Postopek : 2015/2272(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0069/2016

Predložena besedila :

A8-0069/2016

Razprave :

PV 12/04/2016 - 17
CRE 12/04/2016 - 17

Glasovanja :

PV 13/04/2016 - 11.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0120

POROČILO     
PDF 585kWORD 170k
29.3.2016
PE 572.905v02-00 A8-0069/2016

o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet

(2015/2272(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalka: Sandra Kalniete

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet

(2015/2272(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3(1), (2) in (5), člena 21, zlasti odstavkov (1), (2)(h) in drugega pododstavka odstavka 3, ter členov 8, 22, 24, 25, 26, 42, 42(7) in 46 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju evropske varnostne strategije iz leta 2003 in poročila iz leta 2008 o njenem izvajanju,

–  ob upoštevanju poročila podpredsednice/visoke predstavnice z naslovom EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice z naslovom Celosten pristop zunanje politike EU k reševanju konfliktov in kriz (JOIN(2013)0030),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska agenda za varnost (COM(2015)0185),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice z naslovom Pregled evropske sosedske politike (JOIN(2015)0050),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2015 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki)(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o klavzuli o vzajemni obrambi (člen 42(7) PEU)(2),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z 19. in 20. decembra 2013 (EUCO 217/13) in s 25. in 26. junija 2015 (EUCO 22/15) ter sklepov Sveta o SVOP z 18. maja 2015 (8971/15),

–  ob upoštevanju sklepa Sveta (SZVP) 2015/1835 z dne 12. oktobra 2015 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije(3),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice z naslovom Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor (JOIN(2013)0001),

–  ob upoštevanju strategije Evropske unije za pomorsko varnost, kot jo je sprejel Svet Evropske unije 24. junija 2014,

–  ob upoštevanju Natovega strateškega koncepta iz leta 2010 in deklaracije z vrha zveze Nato v Walesu iz leta 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju(4),

–  ob upoštevanju Strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo ter akcijskega načrta za njegovo izvajanje, ki ga je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o izvozu orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP(5),

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, kot jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov septembra 2015, ter pariškega sporazuma o podnebnih spremembah,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj (A8-0069/2016),

A.  ker so številni sedanji in prihodnji izzivi ter grožnje, s katerimi se sooča EU, zapleteni in medsebojno povezani ter izhajajo iz državnih in nedržavnih akterjev in izvirajo tako znotraj skupnih meja kot izven njih; ker je treba povezati lokalno, regionalno in globalno raven; ker potrebujemo močno politično voljo in vodenje za odločno skupno ukrepanje s strani EU in njenih držav članic, če želimo proaktivno, kolektivno in učinkovito odgovoriti na te izzive, da bi zavarovali vrednote in družbeni model EU ter zagotovili, da bo EU učinkovit in bolj strateški akter in da bo prispevala k svetovni varnosti; ker mora globalna strategija EU za zunanjo in varnostno politiko tlakovati pot za ta razvoj z opredelitvijo politične ravni ambicij EU kot mednarodnega akterja;

B.  ker mora Evropska unija temeljito oceniti poslabšanje razmer v svojem neposrednem strateškem okolju in s tem povezanih dolgoročnih posledic; ker dejstvo, da se vse več kriz pojavlja hkrati in da imajo vse bolj neposreden vpliv tudi na ozemlje EU, pomeni, da se nobena država članica nanje ne more odzvati sama in da moramo Evropejci skupaj izpolnjevati svojo odgovornost za zagotavljanje varnosti;

C.  ker nevarnosti, ugotovljene v evropski varnostni strategiji iz leta 2003 –terorizem, orožje za množično uničevanje, regionalni konflikti, propad držav in organiziran kriminal – ostajajo v veliki meri prisotne; ker se danes EU sooča s številnimi in nepredvidenimi dodatnimi izzivi, kot so poskusi revizionističnih sil, da bi s kršenjem mednarodnega prava spreminjale meje in spodbijale mednarodni red, ki temelji na pravilih, podnebne spremembe, počasna gospodarska rast, množični migracijski in begunski tokovi ter največja begunska kriza po drugi svetovni vojni, pa tudi tehnološki razvoj na področju vesolja in kibernetike, finančni kriminal, širjenje jedrskega orožja in oboroževalna tekma, hibridno in asimetrično vojskovanje ter grožnje;

