Postopek : 2015/2094(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0053/2016

Predložena besedila :

A8-0053/2016

Razprave :

PV 27/04/2016 - 21
CRE 27/04/2016 - 21

Glasovanja :

PV 28/04/2016 - 4.67
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0203

POROČILO     
PDF 867kWORD 291k
5.4.2016
PE 569.470v04-00 A8-0053/2016

o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU

(2015/2094(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov

Poročevalka: Kostadinka Kuneva

Pripravljavka mnenja (*):

Tania González Peñas, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

(*)   Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU

(2015/2094(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njene preambule ter členov 3 in 6,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 3, 5, 27, 31, 32, 33 in 47,

–  ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ECHR), zlasti člena 4(1), ki prepoveduje suženjstvo in prisilno delo, ter člena 14, ki prepoveduje diskriminacijo,

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov z dne 18. decembra 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine z dne 3. maja 1996, zlasti njenega dela I in člena 3 dela II,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2014 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020 (COM(2014)0332),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. oktobra 2010 o negotovem položaju delavk(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o netipičnih pogodbah, zanesljivih poklicnih poteh, prožni varnosti in novih oblikah socialnega dialoga(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. septembra 2001 o trpinčenju na delovnem mestu(3),

–  ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) iz leta 2013 z naslovom Ženske, moški in delovne razmere v Evropi,

–  ob upoštevanju poročil Eurofounda iz leta 2008 z naslovom Ukrepi za preprečevanje neprijavljenega dela v Evropski uniji in iz leta 2013 za naslovom Tackling undeclared work in 27 EU Member States and Norway: Approaches and measures since 2008 (Preprečevanje neprijavljenega dela v 27 državah članicah EU in na Norveškem: pristopi in ukrepi od leta 2008)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu (COM(2006)0249),

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice iz leta 2015 z naslovom Severe labour exploitation: workers moving within or into the European Union. States' obligations and victims' rights (Hude oblike izkoriščanja delovne sile: delavci, ki se gibljejo znotraj Evropske unije in prihajajo v Evropsko unijo. Obveznosti držav članic in pravice žrtev),

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice iz leta 2011 z naslovom Migrants in an irregular situation employed in domestic work: Fundamental rights challenges for the European Union and its Member States (Migranti v nezakonitem položaju, ki opravljajo delo v gospodinjstvu: izzivi EU in držav članic na področju temeljnih pravic),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano)(5),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. oktobra 2014 o razvijanju storitev za družine, da bi povečali stopnjo zaposlenosti in spodbujali enakost spolov pri delu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske(8),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2007 z naslovom Delovne razmere v Evropski uniji: vidik spola;

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2014 z naslovom Residential care sector: Working conditions and job quality (Nega na domu: delovne razmere in kakovost delovnih mest),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o priseljenkah brez dokumentov v Evropski uniji(9),

–  ob upoštevanju mednarodne konvencije z dne 18. decembra 1990 o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin,

–  ob upoštevanju evropske konvencije z dne 24. novembra 1977 o pravnem položaju delavcev migrantov,

–  ob upoštevanju dunajske konvencije z dne 18. aprila 1961 o diplomatskih odnosih,

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov z dne 13. decembra 2006 o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2011 z naslovom Pobude podjetij za delavce, ki skrbijo za invalidne otroke ali odrasle,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o razmerah žensk, ki se približujejo upokojitveni starosti(10),

–  ob upoštevanju skupnega poročila Odbora za socialno zaščito in Komisije z dne 10. oktobra 2014 z naslovom Adequate social protection for long-term care needs in an ageing society (Ustrezno socialno varstvo za potrebe po dolgotrajni negi v starajoči se družbi),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2015 z naslovom Working and caring: Reconciliation measures in times of demographic change (Delo in nego: usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v času demografskih sprememb),

–  ob upoštevanju mnenja strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo pri Evropskem ekonomsko-socialnem odboru z dne 26. maja 2010 z naslovom The professionalisation of domestic work (Profesionalizacija gospodinjskega dela)(11),

–  ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189 in njenega priporočila št. 201 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu, ki sta bila sprejeta 16. junija 2011 na mednarodni konferenci dela Mednarodne organizacije dela,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu iz leta 2011 (Konvencija št. 189)(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o predlagani konvenciji Mednarodne organizacije dela, dopolnjeni s priporočilom o delavcih v gospodinjstvu(13),

–  ob upoštevanju poročil IV(1) in IV(2) Mednarodne organizacije dela z naslovom Dostojno delo za delavce v gospodinjstvu, pripravljenih za 99. zasedanje Mednarodne konference dela junija 2010, ter poročil IV(1) in IV(2) (objavljeno v dveh delih) z naslovom Dostojno delo za delavce v gospodinjstvu, pripravljenih za 100. zasedanje Mednarodne konference dela junija 2011,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0053/2016),

A.  ker je v skladu s konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 189 „delavec v gospodinjstvu“ vsaka oseba, ki opravlja delo v gospodinjstvu v okviru delovnega razmerja, bodisi za eno ali več gospodinjstev, oseba, ki to delo opravlja le priložnostno oziroma občasno ter nepoklicno, pa ni delavec v gospodinjstvu;

B.  ker „nega“ pomeni delo, ki se opravlja v javnih ali zasebnih ustanovah v enem ali več zasebnih gospodinjstvih za nego otrok, starejših, bolnih ali invalidov; ker nego lahko izvajajo poklicni negovalci, ki jih lahko zaposlijo javni ali zasebni subjekti ali družine oziroma so samozaposleni, lahko pa jo izvajajo tudi nepoklicni negovalci, ki so običajno družinski člani;

C.  ker izraz „delavci v gospodinjstvu in negovalci“ zajema različne skupine delavcev, ki med drugim vključujejo v gospodinjstvu živeče delavce, zunanje delavce, urne delavce v več gospodinjstvih, družinske delavce, dnevne ali nočne negovalce, varuške, varuške au pair in vrtnarje, katerih resničnost in pogoji se lahko občutno razlikujejo;

D.  ker je bilo leta 2010 po podatkih Mednarodne organizacije dela na svetovni ravni v sektorju dela v gospodinjstvu zaposlenih več kot 52 milijonov ljudi, h katerim je treba prišteti še 7,4 milijona delavcev v gospodinjstvu, mlajših od 15 let, kar predstavlja med 5 % in 9 % vseh delovnih mest v industrializiranih državah; ker je po podatkih Mednarodne organizacije dela večina delavcev, zaposlenih v tem sektorju, žensk, leta 2010 so na svetovni ravni namreč predstavljale 83 % delavcev v gospodinjstvu, v EU pa bilo v tem sektorju zaposlenih 2,5 milijona ljudi, od tega 88 % žensk; ker je za ta sektor značilna izrazita feminizacija; ker delavci v gospodinjstvu in negovalci ogromno pripomorejo k uresničevanju ciljev o enakosti spolov iz strategije Evropa 2020, saj številnim družinam v EU omogočajo učinkovito strukturo za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

E.  ker profesionalizacija pomeni, da se delavcem določenega sektorja priznajo enake pravice iz delovnega razmerja in pravice socialnega varstva kot zaposlenim z zakonsko urejeno pogodbo, kar vključuje dostojno plačo, urejen delovni čas, plačan dopust, zdravje in varnost pri delu, pokojnino, porodniški/očetovski in bolniški dopust, nadomestilo v primeru invalidnosti, pravila za primer odpustitve ali prenehanja pogodbe, pritožbe v primeru zlorab in dostop do usposabljanja; ker je sektor dela v gospodinjstvu in nege mogoče profesionalizirati s kombiniranjem javnega financiranja (davčne olajšave), socialne pomoči (družinski dodatki, pomoč podjetjem, družbe za vzajemno zavarovanje in zavarovalnice, delavski sveti itd.) in zasebnega financiranja (posamezniki, ki za storitve plačujejo);

F.  ker sta v obeh sektorjih močno razširjena zaposlovanje na črno in izkoriščanje;

G  ker je za delo v gospodinjstvu in nego značilno zlasti naslednje: negotovost zaposlitve, geografska mobilnost, prožni delovni čas, sezonsko in izmensko delo, pomanjkanje varnosti zaposlitve, občasna zaposlitev in večinoma neprijavljeno delo;

H.  ker je po podatkih Mednarodne organizacije dela 29,9 % delavcev povsem izključenih iz nacionalne delovne zakonodaje ker delo delavcev v gospodinjstvu in negovalcev v EU tudi dandanes večinoma ni urejeno oziroma ga države članice različno urejajo, zaradi česar se delavci v gospodinjstvu pogosto ne obravnavajo kot običajni delavci ali prijavljeni delavci in zato uživajo zelo omejene pravice, ki izhajajo iz zaposlitve, in socialno varstvo(14);

I.  ker delavcem v gospodinjstvu in negovalcem, ki so izključeni iz delovnega prava, ni mogoče zagotoviti varnega in zdravega delovnega okolja in so zelo diskriminirani, kar zadeva raven pravic in zaščite, ki jo uživajo v primerjavi s splošnim standardom v državi, zlasti kadar se delo v gospodinjstvu ureja s posebno zakonodajo in/ali v okviru kolektivnih pogajanj, namesto da bi bilo enostavno vključeno v splošno delovno pravo; ker poleg tega nimajo pravice do sodelovanja v sindikatih ali drugače sodelovati pri kolektivnih pogajanjih, ali pa ne vedo, kako bi to lahko storili, ali pa imajo težave pri tem, zaradi česar so še posebej ranljivi, zlasti zaradi omejenega socialnega varstva (zlasti v zvezi z nadomestilom v primeru brezposelnosti, bolezni in nezgode ter v zvezi s porodniškim in starševskim dopustom ter drugimi dopusti, povezanimi z nego), in ker so te osebe pogosto izključene iz zaščite pred odpuščanjem;

J.  ker sta upoštevanje in izvajanje veljavne nacionalne zakonodaje za varstvo delavskih pravic delavcev v gospodinjstvu in negovalcev v nekaterih državah članicah še vedno nerešeni vprašanji;

K.  ker se delo v gospodinjstvu v večini držav članic opravlja kot neprijavljeno delo v okviru neformalne ekonomije, kar omogoča neenako obravnavanje in zlorabe ali nadlegovanje, saj so ti delavci „nevidni“ in ločeni od drugih, ki opravljajo podobne dolžnosti in naloge;

L.  ker bi ustrezna ureditev tega sektorja pripomogla k boju proti neprijavljenemu delu;

M.  ker so se nekateri sektorski podporni ukrepi, kot so davčne olajšave za delo v gospodinjstvu na Švedskem, „boni za uporabo storitev“ v Franciji ali „storitveni boni“ v Belgiji, izkazali za učinkovito sredstvo za zmanjševanje obsega neprijavljenega dela, izboljševanje delovnih razmer in zagotavljanje rednih delavskih pravic delavcem v gospodinjstvu in negi;

N.  ker po ocenah delo na področju nege v EU trenutno večinoma opravljajo neformalni in neplačani negovalci, ki bi lahko bili sami obravnavani kot ranljiva skupina zaradi vse večjega pritiska po zagotavljanju bolj sofisticirane in tehnično naprednejše nege; ker je 80 % vseh negovalcev žensk in ker to vpliva na stopnjo zaposlenosti žensk, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, enakost spolov in na zdravo staranje;

O.  ker delo v gospodinjstvu, v katerem je večina delavcev žensk, zagotavlja ugodne pogoje za izkoriščanje delavcev; ker takšno izkoriščanje pomeni hudo kršitev temeljnih pravic, pred katero je treba obvarovati tako delavce brez dokumentov kot državljane EU; ker samo štiri države članice zagotavljajo enako zaščito pred zlorabami za delavce, ki so državljani EU, in za neprijavljene delavce iz tretjih držav;

P.  ker Agencija za temeljne pravice meni, da je sektor dela v gospodinjstvu in nege eden od sektorjev, kjer je tveganje za hude oblike izkoriščanja delovne sile v EU visoko; ker se to izkoriščanje pogosto kaže v tem, da ne obstaja uradna pogodba ali pa obstajajo pogodbe, ki ne ustrezajo dejanskim nalogam, kaže se tudi v obliki nizkega in nerednega plačila, v številnih primerih celo neplačila, prekomernega delovnega časa, pomanjkanja dopusta ter spolnih, rasnih in/ali seksističnih zlorab;

Q.  ker se od delavcev v gospodinjstvu pogosto zahteva, da delajo dlje od običajnega delovnega časa, in ker 45 % od njih ni upravičenih do tedenskega dopusta ali plačanega letnega dopusta(15); ker imajo zlasti v gospodinjstvu živeči delavci v gospodinjstvu in negovalci obveznosti in naloge, ki jim ne omogočajo ustreznega zaporednega počitka;

R.  ker več kot tretjina delavk v gospodinjstvu ni upravičenih do porodniškega dopusta ter z njim povezanih pravic in nadomestil(16) in ker v nekaterih državah članicah delavci v gospodinjstvu in negovalci niso upravičeni do nadomestila za brezposelnost;

