball, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Maria Noichl, Marc Tarabella

VERTS/ALE

Jordi Sebastià, Terry Reintke,

6

-

ECR

Arne Gericke, Jadwiga Wiśniewska, Jana Žitňanská

EFDD

Hookem Mike

PPE

Marijana Petir, Anna Záborská

1

0

PPE

Šojdrová Michaela

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL C 341 E, 16.12.2010, str. 35.

(2)

UL C 199 E, 7.7.2012, str. 65.

(3)

UL C 251 E, 31.8.2013, str. 1.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.

(5)

UL C 61 E, 10.3.2004, str. 384.

(6)

UL C 244 E, 18.10.2007, str. 225.

(7)

UL C 184 E, 8.7.2010, str. 18.

(8)

UL C 212 E, 5.8.2010, str. 32.

(9)

UL C 251 E, 31.8.2013, str. 11.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0218.

(11)

SWD(2015)0278.

(12)

Gender Mainstreaming in Committees and Delegations of the European Parliament (Vključevanje načela enakosti spolov v odborih in delegacijah Evropskega parlamenta, ni na voljo v slovenščini, op. prev.), tematski sektor C Evropskega parlamenta.

Pravno obvestilo