D.  ker evropska varnost temelji na Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE); ker je Evropska unija ključni akter v OVSE;

E.  ker mora zaradi slabšanja regionalne varnosti EU prednostno obravnavati stabilizacijo svojega neposrednega sosedstva, pri tem pa ne sme zapostaviti svojih globalnih zavez; ker varnostne krize na pragu EU še poglabljajo in oblikujejo globalni trendi, učinkovito upravljanje regionalne varnosti pa je pogoj za zmožnost EU za globalno delovanje;

F.  ker je Evropski svet 26. junija 2015 visoko predstavnico pooblastil za nadaljevanje procesa strateškega razmisleka, z namenom priprave globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko ob tesnem sodelovanju z državami članicami, ki jo je treba predložiti Evropskemu svetu do junija 2016;

G.  ker hiter in učinkovit odgovor EU na grožnje zahteva čvrsto solidarnost med državami članicami, premostitev ovir in odpravo omejenega razmišljanja v institucijah ter v tujih predstavništvih Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in državah članicah, pa tudi dodelitev zadostnih in prožnih proračunskih sredstev za podpiranje uresničevanja interesov EU; ker učinkovita evropska strategija zahteva predvsem močno politično voljo in občutek skupnega cilja vseh držav članic, da bi razvijale in uporabljale dejanske evropske instrumente;

H.  ker je treba raznovrstne grožnje, ki imajo za tarčo posamezne države članice, obravnavati kot grožnje zoper celotno Unijo, kar zahteva čvrsto enotnost in solidarnost med državami članicami ter dosledno skupno zunanjo in varnostno politiko;

I.  ker bi morala biti v središču nove strategije celostni pristop ter skladna in usklajena uporaba instrumentov zunanje in notranje politike EU; ker izvoza orožja s strani EU ni mogoče obravnavati kot vprašanje, ki je v neposrednem varnostnem interesu EU, in ker bi bilo treba v okviru razvoja globalne strategije EU upoštevati Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP; ker je glavni cilj Unije spodbujanje njenih vrednot, s čimer prispeva k miru, varnosti in trajnostnemu razvoju Zemlje ter k solidarnosti in vzajemnemu spoštovanju med narodi; ker se ti temeljni cilji ne smejo zanemarjati, ko Unija sprejema ukrepe za izvajanje svojih notranjih in zunanjih politik; ker mora Unija, tudi ko deluje v smeri spodbujanja svojih poslovnih interesov, vedno zagotavljati, da so njeni ukrepi v skladu s cilji glede ohranjanja miru in varstva človekovih pravic;

J.  ker mora biti EU v tako nestabilnem in negotovem mednarodnem okolju strateško neodvisna, da lahko zagotavlja varnosti ter spodbuja svoje interese in vrednote;

K.  ker mora biti človekova varnost v središču globalne strategije EU in ker je treba, kar zadeva varnost, v celoti upoštevati vidik enakosti spolov ter resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1325;

L.  ker si je EU po sprejetju evropske varnostne strategije leta 2003 določila za cilj vzpostavitev mednarodnega reda na podlagi učinkovitega multilateralizma in pravil mednarodnega prava;

M.  ker mora biti nova strategija skladna z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030;

N.  ker bi morali prihodnjo strategijo spremljati z letnimi poročili o izvajanju, strategija pa bi morala vključevati naslednje cilje, ki bi jih bilo treba podrobneje razviti v okviru podstrategij, ki bi opredeljevale posebne določbe za različna področja ukrepanja:

    Zaščita Evropske unije in njenih držav članic, družb in vrednot

1.  ugotavlja, da je cilj Evropske unije spodbujati mir, svoje vrednote in blaginjo svojega prebivalstva ter obenem zagotavljati varnost svojih državljanov in ozemlja; poudarja, da zunanje delovanje Unije sledi načelom iz člena 21 PEU; poudarja, da mora EU zato zagotoviti tako notranjo kot zunanjo odpornost, zmožnost predvidevanja, preprečevanja in reševanja predvidljivih izzivov in groženj in biti pripravljena na hitro ukrepanje v primeru nepredvidenih kriz, pa tudi zmožnost, da si opomore od različnih vrst napadov, pri čemer mora ohraniti zanesljivo oskrbo z energijo in surovinami ter obenem upoštevati posledice podnebnih sprememb, ki jih je treba nujno obravnavati, EU pa mora prevzeti vodilno vlogo pri globalnih ukrepih na področju podnebja in spodbujanju trajnostnega razvoja;

2.  meni, da mora strategija EU za soočanje s spreminjajočim se globalnim okoljem temeljiti na:

a. prepoznavanju groženj in izzivov ter njihovi prednostni razvrstitvi;

b. opredelitvi odzivov nanje;

c. določitvi potrebnih sredstev;

3.  poudarja, da so meje vsake države članice tudi meje Unije in da jih je treba kot takšne braniti;

4.  meni, da je ključno, da se opredeli resnični skupni interes na področju zunanje politike vseh 28 držav članic EU za vsako območje na svetu in vsako pomembno področje politik; poleg tega poudarja, da bi že samo razkritje teh skupnih interesov bistveno okrepilo EU kot akterja na področju zunanjih zadev; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj ESZD zadolži, da opredeli te posebne interese ter pomaga pri določitvi strateških in operativnih ciljev, ki bi lahko neposredno vodili do oprijemljivih rezultatov;

5.   meni, da so ZDA ključni strateški partner EU; ugotavlja, da morajo biti EU in njene države članice bolj enotne in pripravljene sprejeti večjo odgovornost za lastno kolektivno varnost in teritorialno obrambo in se manj zanašati na ZDA, zlasti v sosedstvu Evrope; poudarja, da mora čezatlantsko zavezništvo ostati ključni steber globalnega sistema, ki temelji na pravilih; zato poziva EU in države članice, naj okrepijo svoje obrambne zmogljivosti, da se bodo pripravljene odzvati na širok spekter civilnih, vojaških in hibridnih groženj ter tveganj v sinergiji z Natom ter da bodo v celoti uporabile določbe iz Lizbonske pogodbe o skupni varnostni in obrambni politiki;

6.  zaradi tega nujno poziva EU, naj okrepi dosledno in strukturirano sodelovanje pri raziskavah na področju obrambe, industrijsko bazo in kibernetsko obrambo z združevanjem in souporabo ter drugimi projekti sodelovanja, da bi se nacionalni obrambni proračuni porabili učinkoviteje, da bi se dosegel skupni cilj, v skladu s katerim bi se 2 % odhodkov za obrambo porabila za financiranje raziskav, in da bi se v naslednjem večletnem finančnem okviru začel izvajati program na področju obrambnih raziskav in tehnologije, ki bi ga financirala EU; meni, da je treba vlogo Evropske obrambne agencije okrepiti, njena sredstva pa povečati, da bo lahko delovala učinkovitejše; meni, da bi morale države članice sprejeti več odgovornosti za vzpostavitev nujno potrebnih evropskih zmogljivosti in prispevanje k strateški avtonomnosti EU, povečati svoje odhodke za vojaške raziskave prek Evropske obrambne agencije in okrepiti tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe (EDTIB) in evropski obrambni trg; poziva države članice, naj pregledneje in odgovorneje uporabljajo proračune za varnost in obrambo; države članice poziva tudi, naj zagotovijo, da so na voljo ustrezne zmogljivosti za opravljanje nalog iz člena 43 PEU, tudi za ustrezne mirovne misije ZN; poleg tega meni, da bi bilo treba izboljšati evropske obveščevalen izmenjave ter razviti resnično evropske zmogljivosti na področju obveščevalne dejavnosti in napovedovanja ter zanje vzpostaviti ustrezne mehanizme nadzora;