S.  ker so številna delovna mesta v zdravstvenem sektorju in sektorju nege v nekaterih državah članicah še vedno slabo plačana in pogosto ne omogočajo uradnih pogodb ali drugih osnovnih pravic delavcev ter ker zaradi visoke izpostavljenosti telesnemu in čustvenemu stresu, tveganja za izčrpanost in pomanjkanja priložnosti za poklicni razvoj niso privlačna; ker ta sektor omogoča le malo možnosti za usposabljanje, poleg tega pa med zaposlenimi v tem sektorju prevladujejo starejši, ženske in delavci migranti;

T.  ker delavci v gospodinjstvu pogosto delajo v zelo slabih ali nevarnih razmerah ali pa niso ustrezno usposobljeni za opravljanje specifičnih nalog, zaradi česar lahko pride do poškodb na delovnem mestu; ker bi morale enake določbe o zdravju in varnosti pri delu veljati za vse delavce v gospodinjstvu in negovalce, ne glede na obliko njihove zaposlitve, tj. za uradno zaposlene delavce in za delavce, neposredno zaposlene v zasebnih gospodinjstvih;

U.  ker kraj, kjer te osebe opravljajo svoje delo, delodajalca ne odvezuje od obveznosti, da izpolnjuje zahteve glede zdravja, varnosti in preprečevanja tveganj ali od spoštovanja zasebnosti tistih, ki pri njem prenočijo;

V.  ker so varuške au pair skupina delavcev v gospodinjstvu, ki pogosto niso obravnavane kot prijavljene delavke; ker številna poročila navajajo, da lahko to privede do zlorab, na primer tako da se varuške au pair prisili, da delajo dlje od običajnega delovnega časa; ker morajo varuške au pair uživati enako zaščito kot delavci v gospodinjstvu,

W.  ker delo v gospodinjstvu in na področju nege večinoma opravljajo migrantke, ki so v veliki večini primerov v nezakonitem položaju, in številni mladoletniki ali priložnostni delavci, katerih pravice in kvalifikacije niso priznane in ki se pogosto ne zavedajo svojih pravic, imajo omejen dostop do javnih storitev ali se pri dostopanju do njih soočajo s težavami, imajo omejeno znanje jezika države gostiteljice ter niso dovolj vključene v družbo;

X.  ker so lahko delavci migranti, na primer kot delavci v gospodinjstvu, izpostavljeni večplastni diskriminaciji in so še posebej izpostavljeni oblikam nasilja in diskriminacije na podlagi spola, saj pogosto delajo v slabih razmerah in so v nezakonitem položaju; ker bi si bilo treba konkretno prizadevati za preprečevanje slabega ravnanja z delavci migranti, njihovega nerednega plačevanja in neupravičenega odpuščanja ter nasilnih dejanj zoper njih ali njihove spolne zlorabe;

Y.  ker je pri migrantih brez dokumentov, ki opravljajo delo v gospodinjstvu, tveganje, da postanejo žrtve diskriminacije in da bodo izkoriščani, še posebej veliko; ker jih dejstvo, da nimajo dokumentov, odvrača od tega, da bi se postavili zase in poiskali pomoč, saj se bojijo, da bi jih odkrili in izgnali; ker to stanje izkoriščajo brezobzirni delodajalci;

Z.  ker so delavke migrantke brez dokumentov izpostavljene skrb vzbujajoči diskriminaciji in zaradi nepoznavanja svojih pravic, ovir (na primer jezikovnih) ali strahu, da bi bile pridržane, izgnane ali izgubile zaposlitev, ne prijavijo zlorab, neupravičene odpustitve, neizplačila plač, nasilja, diskriminacije, slabega ravnanja, prisilnega dela, suženjstva ali odvzema prostosti;

AA.  ker se migrantke pogosto odločijo ali se jih prepriča, da iščejo zaposlitev kot delavke v gospodinjstvu ali negovalke, saj se ta delovna mesta dojemajo kot začasna delovna mesta, za katere zadostuje nizka raven kvalifikacij;

AB.  ker je vse večje povpraševanje po pomoči v gospodinjstvu in negi invalidov in starejših privedlo do vse večje feminizacije migracij v Evropo;

AC.  ker so migrantke pogosto prisiljene delati na črno;

AD.  ker so posredniške agencije včasih povezane s trgovino z ženskami in mrežami prisilnega dela ali drugimi kriminalnimi dejavnostmi, ki vključujejo nezakonito zaposlovanje žensk in različne načine njihovega izkoriščanja; ker podatki Eurostata kažejo, da je 80 % zabeleženih žrtev trgovine z ljudmi žensk, med katerimi jih je 19 % žrtev izkoriščanja delovne sile, tudi za namene dela v gospodinjstvu;

AE.  ker je treba v sektorju dela v gospodinjstvu posebno pozornost nameniti delu otrok, nadlegovanju in hudemu kratenju pravic delavcev, zlasti v diplomatskih gospodinjstvih tretjih držav v državah članicah, saj večina teh delavcev v gospodinjstvu vstopi v EU z drugačnim delovnim dovoljenjem kot drugi delavci migranti v tem sektorju, medtem ko se zadevna gospodinjstva sklicujejo na načelo ekstrateritorialnosti;

AF.  ker je vključenost migrantov na trg dela pomemben korak na poti k socialni in kulturni vključenosti;

AG.  ker obstaja močan trend v smeri generacijske razsežnosti v deležu nestandardnih ali netipičnih pogodb, kar vpliva predvsem na mlade ženske;

AH.  ker so patriarhalne družbe delo v gospodinjstvu in na področju nege zasnovale kot dejavnost, pri kateri je v ospredju vidik spola, običajno pa sta zanj značilni nizka stopnja priznavanja in nevidnost, in ker sedanje družbe tega dela še vedno ne obravnavajo kot pomembnega; ker je tudi plačano delo v gospodinjstvu in na področju nege podcenjeno, premalo plačano, nezaščiteno in slabo urejeno, in to kljub temu da delavci v gospodinjstvu skrbijo za nego in dobro počutje več milijonov gospodinjstev;

AI.  ker se delo delavcev v gospodinjstvu ali negovalcev pogosto podcenjuje in je posledično premalo plačano, zaradi česar le stežka postanejo neodvisni in zaslužijo dovolj za dostojno življenje in preživljanje družine;

AJ.  ker so ženske veliko bolj obremenjene z odgovornostjo za gospodinjsko delo kot moški, njegova vrednost pa tudi ni priznana v denarnem smislu ali v smislu priznanja njegove vrednosti; ker je stopnja zaposlenosti žensk povezana z njihovimi družinskimi obveznostmi; ker več kot 20 milijonov Evropejcev (od tega dve tretjini žensk) neguje odrasle vzdrževane osebe, kar jim onemogoča, da bi se zaposlili s polnim delovnim časom, kar privede do povečanja razlike v plačah med spoloma, med ženskami, ki se približujejo upokojitvi, pa do povečanega tveganja za revščino v starosti;

AK.  ker se večina nalog, povezanih z delom v gospodinjstvu in nego, dojema kot „žensko delo“ in ima nizek socialni status, zaradi česar so ženske v tem sektorju slabše plačane kot ženske, ki delajo v večini drugih sektorjev, ali celo kot ženske, ki opravljajo isto vrsto dela, toda v drugih sektorjih, pa tudi slabše kot moški, ki delajo v gospodinjstvu;

AL.  ker kljub znanemu trendu, po katerem je skoraj 20 % evropskega prebivalstva starejšega od 65 let, ter kljub oceni, da bo ta stopnja do leta 2050 dosegla 25 %, približno 80 % časa za nego starejših ali invalidov (na primer nekaj dni na teden ali vsak dan) še vedno namenijo neformalni in/ali družinski negovalci, poleg tega so kljub naraščajočemu številu negovalcev v EU na področju neformalne nege večinoma dejavne ženske (običajno so to žene ali pa hčerke ali snahe srednjih let), stare med 45 in 75 let;

AM.  ker se je zaradi varčevalnih ukrepov, uvedenih ob krizi, zmanjšalo javno vlaganje v sektor nege, kar je veliko ljudi, zlasti žensk, prisililo, da so začeli delati s krajšim delovnim časom ali se vrnili domov, da bi skrbeli za vzdrževane osebe, starejše, bolne ali otroke;

AN.  ker naraščanje števila starejših, upadanje števila delovno sposobnih oseb in javnoproračunske omejitve močno vplivajo na socialne storitve in ker bo to vplivalo tudi na ljudi, ki bodo morali pogosto v težavnih razmerah uskladiti delo in obveznosti za nego;

AO.  ker so finančna in socialna kriza ter varčevalni ukrepi, ki se izvajajo v EU, močno prizadeli njene državljane in prebivalce, povečali negotovost zaposlitve, revščino, brezposelnost in socialno izključenost ter privedli do omejenega oziroma sploh nobenega dostopa do javnih storitev in storitev socialnega varstva;

AP.  ker v večini držav članic sedanji modeli politik za dolgoročno nego niso primerni za zadostitev potrebam naših starajočih se družb in ker večina držav članic v svojih političnih pobudah doslej ni obravnavala demografskih sprememb;

AQ.  ker so se navade, običaji in oblike družin precej spremenili, zaradi česar je v sektorju dela v gospodinjstvu potrebnih več delavcev in so bile neizogibne nove potrebe po negi in pomoči v sodobnih gospodinjstvih, zlasti v primeru žensk, ki delajo zunaj doma, in enostarševskih družin;

AR.  ker številne vzdrževane osebe poleg tega pogosto živijo na območjih, kjer ni javnih storitev, ki so izolirane ali jih zaznamujejo druge okoliščine, kar jim otežuje dostop do poklicnih negovalcev ali javnih oziroma zasebnih ustanov za nego, in ker utegnejo za te vzdrževane osebe skrbeti le nepoklicni negovalci, ki so zelo pogosto, ne pa vedno, družinski člani;

AS.  ker v več državah članicah ni kakovostnih storitev na področju nege, ki bi bile dostopne vsem, ne glede na dohodek, tj. storitve morajo biti dostopne in cenovno dosegljive za vse uporabnike in njihove družine;

AT.  ker se s podaljševanjem čakalnih dob za podporne storitve in storitve na področju nege povečuje odvisnost od delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, zaradi česar so tisti, ki so odvisni od teh storitev, pogosto obsojeni na revščino in socialno izključenost;

AU.  ker je ustrezno varstvo invalidov, starejših, bolnih in vzdrževanih oseb ter mladoletnikov temeljno načelo EU in ker je sektor dela v gospodinjstvu in nege bistven za zagotovitev spoštovanja tega načela;

AV.  ker je pravica do vrste oblik pomoči na domu in do drugih oblik javnih podpornih storitev, vključno z osebno pomočjo, zagotovljena s členoma 19 in 26 konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov;

AW.  ker imajo cenovno dostopne storitve delavk v gospodinjstvu in negovalk pomembno vlogo tako z gospodarskega kot socialnega vidika, saj s tem predvsem drugim ženskam omogočijo, da se posvetijo svoji poklicni poti in uživajo svoje družbeno življenje, delodajalcem teh delavk in negovalk omogočajo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, hkrati pa tako številni ljudje dobijo priložnost za zaposlitev;

AX.  ker lahko gospodinjske storitve, zaposlitev v družini in nega na domu izboljšajo ekonomsko in socialno kohezijo v EU;

AY.  ker je ta sektor gospodarsko pomemben in velikemu deležu delovne sile, zlasti nizkokvalificirani, zagotavlja zaposlitev;

AZ.  ker sektor dela v gospodinjstvu in nege ustvarja delovna mesta; ker morajo biti ta delovna mesta visokokakovostna, saj prav delo, ki ga opravljajo delavci v tem sektorju, številnim ljudem omogoča, da so ekonomsko in družbeno aktivni zunaj doma;

BA.  ker urejeno in prijavljeno delo v gospodinjstvu in na področju nege izboljšuje kakovost življenja oseb, ki ga opravljajo, jim zagotavlja jim socialne storitve in jih ščiti pred zlorabami in diskriminacijo, zmanjšuje tveganje revščine, marginalizacije, stigmatizacije in tveganje za izgubo ugleda, hkrati pa daje delodajalcu večje jamstvo za kakovostne storitve in prispeva k povečanju prihodkov v sklade socialne varnosti držav članic;

BB.  ker se delavce v gospodinjstvu in negovalce v nekaterih državah članicah pogosto zaposli prek dvostranskih sporazumov med delavcem in lastnikom gospodinjstva ali vzdrževano osebo, in ne po uradni poti, na primer prek državnih struktur ali družb in podjetij;

BC.  ker imajo delavci v gospodinjstvu in negovalci pravico do dostojnega življenja ter do tega, da se upošteva njihova potreba po ustrezni usklajenosti poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, kar velja zlasti za v gospodinjstvu živeče delavce v gospodinjstvu, hkrati pa morajo uživati enake socialne pravice in pravice, ki izhajajo iz zaposlitve, kot drugi delavci;

BD.  ker konvencija Mednarodne organizacije dela št. 189 in njeno priporočilo št. 201 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu predstavljata zgodovinski sklop mednarodnih standardov za izboljšanje delovnih razmer za več deset milijonov delavcev v gospodinjstvu po svetu; ker je večina delavcev v gospodinjstvu žensk in ker so novi standardi iz konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189 pomemben korak k enakosti spolov pri delu in k zagotovitvi enakih pravic in zakonske zaščite za ženske; ker pa je med 22 državami, ki so konvencijo doslej ratificirale, le šest držav članic (Belgija, Finska, Nemčija, Irska, Italija in Portugalska);

BE.  ker je namen konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189 zagotoviti pravno priznanje dela v gospodinjstvu, razširiti pravice na vse delavce v gospodinjstvu ter preprečiti kršitve in zlorabe;

BF.  ker je 48 držav Mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin (1990) že ratificiralo, 18 drugih jo je podpisalo, nobena država članica EU pa je doslej ni niti podpisala niti ratificirala;

BG.  ker delavci v gospodinjstvu in negovalci pomembno prispevajo k sistemu socialnega varstva, a njihova vloga pogosto ni ustrezno priznana, je napačno razumljena ali pa je sploh nimajo ali pa se pri razpravah o reformah na tem področju ignorira;

BH.  ker se pogoji, pod katerimi so delavci v gospodinjstvu in negovalci zaposleni, med državami članicami zelo razlikujejo – od premalo plačanih, neprijavljenih delavcev migrantov in delavcev migrantov brez dokumentov in brez pogodbe do dela v gospodinjstvu in negi, ki se opravlja kot javna socialna storitev ali kot zasebna socialna storitev, ki jo izvajajo podjetja, agencije, združenja in zadruge, ali kot neposredna zaposlitev pri zasebnih subjektih;

BI.  ker tudi moški delajo v sektorju dela v gospodinjstvu, zlasti kot negovalci v EU, in ker jim je zato treba zagotoviti enako raven zaščite in pomoči, da bi se preprečila vsakršna oblika diskriminacije na podlagi spola in zagotovile enake možnosti na trgu dela, tako kot je določeno v členih 19 in 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

BJ.  ker zasebniki, ki zaposlujejo delavce v gospodinjstvu, večinoma ne poznajo svojih obveznosti in pravic;

BK.  ker delovna inšpekcija pogosto ne pokriva sektorja dela v gospodinjstvu, saj se ta sektor v večini držav članic ne nadzoruje;

BL.  ker so pri kršitvah delovnega prava pravosodni mehanizmi pogosto težko dostopni, kar velja tudi za žrtve zlorab ali izkoriščanja; ker so lahko strah pred izgonom, izolacija na delovnem mestu in težave pri dostopanju do pravne pomoči odločilne ovire za delavce v gospodinjstvu in negovalce, ki so migranti v nezakonitem položaju;

BM.  ker ne bi smeli pozabiti na položaj moških delavcev v gospodinjstvu in negovalcev in bi bilo treba čim prej pripraviti poročilo o njihovih posebnih težavah in izzivih;

BN.  ker veljavna direktiva o varnosti in zdravju pri delu (Direktiva 89/391/EGS) obravnava uradno zaposlene delavce v gospodinjstvu in negovalce, z izjemo delavcev, ki jih neposredno zaposlijo zasebna gospodinjstva;

1.  meni, da je na ravni EU potrebno skupno priznanje poklica in vrednosti dela v gospodinjstvu in nege kot pravega dela, saj bi se s priznanjem tega poklicnega sektorja verjetno zmanjšal obseg neprijavljenega dela in spodbujala socialna vključenost, zato poziva EU in države članice, naj določijo skupna pravila za delo v gospodinjstvu in nego;

2.  poziva Komisijo, naj za delo v gospodinjstvu in nego pripravi sklop političnih instrumentov tako zakonodajnih kot nezakonodajnih, s katerimi bo za oba sektorja pripravila smernice za kakovost; meni, da bi morale biti te pobude osredotočene na:

(a)  uvedbo splošnega okvira za profesionalizacijo dela v gospodinjstvu in nege, kar bi privedlo do priznanja in standardizacije zadevnih poklicev in spretnosti ter razvoja poklicne poti, vključno s pravicami, pridobljenimi v skladu s posebnostmi posameznih držav članic;

(b)  to, da se čim prej predlaga direktivo o dopustu za nego in okvir za priznanje statusa nepoklicnih negovalcev, ki jim bo v obdobju, ko opravljajo naloge v zvezi z nego, zagotavljal plačilo in minimalne standarde socialnega varstva in podporo v smislu usposabljanja in posebnih ukrepov, s pomočjo katerih bodo lahko izboljšali svoje življenjske in delovne razmere;

3.  pozdravlja zavezanost Komisije pobudi za nov začetek za zaposlene starše in negovalce;

4.  poziva države članice, naj za dela v gospodinjstvu (nega starejših, otrok in invalidov), za katera so potrebne posebne spretnosti, zahtevajo ustrezne poklicne kvalifikacije;

5.  meni, da je v okviru sektorja dela v gospodinjstvu in nege in njegove profesionalizacije mogoče ustvarjati delovna mesta in rast ter da je zato treba zagotoviti pravično plačilo; meni, da bi rešitve lahko bile del modela socialnih inovacij;

6.  meni tudi, da se bo s profesionalizacijo gospodinjskih storitev povečala privlačnost sektorja in kakovost nudenih storitev, hkrati pa spodbujalo dostojno in priznano delo;

7.  poudarja pomen spodbujanja poklicnega priznavanja spretnosti in kvalifikacij delavcev v gospodinjstvu in negovalcev v tem sektorju, da se jim zagotovijo boljše možnosti za poklicni razvoj ter posebno usposabljanje za posameznike, ki delajo s starejšimi in otroki, da se ustvarijo kakovostna delovna mesta, ki bodo privedla do kakovostnega zaposlovanja in boljših delovnih razmer, vključno z zagotavljanjem uradnih pogodb, dostopom do usposabljanja in večjim družbenim priznavanjem; priznava, da je pomembno zagotoviti potrditev in certifikacijo pridobljenih spretnosti, kvalifikacij in izkušenj ter spodbujati poklicni razvoj; meni, da je za uresničitev tega cilja zelo pomembno uvesti tečaje poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja;

8.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da bodo uvedle sisteme za profesionalizacijo, usposabljanje, stalen razvoj spretnosti in priznavanje kvalifikacij delavk v gospodinjstvu in negovalk, po potrebi tudi opismenjevanje, ter tako povečale možnosti za njihov osebni in poklicni razvoj;

9.  poziva države članice, naj medtem uredijo vsa delovna razmerja med gospodinjstvi, ki delujejo kot delodajalci, in zaposlenimi/delavci, ki v gospodinjstvu delodajalca opravljajo plačljive storitve;

10.  poziva države članice, naj vzpostavijo poseben pravni okvir, ki bo omogočal zakonito in organizirano zaposlovanje delavcev v gospodinjstvu in negovalcev in v katerem bodo določene pravice in obveznosti zadevnih oseb, da se zagotovi pravna varnost tako za delavce v tem sektorju kot za njihove potencialne delodajalce; prosi, naj se ustrezno upoštevajo posebnosti delovne pogodbe ter dejstvo, da so med delodajalci številne fizične osebe, ki so jim pravne formalnosti morda tuje;

11.  poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe v sektorju dela v gospodinjstvu in nege, ki bodo gospodarstvu prinesli dodano vrednost, tako da to delo priznajo kot zaposlitev z vsemi pravicami ter delavcem v gospodinjstvu in negovalcem na podlagi delovne zakonodaje ali kolektivnih pogodb zagotovijo dejanske pravice delavcev in socialno varstvo, zlasti kar zadeva plače, delovni čas, zdravje in varnost pri delu, dopust, porodniški dopust, pokojninske pravice in priznavanje spretnosti, pri čemer je treba upoštevati posebnosti sektorja;

12.  podpira konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 189 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu, ki jo dopolnjuje priporočilo št. 201, saj se na splošno ravna po tem, da mora za delavce veljati delovno pravo, in zahteva socialne pravice, nediskriminacijo in enako obravnavanje;

13.  spodbuja vse države članice, naj nujno ratificirajo konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 189 in poskrbijo za to, da se bo dosledno izvajala, za izboljšanje delovnih razmer, hkrati pa naj zagotovijo skladnost s členi omenjene konvencije Mednarodne organizacije dela in njenim priporočilom št. 201 iz leta 2011; opozarja, da morajo vlade v skladu z ustavo Mednarodne organizacije dela konvencijo in priporočilo predložiti nacionalnim zakonodajnim organom, da se spodbudijo ukrepi za izvajanje teh instrumentov, in da je v primeru konvencije postopek predložitve namenjen tudi temu, da se spodbudi ratifikacija;

14.  meni, da bi ratifikacija v vseh državah članicah pomembno prispevala k spodbujanju in varovanju človekovih pravic in bi predstavljala močno politično sporočilo proti vsem oblikam zlorab, nadlegovanja in nasilja nad vsemi delavci, zlasti pa delavkami v gospodinjstvu;

15.  poziva institucije EU, naj spremenijo vse direktive EU, ki niso v skladu s konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 189;

16.  poziva države članice, naj delavce v gospodinjstvu in negovalce vključijo v vsa področja nacionalne delovne in zdravstvene zakonodaje, zakonodaje s področja socialnega varstva ter zavarovalniške in protidiskriminacijske zakonodaje in tako priznajo njihov doprinos h gospodarstvu in družbi; zato poziva Komisijo, naj razmisli o reviziji vseh direktiv EU, ki delavcem v gospodinjstvu in negovalcem ne priznavajo pravic, ki jih druge kategorije delavcev uživajo;

17.  je seznanjen s tem, da nekatere države članice niso naklonjene sprejemanju zakonodaje na področju zasebnega življenja, a kljub temu meni, da bo neukrepanje družbo in zadevne delavce drago stalo; poudarja, da je ta zakonodaja glede na napovedano rast povpraševanja po negovalcih, zlasti v zasebnih gospodinjstvih, nujna za popolno zaščito teh delavcev; zato poziva države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji sprejmejo ukrepe za izvajanje ustreznega in primernega inšpekcijskega sistema, skladnega s členom 17 konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189, ter za določitev ustrezne kazni v primeru kršitve zakonov in predpisov o varnosti in zdravju pri delu;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo in izvajajo ustrezno raven zdravja in varnosti pri delu, na primer varstvo materinstva, ter naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje nesreč pri delu in tveganj za delovne poškodbe in bolezni; poudarja, da je treba za tiste, ki že delajo v tem sektorju, s pomočjo usposabljanj, usmerjenih v prakso, in programov izpopolnjevanja izboljšati standarde; meni, da bi moralo takšno usposabljanje obsegati obvladovanje tveganj v zvezi z izvajanjem nalog, povezanih z držo in gibanjem, ter bioloških in kemičnih tveganj, pa tudi usposabljanje za uporabo podporne tehnologije;

19.  poziva Komisijo, naj oceni izvzetje iz Direktive 89/391/EGS o varnosti in zdravju pri delu;

20.  meni, da se je nujno treba boriti proti negotovemu in neprijavljenemu delu, saj ta pojav močno vpliva na delavce v gospodinjstvu, še posebej pa na delavke migrantke, s čimer se njihov že tako ranljiv položaj še poslabšuje; poudarja pomen odpravljanja in pregona teh praks, vključno z delom otrok; v zvezi s tem podpira boj proti negotovemu položaju delavcev v gospodinjstvu in negovalcem v okviru evropske platforme za boj proti neprijavljenemu delu; opozarja, da jih neprijavljeno delo prikrajša za socialno varnost ter negativno vpliva na njihovo zdravje in varnost pri delu; zato pričakuje, da ga bo evropska platforma za boj proti neprijavljenemu delu preprečevala in odvračala od njega, saj siva ekonomija ogroža varnost zaposlitve, vpliva na kakovost nege in delovnih razmer številnih negovalcev, ki delajo na črno, ogroža vzdržnost sistema socialne varnosti in zmanjšuje davčni priliv v državno blagajno;

21.  poziva države članice, naj več vlagajo v številnejše in boljše načine preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja pogostega pojava neprijavljenega dela v sektorju dela v gospodinjstvu in nege, zlasti v zvezi s primeri trgovanja z ljudmi in zlorabe delovne sile ter primeri, ki vključujejo podjetja, ki za nudenje gospodinjskih storitev in storitev na področju nege uporabljajo sistem neprijavljene in lažne samozaposlitve, da bi tako zaščitile delavce in s pomočjo boljše zaščite ter prek izboljšanih in učinkovitejših mehanizmov delovnega nadzora in inšpekcijskih pregledov spodbudile prehod z neprijavljenega na prijavljeno delo;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo razpoložljivost zakonitih poti za migracije v EU in uvedejo ciljno usmerjene programe za zakonite migracije; poudarja, da morajo države članice vzpostaviti dvostranske sporazume z državami, za katere statistični podatki kažejo, da so države pošiljateljice delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, da bi uravnavali tok poslanih in sprejetih oseb in s tem podprli boj proti mrežam trgovine z ljudmi in prisilnega dela, a hkrati tudi odvračali od pojava socialnega dampinga; poziva države članice, naj ratificirajo Mednarodno konvencijo o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1999;

23.  opozarja države članice, da morajo diplomatske delegacije v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih iz leta 1961 spoštovati zakone in druge predpise držav gostiteljic, vključno z delovnim pravom, ter države članice spodbuja, da to konvencijo učinkovito izvršujejo, da bi se preprečilo nekaznovanje diplomatskih gospodinjstev v primeru zlorabe delavcev v gospodinjstvu; poziva države članice, naj preučijo, kako bi lahko bolje zaščitili ljudi, ki delajo za diplomatske službe in ki so pri njih zaposleni, in kako bi delavcem v gospodinjstvu lahko omogočile zamenjavo delovnega mesta;