7.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj obravnava nejasnosti glede klavzule o vzajemni obrambi iz člena 42(7) PEU ter opredeli smernice in načine za njeno izvajanje, da se bodo lahko države članice učinkovito odzvale, kadar se bo klavzula uveljavljala;

8.  močno kritizira Komisijo, ker ni pravočasno izpolnila nalog, katere ji je naložil Evropski svet 2013 v zvezi z načrtovanim časovnim načrtom za celostni režim zanesljive oskrbe z energijo na ravni EU, načrtovano zeleno knjigo o nadzoru obrambnih in občutljivih varnostnih industrijskih zmogljivosti, spremljanjem javnih naročil za obrambo in varnost ter trgovino med vladami v obrambnem sektorju;

9.  je seznanjen s sklepom Sveta (SZVP) 2015/1835 z dne 12. oktobra 2015; poziva vodjo Evropske obrambne agencije in podpredsednico/visoko predstavnico, naj obvestita Parlament, kako ta sklep Sveta odraža večkrat izražen poziv Parlamenta, da je treba okrepiti Evropsko obrambno agencijo s financiranjem njenih stroškov za zaposlene in za delovanje iz proračuna Unije;

10.   meni, da bi moral biti glavni cilj premik v smeri stalnih skupnih mednarodnih vojaških enot, skupnih obrambnih sil in v opredelitev skupne obrambne politike, kar bi moralo naposled privesti do evropske obrambne unije; v zvezi s tem poziva k oblikovanju stalnih vojaškega poveljstva EU, da bi se izboljšale zmogljivosti vojaškega obvladovanja kriz, ter k zagotavljanju načrtovanja ravnanja v nepredvidljivih razmerah in interoperabilnosti sil in opreme; poziva države članice, naj kolektivno, dvostransko in v regionalnih grozdih okrepijo sodelovanje na področju obrambe; podpira sprejetje bele knjige o obrambi EU, ki naj temelji na globalni strategiji EU;

11.  meni, da bi morala sedanja uporaba člena 42(7) PEU spodbuditi izkoriščanje potenciala vseh določb Pogodbe, ki se nanašajo na varnost in obrambo;

12.   poudarja odločilni pomen krepitve sodelovanja med EU in Natom, ki bi moralo zagotavljati usklajevanje med operacijami, ter podpira oblikovanje evropskih zmogljivosti, ki bi okrepile Nato pri obrambi ozemlja in bi lahko neodvisno izvajale intervencijske operacije izven meja EU; poudarja, da bi morala SVOP okrepiti evropski steber Nata in zagotavljati, da evropske članice Nata dejansko izpolnjujejo svoje obveznosti do Nata; predlaga združitev konceptov bojnih skupin EU in Natovih reakcijskih sil; opozarja, da bi morali vojaški prispevki temeljiti na načelu solidarnosti med državami članicami EU;

13.  poudarja, da je nadzor nad izvozom orožja sestavni del zunanje in varnostne politike EU ter da bi ga morala usmerjati načela iz člena 21 PEU, zlasti spodbujanje demokracije in pravne države ter ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev mednarodne varnosti; opozarja, da je treba obvezno zagotoviti skladnost med izvozom orožja in verodostojnostjo EU kot svetovne zagovornice človekovih pravic; je trdno prepričan, da bi učinkovitejše izvajanje osmih meril Skupnega stališča pomembno prispevalo k razvoju globalne strategije EU;

14.  poziva države članice, naj spoštujejo skupno stališče o izvozu orožja ter prekinejo trgovino z orožjem s tretjimi državami, ki ne izpolnjujejo navedenih meril;