24.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vizumi delavcev v gospodinjstvu in negovalcev delavcem omogočali, da zamenjajo delodajalca, če so bili žrtve zlorabe, če so jim bile kršene človekove pravice, če so delali v podstandardnem delovnem okolju ali v kakršnih koli pogojih, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo EU o zaposlovanju pod nacionalnimi standardi;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vzpostavitev sistemov pravne ureditve, ki temeljijo na spoznanjih iz preteklih izkušenj, ter tako zagotovijo, da bodo delavci migranti v nezakonitem položaju v čim manjši meri izpostavljeni izkoriščanju in zlorabi; poziva države članice, naj podprejo in zaščitijo delavce v gospodinjstvu in negovalce, ki delajo na črno, ko se le-ti odločijo izstopiti iz začaranega kroga „skritega“ dela;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo preiskave primerov trgovanja z ljudmi za namene njihovega izkoriščanja, zlasti za področje dela v gospodinjstvu, za izboljšanje mehanizmov za identifikacijo in zaščito teh žrtev, v proces odkrivanja trgovine z ljudmi in pojava hudega izkoriščanja pa naj vključijo nevladne organizacije, sindikate, javne organe in vse državljane;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj razširijo instrumente in mehanizme za reševanje vprašanja trgovine z ljudmi, kot so mehanizmi napotitve ali dovoljenje za začasno prebivanje, in naj jih pregledajo, da bi njihovo področje uporabe lahko razširili na primere hude oblike izkoriščanja delovne sile, ki ne vključujejo trgovine z ljudmi;

28.  poziva države članice, naj v skladu s členom 17 konvencije Mednarodne organizacije dela št. 189 sprejmejo učinkovit in dostopen mehanizem za pritožbe in pravna sredstva za zagotavljanje skladnosti z nacionalno zakonodajo in predpisi o zaščiti delavcev v gospodinjstvu; nadalje poziva države članice, naj ob upoštevanju nacionalnih zakonov in predpisov ter ob ustreznem spoštovanju posebnih značilnosti dela v gospodinjstvu razvijejo in izvajajo ukrepe za delovno inšpekcijo, izvajanje in kaznovanje; poziva, naj se s temi ukrepi, v kolikor je to skladno z nacionalnimi zakoni in predpisi, določi, pod katerimi pogoji je ob spoštovanju zasebnosti dostop do gospodinjstva dovoljen; poziva države članice, naj v skladu z nacionalnimi predpisi preučijo možnost vzpostavitve mehanizmov za učinkovito obravnavo zlorab, kot so hišne preiskave, kjer obstaja sum za zlorabo;

29.  izraža zaskrbljenost, ker se ne izvajajo inšpekcijski pregledi, s katerimi bi preverili, spremljali in nadzorovali, kako podjetja ali agencije za zaposlovanje zaposlujejo delavke v gospodinjstvu in negovalke, in ponavlja, da je treba povečati število javnih inšpektorjev in inšpekcij za zagotovitev skladnosti z zakonodajo;

30.  poziva države članice, naj si prizadevajo za povečanje števila inšpekcijskih pregledov ter poiščejo inovativne metode nadzora, s katerimi bo spoštovana zasebnost, zlasti kar zadeva zasebna stanovanja, v katere inšpektorji ne smejo vstopiti brez sodnega naloga, ter ustrezno informirajo in usposabljajo inšpektorje za odpravo slabega ravnanja z delavci v gospodinjstvu, njihovega izkoriščanja, vključno s finančnim, in nasilnih dejanj nad njimi ali njihove spolne zlorabe;

31.  poziva države članice, naj organizirajo kampanje za izboljšanje prepoznavnosti prednosti pravno urejenega dela v gospodinjstvu in nege ter njunega boljšega razumevanja v splošni javnosti in zasebnih ustanovah, da bi se bo delo delavk v gospodinjstvu in negovalk ustrezno upoštevalo in priznalo kot pomemben doprinos k delovanju družbe; hkrati poziva države članice, naj z določitvijo cilja nične strpnosti za izkoriščanje teh delavcev ozaveščajo o tem, da v zasebnih gospodinjstvih prihaja do hudih oblik njihovega izkoriščanja;

32.  poziva države članice, naj začnejo kampanje za ozaveščanje o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev v gospodinjstvu in negi ter tveganjih in posledicah izkoriščanja v sektorju dela v gospodinjstvu, pa tudi za spodbujanje priznavanja dela v gospodinjstvu in negi; predlaga državam članicam, da oblikujejo programe napredka;

33.  poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji vzpostavijo in izboljšajo kanale za informiranje o pravicah delavcev v gospodinjstvu ter negovalcev ter naj zagotovijo najvišjo raven dostopnosti informacij za vse; zato priporoča, naj se v državah članicah uvedejo informacijske točke na regionalni in lokalni ravni, telefonske številke in spletna mesta za pomoč in obveščanje delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, tudi v obliki kampanj, o njihovih pravicah v posameznih državah članicah, v njihovem in drugih primernih jezikih; poudarja, da bi moralo biti tudi organizacijam civilne družbe, kot so organizacije za pomoč ženskam in migrantom, omogočeno, da zagotavljajo te informacije; poudarja, da je treba ta orodja razvijati tako, da bodo primeri najboljše prakse, ustrezni nasveti in smernice lahko posredovani morebitnim delodajalcem, tudi družinam in agencijam, ter da bi morali biti dostopni vzorci pogodb o zaposlitvi, da se zagotovi, da bodo delodajalci izpolnjevali svoje obveznosti;

34.  poziva, naj se v vseh sektorjih odločno ukrepa proti podjetjem, katerih poslovni model temelji na izkoriščanju nezakonitih delavcev, da bi čim bolj znižali stroške poslovanja, čim bolj povečali dobiček in iz sektorja izrinili podjetja, ki poslujejo zakonito;

35.  poziva sindikate, naj k vsem delavcem v gospodinjstvu in negovalcem pristopijo previdno in pri tem uporabijo metode, prilagojene posebnemu delovnemu okolju teh delavcev in negotovosti njihovih zaposlitev;

36.  poudarja, kako pomembno vlogo lahko imajo sindikati pri organiziranju in seznanjanju delavcev z njihovimi pravicami in obveznostmi; ugotavlja, da so lahko delavci v gospodinjstvu na ta način enotno zastopani, se kolektivno pogajajo o svojih pogodbah ter branijo svoje pravice in interese;

37.  poziva k dobri zastopanosti socialnih partnerjev na evropski in nacionalni ravni, zlasti sindikatov, da v skladu z nacionalno prakso okrepijo kolektivna sektorska pogajanja, da bi učinkovito izboljšali in uveljavili dostojne delovne razmere v teh sektorjih; nadalje poziva k dobri zastopanosti poklicnih organizacij, organizacij, ki delajo z delavci v gospodinjstvu in negovalci ter v njihovem imenu, in drugih ustreznih organizacij civilne družbe ter naj se zagotovi, da se popolnoma zavedajo izzivov, ki jih predstavlja ščitenje delavskih pravic delavk v gospodinjstvu in negovalk;

38.  obžaluje, da so delavke v gospodinjstvu in negovalke še vedno slabo zastopane v sindikalnih organizacijah različnih držav članic, in poudarja, da je treba spodbujati njihovo udeležbo v sindikatih;

39.  poudarja tudi pomen povezovanja delodajalcev v združenja ali druge oblike organizacij na nacionalni ravni, saj meni, da bodo prizadevanja za legitimacijo dela v gospodinjstvu in nege ter izboljšanje delovnih razmer in povečanje privlačnosti tovrstnih delovnih mest brez teh organizacij delodajalcev zaman;

40.  ugotavlja, da imajo zasebni delodajalci ključno vlogo pri spoštovanju pravičnih delovnih standardov in pravic; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli delodajalci in delojemalci dostop do ustreznih informacij;

41.  poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za boljše spremljanje in dokumentiranje ogroženega in podcenjenega poklica delavcev v gospodinjstvu in negovalcev ter predlaga ukrepe za spopadanje s tem pojavom;

42.  poziva Komisijo in pristojne evropske agencije, naj izvedejo študijo, v kateri bodo primerjale različne sisteme pravne ureditve dela v gospodinjstvu, in zberejo podatke v zvezi s stanjem v državah članicah; meni, da bi bilo treba te podatke uporabiti pri izmenjavi primerov dobre prakse med državami članicami, zlasti zato, da bi optimirali boj proti izkoriščanju delavcev v gospodinjstvu; nadalje poziva Komisijo, naj izvede študijo o doprinosu negovalcev in delavcev v gospodinjstvu v sisteme socialnega varstva držav članic in h gospodarstvu;

43.  spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse med državami članicami za izboljšanje ukrepov in učinkov;

44.  meni, da bi lahko sprejemanje in prilagajanje primerov najboljše prakse iz določenih držav članic privedlo do rednih oblik zaposlitve za delavce v gospodinjstvu in negovalce;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj zbirajo, analizirajo in objavljajo zanesljive statistične podatke, ločene glede na starost, spol in državljanstvo, s čimer bi omogočile ozaveščeno razpravo pri iskanju najboljših rešitev glede profesionalizacije dela v gospodinjstvu, ter prosi, naj bosta Eurofound in Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu zadolžena za oblikovanje metod za zagotavljanje zaščite, vlaganje pritožb in ozaveščanje;

46.  poziva Komisijo, naj v program Odbora za zaposlovanje vključi razprave o položaju delavcev v gospodinjstvu in negovalcev;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj pri pregledovanju in predlaganju zakonodajnih aktov oziroma nacionalne zakonodaje zagotovijo, da se ob spoštovanju nacionalnih pristojnosti upoštevajo interesi delavcev v gospodinjstvu in negovalcev;

48.  priznava ogromen socialni in ekonomski prispevek družinskih članov, ki opravljajo vlogo negovalcev in prostovoljcev (neformalna nega), in vse več obveznosti, ki se jim naložene zaradi krčenja obsega dostopnih storitev ali naraščanja cen teh storitev;

49.  ugotavlja, da se je povečalo število ljudi v dolgoročni institucionalni negi, invalidi v EU pa so bili še bolj odrinjeni na rob družbe, kar je neposredna kršitev zavez EU po konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov in evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020;

50.  meni, da bi bilo treba spodbujati razvoj subvencionirane nege na domu, ki bo invalidom omogočala samostojno življenje, poleg tega pa bodo lahko izbrali kvalificirane strokovnjake, ki jih bodo negovali na domu, zlasti v primeru hujše invalidnosti;

51.  poudarja, da morajo države članice s pomočjo ustreznega financiranja zagotoviti širši dostop do zlahka in cenovno dostopnih visokokakovostnih in vključujočih zmogljivosti na področju otroškega varstva ter nege invalidov in starejših ter tako kar najbolj omejiti razloge za neformalne ali negotove oblike zaposlitve na tem področju in izboljšati priznavanje vrednosti dela, ki ga opravljajo poklicni negovalci; poudarja, da morajo države članice razviti storitve, s katerimi bodo podprle družinske, formalne in neformalne negovalce;

52.  poziva države članice, naj spodbujajo zaposlovanje v storitvah socialnega varstva in naj si prizadevajo za povečanje privlačnosti sektorja kot realne karierne možnosti;

53.  poziva države članice, naj vlagajo v ustvarjanje stabilnih in visokokakovostnih delovnih mest v sektorju dela v gospodinjstvu in nege, tudi z uporabo skladov EU, kot sta Evropski socialni sklad (ESS) in program EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI);

54.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo inovativne rešitve ter vlaganje v socialne in zdravstvene storitve, ki imajo velik potencial za ustvarjanje delovnih mest, so ključne za obravnavanje potreb naših starajočih se družb in demografskih sprememb na splošno, pa tudi nujne za preprečitev negativnih socialnih posledic krize;

55.  poziva Komisijo, naj izmenjuje informacije in primere najboljše prakse združenj in zadrug delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, uvrščenih v modele socialnega gospodarstva v EU;

56.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ustanavljanje delavskih zadrug v sektorju nege in gospodinjskih storitev, pri tem pa naj posebno pozornost namenijo podeželju, saj bo to pozitivno vplivalo na ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest, zlasti za tiste delavce, ki imajo težave pri vključevanju na trg dela;

57.  poziva države članice, naj zagotovijo, da mladi delavci v gospodinjstvu ne bodo opustili šolanja, da bi začeli delati;

58.  poziva Komisijo, naj pregleda Direktivo 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu; poleg tega poziva države članice, naj to direktivo dosledno izvajajo;

59.  poziva države članice, naj preučijo možnost oblikovanja spodbud, s katerimi bi spodbudili uporabo storitev prijavljenih delavcev v gospodinjstvu in negovalcev; spodbuja države članice, naj vzpostavijo preproste sisteme prijavljanja dela za odvračanje od neprijavljenega dela in boj proti njemu, kot to priporoča Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju o razvoju družinskih storitev za večjo stopnjo zaposlenosti in več enakopravnosti med moškimi in ženskami pri delu (SOC/508); priporoča Komisiji, naj spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse med državami članicami na podlagi uspešnih zgledov, ki so pozitivno vplivali na ta sektor tako na socialnem področju kot na področju dela, na primer „bone za storitve“, ki so jih uvedli v Belgiji, ali „bone za uporabo univerzalnih storitev“, ki so jih uvedli v Franciji;

60.  priporoča, da se v vseh državah članicah na podlagi socialnega dialoga med socialnimi delavci, delodajalci in delavkami pripravi sporazumna pogodba za delo v gospodinjstvu in nego;

61.  meni, da je koristno prilagoditi zakonodajo in s tem ustvariti prožna, predvsem pa varna pogodbena pravila med delavci v gospodinjstvu in negovalci ter gospodinjstvi, da bi tako obema stranema omogočili najbolj prikladno uporabo/nudenje gospodinjskih storitev glede na lastne potrebe, ob hkratnem zagotavljanju zaščite delavcev;

62.  svetuje državam članicam, naj jasne predpise glede zakonitega zaposlovanja delavcev v gospodinjstvu in negovalcev podprejo s spodbudami za delavce v gospodinjstvu in za njihove potencialne delodajalce, da se bodo odločili za zakonito obliko zaposlitve; poleg tega poziva države članice, naj odpravijo pravne ovire, zaradi katerih se družine trenutno le redko odločijo za prijavljeno in neposredno zaposlitev delavca;

63.  ponavlja poziv Parlamenta k nujni vzpostavitvi strukturiranega sektorskega dialoga v sektorju nege(17);

64.  poziva države članice, naj varuškam au pair iz EU in iz tretjih držav omogočijo enakopraven položaj, tako da jim izdajo kombinirano dovoljenje za prebivanje in delo, v katerem bodo določeni delovni čas, vrsta pogodbe in plačilni pogoji; poziva države članice, naj ratificirajo sporazum Sveta Evrope o zaposlitvi au pair; zahteva, da države članice izboljšajo akreditacijski sistem in mehanizme nadzora za posredniške agencije za varuške au pair;

65.  želi spomniti, da je treba v skladu z Evropskim sporazumom o zaposlitvi au pair uradno priznati delo varušk au pair in da je treba povečati število inšpekcijskih pregledov, da ne bodo postale neformalna in poceni nadomestitev za delavce v gospodinjstvu in negovalce;

66.  predlaga Komisiji, naj preuči, ali je potreben in koristen zakonodajni akt, ki bi pokrival pravice, določene v konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 189, in negovalce in osebe, ki občasno, priložnostno ali začasno zagotavljajo plačane storitve na področju nege, s posebnim poudarkom na zlasti prikrajšanih skupinah;

67.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo delavci v gospodinjstvu in negovalci v Evropi obravnavani kot ljudje in da jim je omogočeno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, kar vključuje tudi, da so zajeti z direktivo o delovnem času (2003/88/ES), da bodo imeli zaposleni nujno obdobje počitka in da ne bi bili prisiljeni delati dlje od običajnega delovnega časa;

68.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, kar bo pripomoglo k temu, da bodo ženske še naprej opravljale plačano zaposlitev in da bo njihova pokojninska vrzel kasneje manjša;

69.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo za delavce v gospodinjstvu in negovalce plačevali pokojninski prispevki v skladu z nacionalno zakonodajo;

70.  poziva države članice z nacionalno minimalno plačo, naj zagotovijo, da bodo vsi delavci v gospodinjstvu in negovalci prejemali vsaj to plačo;

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Mednarodni organizaciji dela.

OBRAZLOŽITEV

Vprašanje človekovega dostojanstva

Anton Čehov je v pismu bratu zapisal:

„Menim, da morajo civilizirani ljudje izpolnjevati naslednja merila: ljudi spoštujejo kot posameznike ...“

Vprašanje delavcev v gospodinjstvu in negovalcev je bolj kot kar koli drugega vprašanje spoštovanja dostojanstva ljudi in – v tem specifičnem kontekstu – dostojanstva žensk. V tem poročilu so sicer predlagani ukrepi, ki jih je treba sprejeti za zaščito žensk, torej imamo – ko govorimo o delavcih – v mislih delavke, samoumevno pa je, da bi morali predlagani ukrepi veljati za vse delavce v teh sektorjih, saj dostojanstvo ni privilegij določenega spola, čeprav se v primeru žensk morda pogosteje in v večji meri zlorablja.

Opredelitev pojmov

Najprej moramo poskušati opredeliti delo v gospodinjstvu in nego. Seveda o njiju ni mogoče razpravljati brez referenčnih točk.

Od vseh uradnih ustanov, ki se ukvarjajo z vprašanji s področja dela na nacionalni, evropski ali mednarodni ravni, je do sedaj poleg akademskega sveta le Mednarodna organizacija dela oblikovala prevladujočo opredelitev dela in delavcev v gospodinjstvu. Mednarodna organizacija dela jih opredeljuje, kot sledi:

–„delo v gospodinjstvu“ pomeni delo, opravljeno v enem ali več gospodinjstvih ali za eno ali več gospodinjstev, in

– „delavec v gospodinjstvu“ je oseba, ki delo v gospodinjstvu opravlja v okviru delovnega razmerja.

Čeprav se strinjamo s to opredelitvijo, menimo, da bi jo bilo treba spremeniti tako, da bi vključevala tudi delo s skrajšanim delovnim časom, ki se opravlja občasno ali priložnostno. V poročilu je zajeta tudi ta kategorija delavcev.

Poleg tega je v poročilu zajeta tudi kategorija „negovalcev“, za katere ne obstaja niti na splošno potrjena niti veljavna opredelitev. Različni deležniki, predvsem pa raziskovalci, uporabljajo različne opredelitve glede na zorni kot v okviru preučitve. Na splošno pa se negovalce dojema kot osebe, ki starejšim, invalidom ali bolnikom bolj ali manj sistematično nudijo podporo in storitve. Težave pri opredelitvi negovalcev razkrivajo tudi različne pristope držav članic, kar zadeva dojemanje te dejavnosti, to pa se odraža tudi v njihovih sistemih socialne varnosti.

Kdo so delavci v gospodinjstvu in negovalci

V obeh širokih kategorijah delavcev v gospodinjstvu in negovalcev prevladujejo ženske. Večina od teh žensk je poleg tega migrantk.

Po navadi imajo nizko stopnjo izobrazbe in delo potrebujejo, da preživijo ali podpirajo družino.

Zakaj potrebujemo delavce v gospodinjstvu in negovalce

V zadnjih desetletjih smo bili v Evropi priča pomembnim demografskim in družbeno-ekonomskim spremembam.

Prebivalstvo se stara, njegova pričakovana življenjska doba se daljša, število rojstev pa upada.

Tudi modeli družine se spreminjajo. Manjša gospodinjstva so nadomestila večja, s čimer se je spremenila porazdelitev odgovornosti.

Poleg tega se je povečal delež žensk na trgu dela.

Življenjski standard se je zaradi rasti BDP-ja v Evropi povečal.

Gre za spremembe, zaradi katerih morajo opravljanje nalog (čiščenje, negovanje družinskih članov, ki potrebujejo nego, itd.), ki so jih doma običajno opravljale predvsem ženske, prevzeti strokovni delavci.

Nacionalni sistemi socialne varnosti večinoma ne predvidevajo kritja teh potreb (vsaj ne v potrebni meri), tudi zaradi splošnega poslabšanja na področju socialne države.

Za kaj pravzaprav gre

Države članice se zavedajo potreb na področju dela v gospodinjstvu in nege, vendar dopuščajo, da se jim zadosti v okviru sive ekonomije, saj dajejo prednost zmanjševanju javne porabe in izkoriščajo povečan pritok migrantov kot nove delovne sile, ki bo pripravljena odpraviti pomanjkanje teh storitev.

Ker pogosto ni dovolj ustreznih uradnih struktur za kritje storitev dela v gospodinjstvu in na področju nege in ker je povpraševanje po njih veliko, se te storitve redno nudijo na neformalni podlagi, to pa povzroča številne težave in ustvarja vrsto zapletov.

A.  Nezakonitost

V večini držav EU se delo v gospodinjstvu in nega opravljata kot neprijavljeno delo, zaradi česar so delavci obsojeni na življenje v senci in nevidnost, poleg tega pa so prikrajšani za temeljne pravice in socialno varstvo.

Takšno stanje nadalje krepi neformalno ekonomijo in s tem prispeva k začaranemu krogu slabitve trajnosti sistemov socialnega varstva.

B.  Nevključenost v delovno pravo

Drugo protislovje dela v gospodinjstvu, zlasti v gospodinjstvu živečih delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, je, da pogosto ni vključeno v delovno pravo, ker ne gre za poklice, ki bi bili pravno urejeni na nacionalni ravni, zaradi česar delavci sploh niso priznani kot takšni.

Zaradi te resne pomanjkljivosti jim je preprečeno uživanje pravic, na primer tistih, ki se nanašajo na določanje plač, organizacijo delovnega časa, tedenski, letni in porodniški dopust ter s tem povezana nadomestila.

Poleg tega s tem nimajo zagotovljenega varnega in zdravega delovnega okolja. Delavci v gospodinjstvu in negovalci so pogosto izpostavljeni nevarnim delovnim razmeram ali pa nimajo ustrezne izobrazbe za opravljanje specifičnih nalog in so zato dovzetni za nesreče, nimajo pa vedno dostopa do zdravstvenega varstva.

C.  Nadlegovanje

Kadar ni zagotovljena varnost glede pravic delavcev in socialnega varstva, obstaja možnost diskriminacije, slabega ravnanja ali celo zlorabe in nasilja, pri ženskah pa tudi – kar je graje vredno – spolne zlorabe.

Specifične težave migrantov/trgovina z ljudmi

Druga težava za številne delavce v gospodinjstvu in negovalce je povezana z dejstvom, da so migranti. Pogosto se jih napelje k temu, da v Evropo pridejo na nezakonit način, in se sploh ne zavedajo svojih pravic. Posledično so še bolj ranljivi.

Ženskam, ki prihajajo v Evropo delat, je bilo pogosto obljubljeno boljše življenje, ali pa mislijo, da bodo za določen čas dobile zaposlitev, s katero bodo izboljšale težak položaj svoje družine, na koncu pa delajo v okoliščinah, na katere – kar zadeva naloge, ki jih morajo dejansko opravljati, oziroma pogoje, pod katerimi nudijo storitve – ne morejo vplivati. V nekaterih primerih novačenje delavk in manipuliranje z njimi poteka prek mrež trgovine z ljudmi in prisilnega dela.

Te ženske so povsem nemočne in izolirane, tudi zaradi jezika, ki je dodatna ovira, saj najverjetneje ne govorijo jezika države, v kateri se znajdejo.

D.  Socialna izključenost/revščina/pomanjkanje perspektive

Ker delavci v gospodinjstvu in negovalci živijo v negotovosti in so brez kakršnih koli pravic delavcev ali socialnih pravic, se lahko znajdejo v revščini in so izključeni iz družbe, z občutkom, da so izgubili življenje.

Zaradi pomanjkljivega dostopa do podpornih struktur in struktur za izboljšanje osebnega položaja (npr. izobrazbe) so z vidika izboljšanja svojega življenja prikrajšani, nadalje so zaradi tega lahko skupaj s svojimi otroki obsojeni na življenje v začaranem krogu revščine.

E.  Psihološka obremenitev

Dodatna dejavnika, ki vplivata na njihovo stanje, sta čustvena teža, ki jo v nekaterih primerih nosijo zlasti v gospodinjstvu živeči delavci, ki se spopadajo s težkimi situacijami, povezanimi z bolniki, ki jih negujejo, in njihovo slabo duševno razpoloženje, v katerem se lahko znajdejo zaradi svojih slabih delovnih razmer in dejstva, da pogosto živijo stran od svojih domov in družin.

F.  Nedostopnost informacij, zaščite, sindikatov

Številnim delavcem v gospodinjstvu in negovalcem se resno kratijo pravice, če se odločijo, da bodo zaprosili za pomoč, pa ne vedo, na koga se obrniti.

Celo v državah, v katerih poskušajo te poklice urediti z zakoni o delu v gospodinjstvu in negi, ni lahko stopiti v stik z zadevnimi delavci, da bi jih seznanili z njihovimi pravicami. Niti sindikati te vrste delavcev ne vključujejo sistematično v svoje kategorije, zaradi česar so kolektivna pogajanja praktično nemogoča.

Ker so ti delavci poleg tega pogosto migranti brez dokumentov, ki nimajo zakonitega dovoljenja za prebivanje ali veljavnega delovnega vizuma, se zaradi posledic, s katerimi bi se morda morali soočiti, bojijo obrniti na kogar koli.

G.  Ženske so najbolj prizadete

Delo, označeno kot delo v gospodinjstvu in nega, so več let običajno opravljale ženske kot žene, matere ali hčere in sestre, zato ni bilo dovolj cenjeno oziroma ni bilo cenjeno kot dejansko delo ali pa se je dojemalo kot manjvredno. Zato so plače v teh sektorjih lahko nizke in ne omogočajo dostojnega življenja ter ženskam, ki nudijo delo v gospodinjstvu in nego, ne prinašajo priznanja, ki si ga zaslužijo.

Ker te storitve nudijo predvsem ženske, obstaja nevarnost, da bo prišlo do oblikovanja ženske delovne sile dveh hitrosti. Ključnega pomena je, da ženske, ki si lahko privoščijo storitve drugih žensk, pa tudi delodajalci na splošno, dojamejo, da jim delavci v gospodinjstvu ter negovalci omogočajo, da uživajo poklicno in družbeno življenje, kar je bistvenega pomena za osebno ravnotežje vsakega posameznika. Enako pa bi morali tudi delodajalci delavce v gospodinjstvu in negovalce podpreti pri gradnji lastnega varnega življenja, ob upoštevanju njihovih potreb.

Nadalje je povpraševanje po ženskah v teh poklicih precej veliko in migranti so lahko cenejša delovna sila in jih je mogoče tudi zlahka izkoristiti, zato prihaja do feminizacije migracij.

Možne rešitve

Za rešitev zapletenega problema negotovosti dela v gospodinjstvu in na področju nege bi bilo treba sprejeti kombinirano vrsto ukrepov, ki bi zadevali različna, a med seboj povezana področja politike. Potrebne so tako zakonodajne kot nezakonodajne pobude pa tudi prizadevanja na nacionalni in evropski ravni.

Evropski parlament bi moral utreti pot, tako da bi pripravil zakonodajno samoiniciativno poročilo, v katerem bi pozval k oblikovanju enotnih pravil za delo v gospodinjstvu in področje nege v EU. Predlog bi moral vsebovati posebna pravila, ki bi bila osredotočena na ženske in migrante, saj predstavniki teh dveh kategorij prebivalstva največkrat delajo kot delavci v gospodinjstvu in negovalci.

Evropska komisija naj:

– kot nadaljnji ukrep sproži zakonodajno pobudo, kot je navedeno zgoraj;

– pozove države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe za profesionalizacijo dela v gospodinjstvu in nege kot dejanskih in ločenih sektorjev dela, kar bi privedlo do priznanja in standardizacije ustreznih poklicev in spretnosti;

– skupaj s pristojnimi evropskimi agencijami izvede študijo, v kateri bodo primerjale različne sisteme pravne ureditve dela v gospodinjstvu, in zberejo podatke v zvezi s stanjem v državah članicah;

– prispeva k sprejemanju in prilagajanju primerov najboljše prakse iz določenih regij ali držav članic;

– sprejme potrebne ukrepe za ustanovitev opazovalne skupine EU za delo v gospodinjstvu in nego za boljše spremljanje in dokumentiranje teh podcenjenih poklicev ter predlaga ukrepe za obvladovanje negotovosti na teh področjih;

– sprejme hitre ukrepe za reformo in sprejme zakonodajo EU o migracijski politiki ter tako spodbudi pravno ureditev statusa priseljencev.

Države članice naj:

– delavce v gospodinjstvu in negovalce po njihovi profesionalizaciji vključijo v vsa področja nacionalnega delovnega prava in protidiskriminacijske zakonodaje;

– nemudoma ratificirajo in začnejo izvajati konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 189 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu, saj obravnava njihove potrebe na svetovni ravni;

– učinkovito izvajajo obstoječa pravila;

– ne kaznujejo delavcev v gospodinjstvu ali negovalcev, ki delajo na črno, ko se le-ti odločijo izstopiti iz začaranega kroga „skritega“ dela, temveč jih podprejo in zaščitijo;

– nemudoma začnejo uporabljati smernice, ki izhajajo iz Direktive 2006/54/ES o enakem plačilu in obravnavanju moških in žensk na področju zaposlovanja;

– ustrezno ukrepajo in poiščejo inovativne metode za inšpekcijski pregled, da bi odpravili slabo ravnanje z delavci v gospodinjstvu in nasilna dejanja nad njimi ali celo njihove spolne zlorabe in njihovo finančno izkoriščanje;

– vzpostavijo programe napredka za obveščanje delavcev o posledicah negotove zaposlitve in njihovo seznanjanje s temi posledicami ter informacijske centre in telefonske številke za klice v sili, da bodo delavci lahko zlahka dostopali do informacij o svojih pravicah;

– obravnavajo neprijavljeno delo, saj ta pojav močno vpliva na delavce v gospodinjstvu, zlasti pa na delavke migrantke; v ta namen bi bilo treba kot bistveno orodje uporabiti evropsko platformo za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od neprijavljenega dela, ki se trenutno vzpostavlja;

– organizirajo obširne kampanje za obveščanje delodajalcev in javnosti o koristih in njihovi lastni odgovornosti pri uporabi pravičnih delovnih standardov in pravic;

– prispevajo k povezovanju delodajalcev v združenja ali druge oblike organizacij, saj imajo zasebni delodajalci ključno vlogo pri legalizaciji dela v gospodinjstvu in nege ter izboljševanju njihovih delovnih razmer; navsezadnje so delodajalci delavcev v gospodinjstvu in negovalcev tudi sami zaposleni v drugih sektorjih in lahko torej vsekakor razumejo upravičenost do pravic in zaščite delavcev;

– predvidijo spodbude za delodajalce, na primer subvencije ali davčne olajšave za tiste, ki jih potrebujejo, da bi spodbudili uporabo prijavljenih delavcev v gospodinjstvu in negovalcev;

– uveljavijo poenostavljene upravne postopke za zaposlitev delavcev v gospodinjstvu in negovalcev za lažjo sklenitev zakonitega delovnega razmerja;

– zagotovijo širši dostop do zlahka in cenovno dostopnih visokokakovostnih zmogljivosti na področju otroškega varstva ter nege invalidov in starejših ter tako kar najbolj omejijo razloge za neformalne ali negotove oblike zaposlitve;

– delavce v gospodinjstvu in negovalce vključijo v svoje izobraževalne sisteme in zagotovijo, da mladi delavci v gospodinjstvu ne bodo opustili šolanja, da bi začeli delati.

Poleg tega bi se lahko izkazalo, da je sodelovanje sindikatov bistvenega pomena, če delavce v gospodinjstvu in negovalce obravnavajo z ustreznimi metodami, ki bi morale biti prilagojene glede na posebnosti delovnega okolja teh delavcev; če bodo poskušali te delavce organizirati in jih obveščali o njihovih pravicah in obveznostih ter jim omogočili, da bodo enotno zastopani in se kolektivno pogajali, ter jim nudili pravno podporo.

Navsezadnje mora biti posameznikom prepuščeno, da se svobodno odločijo za delo v gospodinjstvu in nego kot poklic, ki ustrezno in človeško zajema zaposlene v teh sektorjih, tako v smislu pravic, varstva, dostojnega življenja kot perspektiv osebnega razvoja.

7.12.2015

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (*)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah

(2015/2094(INI))

Pripravljavka mnenja: Tania González Peñas (*)

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika.

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o predlagani konvenciji Mednarodne organizacije dela (MOD), dopolnjeni s priporočilom o delavcih v gospodinjstvu,

–  ob upoštevanju konvencije št. 189 in priporočila št. 201 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu, sprejetih 16. junija 2011 na mednarodni konferenci dela Mednarodne organizacije dela,

–  ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961,

A.  ker je delo v gospodinjstvu kljub svoji dodani vrednosti za družbo in gospodarstvo ter svojemu potencialu še vedno podcenjeno v denarnem smislu, je pogosto neformalno in neprijavljeno ter se ne dojema kot redna zaposlitev;

B.  ker konvencija št. 189 in priporočilo št. 201 Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu predstavljata zgodovinski sklop mednarodnih standardov za izboljšanje delovnih pogojev za več deset milijonov delavcev v gospodinjstvu po svetu; ker je večina delavcev v gospodinjstvu žensk in ker so novi standardi iz konvencije št. 189 Mednarodne organizacije dela pomemben korak k enakosti spolov pri delu in ženskam zagotavljajo enake pravice in zaščito v skladu z zakonom; ker je kljub temu konvencijo št. 189 Mednarodne organizacije dela doslej ratificiralo 22 držav, med katerimi je le šest držav članic;

C.  ker so države članice delo v gospodinjstvu in delo negovalcev v EU doslej zelo redko in neenako regulirale ter je o dejanskem obsegu tega dela v gospodarstvu zelo malo informacij, poleg tega ni zanesljivih statističnih podatkov o tem, čeprav ta sektor zaradi demografskih sprememb v Evropi vse bolj raste;

D.  ker se razmere, v katerih delajo delavci v gospodinjstvu in negovalci, med državami članicami zelo razlikujejo, in sicer od premalo plačanih delavcev, delavcev na črno in neprijavljenih delavcev migrantov brez pogodbe do dela v gospodinjstvu in negi, ki se opravlja kot javna socialna storitev ali zasebna socialna storitev, ki jo izvajajo podjetja, agencije, združenja in zadruge, ali kot neposredna zaposlitev pri zasebnih subjektih;

E.  ker je gospodinjski sektor po podatkih Mednarodne organizacije dela leta 2010 v svetu zaposloval 52 milijonov ljudi, h katerim je treba prišteti še 7,4 milijonov delavcev v gospodinjstvu, mlajših od 15 let; ker so po podatkih MOD ženske leta 2010 predstavljale 83 % delovne sile v gospodinjstvu ter so opravljale večinoma neprijavljeno delo; ker je po podatkih MOD v EU približno 2,5 milijona delavcev v gospodinjstvu; ker je 88 % teh delavcev žensk; ker je za ta sektor značilna izrazita feminizacija; ker delavci v gospodinjstvu in negovalci ogromno pripomorejo k doseganju ciljev o enakosti spolov iz strategije Evropa 2020, saj številnim družinam v EU dejansko omogočajo notranjo organiziranost za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; ker je verjetno ta podatek podcenjen in ne odraža dejanskega stanja, saj je za to delo na svetovni ravni in na ravni EU značilno, da je pogosto neprijavljeno; ker siva ekonomija proizvede več kot 15 % evropskega BDP, kar predstavlja izpad dobička za več kot 2000 milijard eurov;

F.  ker so delavke v gospodinjstvu in negovalke vse večja kategorija delavcev, ki v povprečju predstavlja 1 % vseh zaposlenih;

G.  ker so delavci v gospodinjstvu zelo diskriminirani, kar zadeva raven pravic in zaščite, ki velja zanje, v primerjavi s splošnimi standardi v državi, zlasti kadar se delo v gospodinjstvu ureja s posebno zakonodajo in/ali v okviru kolektivnih pogajanj, namesto da bi bilo enostavno vključeno v splošno delovno pravo; ker so najvidnejše oblike diskriminacije povezane z omejenim kritjem iz sistemov socialnega varstva za delavce v gospodinjstvu (zlasti v zvezi z nadomestilom v primeru brezposelnosti, bolezni in nesreče ter v zvezi s porodniškim in starševskim dopustom ter drugimi dopusti, povezanimi z nego) in s pogosto izključitvijo teh delavcev iz zaščite pred odpuščanjem;

H.  ker je za gospodinjsko delo in nego značilno zlasti naslednje: negotovost zaposlitve, mobilnost, prožnost, sezonsko ali izmensko delo, prekarnost, priložnostna zaposlitev in večinoma neprijavljeno delo;

I.  ker je v tem sektorju mnogo neprijavljenih delavcev, mladoletnih oseb, migrantov, delavcev brez pogodbe ali plačanih socialnih prispevkov, občasnih delavcev ali delavcev, ki jim niso priznane pravice in kvalifikacije;

J.  ker je na podlagi konvencije št. 189 Mednarodne organizacije dela delavec v gospodinjstvu vsaka oseba, ki opravlja delo v gospodinjstvu v obliki delovnega razmerja, bodisi za eno ali več gospodinjstev, medtem ko oseba, ki to delo opravlja le občasno oziroma priložnostno ter nepoklicno, ni delavec v gospodinjstvu;

K.  ker nega pomeni delo, ki se opravlja v javnih ali zasebnih ustanovah ali zasebnih gospodinjstvih za nego starejših, bolnikov ali invalidov, in ker nego lahko izvajajo poklicni negovalci, ki jih lahko zaposlijo javni ali zasebni subjekti ali družine oziroma so samozaposleni, lahko pa jo izvajajo tudi nepoklicni negovalci, ki so običajno družinski člani;

L.  ker v EU v gospodinjstvu in zlasti kot negovalci delajo tudi moški, ki jim je treba zato zagotoviti enako raven zaščite in pomoči, da bi se preprečila vsakršna oblika diskriminacije na podlagi spola in zagotovile enake možnosti na trgu dela, tako kot je določeno v členih 19 in 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

M.  ker ne bi smeli pozabiti na položaj moških delavcev v gospodinjstvu in negovalcev in bi treba čim prej pripraviti poročilo o njihovih posebnih težavah in izzivih;

N.  ker na povpraševanje po delavcih v gospodinjstvu vplivata dva glavna demografska trenda, in sicer staranje evropskega prebivalstva in večja udeležba žensk na trgu dela;

O.  ker je treba upoštevati ekonomski in socialni vidik dela delavcev in delavk v gospodinjstvu ter negovalcev in negovalk, ki omogočajo ljudem, ki uporabljajo njihove storitve, da boljše usklajujejo poklicno in zasebno življenje, pa tudi dejstvo, da so tako mnogi ljudje lahko razpoložljivi na trgu dela;

P.  ker naraščanje števila starejših, upadanje števila delovno sposobnih oseb in javnoproračunske omejitve močno vplivajo na socialne storitve in ker bo to vplivalo tudi na ljudi, ki bodo morali pogosto v težavnih razmerah uskladiti delo in obveznosti za nego;

Q.  ker je treba zaradi dejanske spremembe v življenju delavcev v gospodinjstvu omogočiti socialne in vedenjske spremembe, kar je zapleten in dolg proces;

R.  ker vzdrževane osebe pogosto živijo na območjih, prikrajšanih zaradi pomanjkanja javnih virov, izoliranosti ali drugih razmer, kar otežuje dostop do poklicnih negovalcev ali javnih oziroma zasebnih ustanov za nego, in ker utegnejo za te vzdrževane osebe pogosto skrbeti le nepoklicni negovalci, ki so zelo pogosto (a ne vedno) družinski člani;

S.  ker profesionalizacija pomeni, da se delavcem določenega sektorja priznajo enake pravice iz delovnega razmerja in pravice socialnega varstva kot zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo ureja pravo, kar vključuje dostojno plačilo, reguliran delovni čas, plačan dopust, zdravje in varnost pri delu, pokojnino, porodniški/očetovski in bolniški dopust, nadomestilo v primeru invalidnosti, pravila za primer odpustitve ali prenehanja pogodbe, pritožbe v primeru zlorab in dostop do usposabljanja; ker je mogoče delo v gospodinjstvu in sektor nege profesionalizirati z združevanjem javnega financiranja (davčna pomoč), socialne pomoči (družinski dodatki, pomoč podjetjem, zdravstvenim hranilnicam in zavarovalnicam, delavskim svetom itd.) ter zasebnega financiranja (posamezniki, ki za storitve plačujejo);

T.  ker imajo delavci v gospodinjstvu in negovalci težave pri vključevanju na redni trg dela, predvsem zaradi pravnih ali jezikovnih ovir, dolgoletne tradicije neprijavljenega dela v sektorju gospodinjskih storitev v nekaterih državah, težav pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

U.  ker sta v obeh sektorjih močno razširjena delo na črno in izkoriščanje;

V.  ker je treba nameniti pozornost otroškemu delu, nadlegovanju in hudim kršitvam delavskih pravic pri delu v gospodinjstvu, zlasti v diplomatskih gospodinjstvih tretjih držav v državah članicah EU, pri katerih večina delavcev v gospodinjstvu vstopi v EU z drugačnimi delovnimi dovoljenji kot drugi tovrstni delavci migranti in kjer za gospodinjstva velja načelo ekstrateritorialnosti;

W.  ker se nega zagotavlja formalno in neformalno in ker mora politika obravnavati ta dvojni pristop;

X.  ker je skrb vzbujajoča diskriminacija priseljenih delavk z neurejenim statusom, ki si zaradi nepoznavanja svojih pravic, preprek (na primer jezikovnih) ali strahu, da bi bile pridržane, izgnane ali izgubile zaposlitev, ne upajo prijaviti zlorab, neupravičenih odpustov, neizplačila plač, nasilja, diskriminacije, slabega ravnanja, prisilnega dela, suženjstva ali odvzema prostosti;

Y.  ker veljavna direktiva o varnosti in zdravju pri delu (Direktiva 89/391/EGS) obravnava formalno zaposlene delavce v gospodinjstvu in negovalce z izjemo delavcev, ki jih neposredno zaposlijo zasebna gospodinjstva;

Z.  ker je za gospodinjsko delo in nego značilno, da ustvarjata delovna mesta; ker morajo biti ta delovna mesta visokokakovostna, saj prav delo, ki ga opravljajo delavci v tem sektorju, številnim ljudem omogoča, da so ekonomsko in družbeno aktivni zunaj doma;

AA.  ker je razmerje med delodajalcem in delavko v gospodinjstvu posebne narave, ker delavka pogosto dela in živi na delodajalčevem domu; ker je treba spoštovati pravico do zaščite pred nadlegovanjem in nevarnostjo zlorabe;

AB.  ker se zaveda gospodarskega pomena tega sektorja, ki velikemu deležu delovne sile, zlasti nizkokvalificirane, omogoča zaposlitev;

AC.  ker se ocenjuje, da delo in storitve za družine predstavljajo 4,9 % evropskih zaposlitev, torej 10,7 milijona delovnih mest, kar kaže na ekonomski pomen tovrstnih storitev;

AD.  ker je treba upoštevati socialne izzive, kot sta staranje prebivalstva ali socialna izključenost, in omogočiti lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

AE.  ker delavci v gospodinjstvu in negovalci s svojo poklicno dejavnostjo močno olajšujejo življenje starejšim, staršem, samohranilcem in otrokom, zato si zaslužijo visoko družbeno priznanje; ker prav tako ni mogoče dovolj ceniti izjemnega dela prostovoljcev in družine pri negi;

AF.  ker imajo vsa gospodinjstva v Evropi, zlasti družine z otroki in velike družine, korist zaradi razbremenitve, ki jo zagotavljajo poklicni ponudniki gospodinjskih storitev;

AG.  ker lahko gospodinjske storitve, zaposlitev v družini in nega na domu izboljšajo ekonomsko in socialno kohezijo v EU;

AH.  ker je treba upoštevati dejstvo, da je v zadnjih letih med ženskami, ki so zaposlene v gospodinjstvih, narasel delež migrantk;

AI.  ker sta upoštevanje in izvajanje veljavne nacionalne zakonodaje za zaščito delavskih pravic delavcev v gospodinjstvu in negovalcev še vedno nerešeni vprašanji v nekaterih državah članicah;

AJ.  ker bi ustrezna ureditev tega sektorja pripomogla k preprečevanju neprijavljenega dela;

AK.  ker urejena in prijavljena gospodinjsko delo in nega izboljšujeta kakovost življenja oseb, ki ju opravljajo, zagotavljata jim socialne storitve in varstvo pred zlorabami in diskriminacijo, zmanjšujeta tveganje revščine, marginalizacijo, stigmatizacijo in ponižanje, hkrati pa dajeta delodajalcu večje jamstvo za kakovostne storitve in prispevata k povečanju prihodkov v sklade socialnega zavarovanja držav članic;

AL.  ker je ustrezno varstvo invalidov, starejših, bolnih in vzdrževanih oseb ter mladoletnikov temeljno načelo EU in ker je sektor gospodinjskega dela in nege bistven za njegovo ohranitev;

AM.  ker se je zaradi varčevalnih ukrepov, uvedenih ob krizi, zmanjšalo javno vlaganje v skrbstveni sektor, kar je veliko ljudi, zlasti žensk, prisililo, da so začeli delati s krajšim delovnim časom ali se vrnili domov, da bi skrbeli za vzdrževane osebe, starejše, bolne ali otroke;

AN.  ker kraj, kjer te osebe opravljajo delo, delodajalca ne odvezuje od obveznosti, da izpolnjuje zahteve glede zdravja, varnosti in preprečevanja tveganj ter od spoštovanja zasebnost tistih, ki pri njem prenočujejo;

1.  poziva države članice, naj nemudoma ratificirajo konvencijo št. 189 Mednarodne organizacije dela in naj jo skrbno izvajajo, da se izboljšajo delovni pogoji in zagotovi skladnost s členi omenjene konvencije MOD in priporočilom št. 201 MOD iz leta 2011 o dostojnem delu delavcev v gospodinjstvu; opozarja, da morajo vlade na podlagi Ustave Mednarodne organizacije dela konvencijo in priporočila predložiti nacionalnim zakonodajnim organom, da se spodbudijo ukrepi za izvajanje teh instrumentov, in da je postopek predložitve v primeru konvencije namenjen tudi temu, da se spodbudi ratifikacija;

2.  meni, da bi ratifikacija v vseh državah članicah pomembno prispevala k spodbujanju in varovanju človekovih pravic in bi pomenila močno politično sporočilo proti vsem oblikam zlorab, nadlegovanja in nasilja nad vsemi delavci, zlasti pa delavkami v gospodinjstvu;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj pri pregledovanju zakonodajnih aktov ali pri predlaganju nacionalne zakonodaje zagotovijo, da se upoštevajo interesi delavcev v gospodinjstvu in negovalcev ter spoštujejo nacionalne pristojnosti;

4.  poziva Komisijo, naj si še nadalje prizadeva za sprejem direktive o dopustu za negovalce, kot to zahteva Parlament, ter pozdravlja njeno zavezo za pobudo „za nov začetek za zaposlene starše in negovalce“;

5.  poziva države članice, naj sprejmejo ustrezen pravni okvir, da se določijo pravice in dolžnosti različnih udeleženih strani, ki omogoča zakonito in organizirano zaposlovanje delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, da se zagotovi pravna varnost za delavce v tem sektorju in za njihove potencialne delodajalce; poziva, naj se upoštevajo posebnosti delovne pogodbe ter dejstvo, da so mnogim delavcem pravni protokoli tuji;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo ustanavljanje delavskih zadrug na področjih nege in gospodinjskih storitev, pri čemer naj posebno pozornost posvetijo podeželju, saj bo to imelo pozitivne učinke na ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest, zlasti za tiste delavce, ki imajo težave pri vključevanju na trg dela;

7.  poziva države članice, naj v skladu s členom 17 konvencije št. 189 MOD sprejmejo učinkovit in dostopen mehanizem za pritožbe in pravna sredstva, ki naj zagotavljajo skladnost z nacionalno zakonodajo in predpisi za zaščito delavcev v gospodinjstvu; poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo ukrepe za inšpekcije dela, uveljavljanje in kaznovanje, ob spoštovanju posebnih značilnosti dela v gospodinjstvu na podlagi nacionalnih zakonov in predpisov; poziva, naj taki ukrepi, v kolikor je to skladno z nacionalnimi zakoni in predpisi, določajo pogoje, pod katerimi je ob spoštovanju zasebnosti mogoče pridobiti dostop do gospodinjstva; poziva države članice, naj v skladu z nacionalnimi predpisi preverijo mehanizme za dejansko ukrepanje v primeru zlorabe, kot so hišne preiskave, kjer obstaja sum za zlorabo;

8.  je seznanjen s tem, da nekatere države članice niso naklonjene sprejemanju zakonodaje na področju zasebnega življenja, a kljub temu meni, da bo neukrepanje družbi in zadevnim delavcem povzročilo visoke stroške; meni, da je ta zakonodaja glede na napovedano rast povpraševanja po negovalcih, zlasti na domu, nujna, da se ti delavci popolnoma zaščitijo; zato poziva države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji sprejmejo ukrepe za izvajanje ustreznega inšpekcijskega sistema, skladnega s členom 17 konvencije št. 189 MOD, ter ustreznih kazni za kršenje zakonov in predpisov o varnosti in zdravju pri delu;

9.  države članice opozarja na pomen učinkovitega boja proti neprijavljenemu delu, s katerim se pogosto soočajo delavci v gospodinjstvu in negovalci; opozarja, da jih neprijavljeno delo prikrajša za socialno varnost ter ima negativne posledice za njihovo zdravje in varnost pri delu; pozdravlja evropsko platformo proti neprijavljenemu delu in odvračanju od njega, saj siva ekonomija ogroža varnost zaposlitve, vpliva na kakovost delovnih pogojev mnogih neprijavljenih negovalcev, ogroža vzdržnost sistema socialne varnosti in zmanjšuje davčni priliv v državno blagajno;

10.  poziva države članice, naj več vlagajo v boljše preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje pogostega pojava neprijavljenega dela v gospodinjskem in negovalnem sektorju, zlasti v zvezi s primeri trgovanja z ljudmi in izkoriščanja delovne sile ter primeri, ki vključujejo družbe, ki za nudenje gospodinjskih in negovalnih storitev uporabljajo sistem neprijavljene in lažne samozaposlitve, da bi se tako zaščitili delavci in s pomočjo boljše zaščite ter prek mehanizmov delovnega nadzora in inšpekcij spodbudil prehod z neprijavljenega na prijavljeno delo;

11.  priporoča državam članicam, naj jasno uredbo za prijavljeno zaposlitev delavcev v gospodinjstvu in negovalcev podprejo s spodbudami za delavce v gospodinjstvu in za njihove potencialne delodajalce, da se odločijo za zakonito obliko zaposlitve; spodbuja države članice, naj vzpostavijo davčne olajšave za družine, ki zaposlujejo delavce v gospodinjstvu in negovalce, in preproste sisteme prijave za odvračanje od neprijavljenega dela in boj proti njemu, kot to priporoča Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju o razvoju družinskih storitev za večjo stopnjo zaposlenosti in več enakopravnosti med moškimi in ženskami pri delu (SOC/508); priporoča Komisiji, naj spodbuja izmenjavo najboljše prakse med državami članicami na podlagi uspešnih modelov, ki imajo pozitiven vpliv za ta sektor tako na socialnem področju kot na področju dela, na primer bone za storitve, ki so jih uvedli v Belgiji, ali bone za uporabo univerzalnih storitev, ki so jih uvedli v Franciji; pozdravlja splošni družbeni učinek te profesionalizacije, zlasti na podeželju;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo in okrepijo ustrezno raven zdravja in varnosti na delu, na primer varstvo materinstva, ter naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje nesreč pri delu, nevarnosti za delovne poškodbe in bolezni; poudarja, da je treba za tiste, ki že delajo v tem sektorju, izboljšati standarde na podlagi usposabljanja, usmerjenega v prakso, in programov za preusmerjanje usposabljanja; ugotavlja, da bi moralo takšno usposabljanje obsegati obvladovanje tveganj zaradi izvajanja nalog, povezanih s položajem in gibanjem, ter bioloških in kemičnih tveganj, pa tudi usposabljanje za uporabo podporne tehnologije;

13.  poziva Komisijo, naj oceni izjeme iz Direktive 89/391/EGS o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj zbirajo, analizirajo in objavijo zanesljive statistične podatke, ločene glede na starost, spol in državljanstvo, s čimer bi omogočile ozaveščeno razpravo pri iskanju najboljših rešitev glede profesionalizacije dela v gospodinjstvu, ter poziva, naj bosta EUROFOUND in OSHA zadolžena za oblikovanje metod za zagotavljanje varstva, vlaganje pritožb in boljše ozaveščanje;

15.  poziva Komisijo, naj v program Odbora za zaposlovanje (EMCO) vključi razprave o položaju delavcev v gospodinjstvu in negovalcev;

16.  poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji vzpostavijo in izboljšajo kanale za informiranje o pravicah delavcev v gospodinjstvu ter negovalcev ter naj zagotovijo, da bodo te informacije dosegle vse delavce; zato priporoča, naj se v državah članicah uvedejo informacijske točke na regionalni in lokalni ravni, telefonska pomoč in spletne strani za pomoč in obveščanje delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, tudi v obliki kampanj, o njihovih pravicah v posameznih državah članicah, v njihovem in drugih primernih jezikih; poudarja, da bi morale te informacije nuditi tudi organizacije civilne družbe, kot so organizacije za pomoč ženskam in migrantom; poudarja, da je treba te instrumente razvijati tako, da se morebitni delodajalci seznanijo z najboljšimi praksami, da se jim svetuje in nudi pomoč, tudi družinam in agencijam, ter da se nudijo modeli pogodb o zaposlitvi, da se zagotovi, da bodo delodajalci izpolnjevali svoje obveznosti;

17.  opominja države članice, da morajo diplomatske delegacije skladno z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih spoštovati zakone in druge predpise držav gostiteljic, vključno delavsko zakonodajo, ter države članice spodbuja, da jo učinkovito izvršujejo, da bi se preprečilo nekaznovanje diplomatskih gospodinjstev v primeru zlorabe delavcev v gospodinjstvu; poziva države članice, naj preučijo, kako je mogoče boljše zaščititi ljudi, ki delajo za diplomatske službe in ki so pri njih zaposleni, in naj delavcem v gospodinjstvu po potrebi omogočijo zamenjavo delovnega mesta;

18.  priporoča, da se v vsaki državi članici na podlagi socialnega dialoga med socialnimi delavci, delodajalci in delavkami pripravi sporazumna pogodba za delo v gospodinjstvu in nego;

19.  poudarja, da je treba delodajalce ozavestiti o njihovih obveznostih in jim preskrbeti informacije o dobri praksi pri zaposlovanju, zakonskih obveznostih, kaznih za kršitve ter storitvah obveščanja in pomoči za udeležene strani, zlasti pa je pomembno, da delodajalec tem delavcem prizna njihove pravice;

20.  priporoča, da države članice uvedejo kampanje za večjo prepoznavnost ter ozaveščanje javnih in zasebnih organov, družin in splošne javnosti, da bi ta poklic ustrezno upoštevali in priznali, da delavke v gospodinjstvu in negovalke s svojim delom pomembno prispevajo k delovanju družbe;

21.  poziva k dobri zastopanosti socialnih partnerjev na evropski in nacionalni ravni, zlasti sindikatov, da v skladu z nacionalno prakso okrepijo kolektivna sektorska pogajanja, da bi učinkovito zagotovili napredek in izvrševali delovne pogoje v teh sektorjih; poziva k dobri zastopanosti poklicnih organizacij, organizacij, ki delajo z delavci v gospodinjstvu in negovalci ter v njihovem imenu, in drugih ustreznih organizacij civilne družbe ter naj se zagotovi, da se popolnoma zavedajo izzivov, ki jih predstavljata varstvo in zaščita delavskih pravic delavk v gospodinjstvu in negovalk;

22.  obžaluje, da so delavke v gospodinjstvu in negovalke še vedno slabo zastopane v sindikalnih organizacijah različnih držav članic, in poudarja, da je treba spodbujati njihovo udeležbo v sindikatih;

23.  poziva nacionalne organe, odgovorne za zagotavljanje javne pomoči, naj pomagajo pri ustanavljanju zadrug, samostojnih združenj in platform delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, saj te organizacije prispevajo h kolektivni zaščiti njihovih pravic;

24.  poziva, naj se v vseh sektorjih odločno ukrepa proti podjetjem, katerih poslovni model temelji na izkoriščanju neprijavljenih delavcev, da bi bili stroški poslovanja čim nižji, dobiček večji in bi iz konkurence izrinili podjetja, ki poslujejo zakonito;

25.  poziva oblikovalce politik, naj priznajo gospodinjske storitve, zaposlitev v družini in nego na domu kot dragocen gospodarski sektor, ki ga je treba v državah članicah bolje urediti, s čimer bi se vzpostavilo prijazno okolje za delavce v gospodinjstvu in družinam omogočilo, da prevzamejo vlogo delodajalca;

26.  priporoča namensko usposabljanje delavcev, neposredno vpletenih v reševanje problema (policija in centri za socialno pomoč), za učinkovitejšo pomoč žrtvam tovrstne diskriminacije;

27.  poudarja pomen spodbujanja poklicnega priznavanja spretnosti in kvalifikacij delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, da se jim zagotovijo večje možnosti za poklicni razvoj ter posebno usposabljanje za delo s starejšimi ljudmi in otroki, da se ustvarijo kakovostna delovna mesta, ki vodijo v kakovostno zaposlovanje in boljše delovne pogoje, vključno z zagotavljanjem uradnih pogodb, dostop do usposabljanja in večje družbeno priznanje; priznava, da je pomembno zagotoviti potrditev in certifikacijo pridobljenega znanja, kvalifikacij in izkušenj, da se izboljšajo poklicne možnosti; meni, da je za dosego tega cilja zelo pomembno uvesti tečaje poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja;

28.  poudarja pomen poklicnega nudenja gospodinjskih storitev, zlasti za razbremenitev velikih družin in družin z otroki;

29.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da bodo uvedle sisteme za profesionalizacijo, usposabljanje, stalen razvoj spretnosti in priznavanje kvalifikacij delavk v gospodinjstvu in negovalk, po potrebi tudi opismenjevanje, ter tako povečale možnosti za njihov osebni in poklicni razvoj;

30.  izraža zaskrbljenost zaradi premajhnega izvajanja inšpekcij, s katerimi se preverja, spremlja in nadzoruje, kako podjetja ali agencije za zaposlovanje zaposlujejo delavke v gospodinjstvu in negovalke, in poudarja, da je treba povečati število javnih inšpektorjev in inšpekcij za preverjanje izpolnjevanja zakonodaje;

31.  poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe v gospodinjskem in negovalnem sektorju, ki bodo prinesli dodano vrednost gospodarstvu, da se to delo prizna kot zaposlitev z vsemi pravicami in se delavcem v gospodinjstvu in negovalcem zagotovijo delavske pravice in socialna varnost, ki jo omogoča delavska zakonodaja ali kolektivne pogodbe, s posebnim poudarkom na plačah, delovnem času, zdravju in varnosti na delu, dopustu, porodniškem dopustu, pokojninskih pravicah in priznavanju spretnosti, ob upoštevanju posebnosti sektorja;

32.  ponovno opozarja na poziv Parlamenta k nujni vzpostavitvi strukturiranega dialoga v sektorju nege(18);

33.  spodbuja izmenjavo najboljše prakse med državami članicami, da bi se izboljšali ukrepi in učinki;

34.  opominja, da je treba uradno priznati delo varušk au pair, v skladu z Evropskim sporazumom o zaposlitvi au pair, da se povečajo inšpekcije in da ne bi postale neuradna in poceni nadomestitev za delavce v gospodinjstvu in negovalce;

35.  predlaga, naj Komisija preuči potrebo in koristnost zakonodajnega akta, ki bo vključeval pravice, ki jih določa konvencija št. 189 MOD, za negovalce in osebe, ki zagotavljajo te storitve začasno, priložnostno ali občasno, s specifično navedbo posebno prikrajšanih skupin;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo delavci v gospodinjstvu in negovalci v Evropi obravnavani kot ljudje in da jim bo omogočeno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, kar zajema tudi direktiva o delovnem času (2003/88/ES), da bi imeli zaposleni nujno obdobje počitka in da ne bi bili prisiljeni delati dlje od običajnega delovnega časa;

37.  ponovno poudarja vztrajanje Parlamenta za zagotovitev ustrezne in primerne podpore za neuradne negovalce;

38.  poudarja, da je treba evropsko migracijsko politiko prilagoditi potrebam trga dela glede delavcev v gospodinjstvu, da se zaščitijo migrantke pred nezakonitim delom;

39.  želi spomniti Svet, naj v skladu z njegovo obveznostjo skrbi za izvajanje Evropske konvencije o pravnem statusu delavcev migrantov in Mednarodne konvencije o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin, ki jo je sprejela generalna skupščina OZN v svoji resoluciji 45/158 z dne 18. decembra 1990;

40.  poudarja, da je treba zagotoviti visoko raven zaščite delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, a da se je treba izogniti oteževanju in zapletanju postopkov za njihovo zaposlovanje, saj bi lahko delodajalce odvrnilo od koriščenja njihovih storitev; v zvezi s tem spodbuja države članice, naj vzpostavijo uradne sisteme za zaposlovanje osebja v gospodinjstvih, kot je sistem z napotnicami, ki zasebnim gospodinjstvom omogoča preprosto in hitro plačilo zaposlenih ter zagotavlja njihovo socialno varnost;

41.  poziva institucije EU, naj spremenijo vse direktive EU, ki niso v skladu s konvencijo št. 189 MOD;

42.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo vizumi delavcev v gospodinjstvu in negovalcev omogočali delavcem, da zamenjajo delodajalca, če so bili žrtve zlorabe, kršitve človekovih pravic, delali v podstandardnem delovnem okolju ali v kakršnih koli pogojih, ki so pod nacionalnimi standardi, določenimi z nacionalno ali evropsko zakonodajo o zaposlovanju;

43.  poziva države članice z minimalno nacionalno plačo, naj zagotovijo, da bodo vsi delavci v gospodinjstvu in negovalci prejemali vsaj to plačo;

44.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo za delavce v gospodinjstvu in negovalce plačevali pokojninski prispevki v skladu z nacionalno zakonodajo;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

3.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

6

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Zdzisław Krasnodębski, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Heinz K. Becker, Lynn Boylan, Mircea Diaconu, Tania González Peñas, Paloma López Bermejo, Monika Vana

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Diane James, Martina Michels, Estefanía Torres Martínez, Flavio Zanonato

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

18.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

1

14

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Mlinar, Angelika Niebler, Maria Noichl, Marijana Petir, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Jordi Sebastià, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Rosa Estaràs Ferragut, Arne Gericke, Kostadinka Kuneva, Constance Le Grip, Marc Tarabella

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Mike Hookem

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

16

+

ECR

Arne Gericke

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Malin Björk, Kostadinka Kuneva, João Pimenta Lopes

PPE

Marijana Petir

S&D

Maria Arena, Biljana Borzan, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Mary Honeyball, Maria Noichl, Marc Tarabella

VERTS/ALE

Terry Reintke, Jordi Sebastià, Ernest Urtasun

1

-

EFDD

Mike Hookem

14

0

ALDE

Catherine Bearder, Beatriz Becerra Basterrechea, Angelika Mlinar

ECR

Jadwiga Wiśniewska, Jana Žitňanská

PPE

Rosa Estaràs Ferragut, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Elisabeth Köstinger, Constance Le Grip, Angelika Niebler, Michaela Šojdrová, Dubravka Šuica, Anna Záborská

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL C 70 E, 8.3.2012, str. 1.

(2)

UL C 351 E, 2.12.2011, str. 39.

(3)

UL C 77 E, 28.3.2002, str. 138.

(4)

UL C 102 E , 24.4.2008, str. 321.

(5)

UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0218.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.

(8)

UL C 16 E, 22.1.2010, str. 21.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0068.

(10)

UL C 51 E, 22.2.2013, str. 9.

(11)

SOC/372 – CESE 336/2010 končno.

(12)

COM(2013)0152, 21. marec 2013.

(13)

UL C 377 E, 7.12.2012, str. 128.

(14)

Delavci v gospodinjstvu po svetu: Globalni in regionalni statistični podatki in obseg pravnega varstva, Mednarodni urad za delo, Ženeva: Mednarodna organizacija dela, 2013.

(15)

Prav tam.

(16)

Prav tam.

(17)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0328.

(18)

http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P7-TA-2013-0328&language=EN&ring=A7-2013-0221

Pravno obvestilo