15.  podpira dodatno krepitev učinkovitega upravljanja globalnih skupnih področjih, kot so morje, zrak, vesolje in kibernetski prostor;

16.  je seznanjen z vedno večjo vlogo, ki jo ima tehnologija v naših družbah, ter ugotavlja, da mora biti politika EU odzivna na hitre spremembe v tehnološkem razvoju; v zvezi s tem poudarja, da imata lahko internet in tehnologija temeljno vplivno vlogo pri razvoju, demokratizaciji in emancipaciji državljanov po svetu, ter zato poudarja, kako pomembno je, da si EU prizadeva za spodbujanje in varovanje brezplačnega in odprtega interneta ter za varovanje digitalnih pravic;

17.  poudarja, da bi se moral učinek tehnologij kazati tudi v globalni strategiji in pobudah za kibernetsko varnost, izboljšanje položaja človekovih pravic pa bi bilo treba kot sestavni del vključiti v vse politike in programe EU, če je to primerno, da bi spodbudili napredek na področju varovanja človekovih pravic, podpiranje demokracije, pravne države in dobrega upravljanja ter mirno reševanje sporov;

•  Stabilizacija širšega sosedstva Evrope

18.   meni, da bi morala EU, da bi bila kot globalni akter bolj učinkovita in verodostojna, prevzeti večjo odgovornost in se osredotočiti na zapolnitev varnostne praznine v svoji bližini in v svojem širšem sosedstvu ter na ustvarjanje razmer za stabilnost in blaginjo na podlagi pravne države in spoštovanja človekovih pravic, kar pa nujno zajema obravnavanje temeljnih vzrokov za sedanje vojne in konflikte, migracijske tokove in begunsko krizo;

19.  je prepričan, da bi si morala EU bolj prizadevati za diplomacijo umirjanja razmer, zlasti v južnem sosedstvu; meni, da bi morala nova strategija vključevati načine, kako bi lahko EU gradila na podlagi nedavnega jedrskega dogovora z Iranom ter spodbujala nadaljnjo krepitev zaupanja in drugih regionalnih dogovorov na področju varnosti, ki bi lahko izhajali tudi iz izkušenj Evrope z regionalnimi varnostnimi ureditvami, kot je komisija o varnosti in sodelovanju v Evropi, ter sporazumi, kot je Helsinška sklepna listina;

20.   meni, da bi morala EU za vzpostavitev stabilnosti in miru ter spodbujanje človekove varnosti, pravne države, spoštovanja človekovih pravic in demokratizacije ohraniti svoje zaveze glede širitve in povezovanja, in sicer na podlagi politik, ki spodbujajo gospodarsko rast in vključujoče družbe, ter še naprej sodelovati z zelo tesno pridruženimi državami v okviru nedavno revidirane evropske sosedske politike; opozarja, da lahko vsaka evropska država v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji zaprosi za članstvo v Evropski uniji, pod pogojem, da sprejme københavnska merila, ki so določena ter o katerih se ni mogoče pogajati, in načela demokracije, spoštuje temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavlja pravno državo; meni, da bi morala EU stalno ohranjati dosledno in skladno sodelovanje v svojem vzhodnem in južnem sosedstvu;

21.   verjame, da je za sedanjo begunsko krizo potreben celosten evropski pristop in nujno usklajeno ukrepanje, pri čemer je treba uporabljati tako zunanje kot notranje instrumente; poziva k dolgoročni strategiji in trajnostnemu upravljanju azilne in migracijske politike ter politike ponovnega sprejema na podlagi skupnih načel in solidarnosti ter ob ustreznem upoštevanju človekovih pravic in varnosti; poziva h krepitvi schengenskega sistema, evropske mejne in obalne straže ter agencije FRONTEX; v tem okviru poziva Komisijo, naj predlaga učinkovite in trajnostne rešitve; glede tega meni, da bi morala EU spodbujati bolj praktičen in celovit pristop do pomoči Afriki, Bližnjemu vzhodu ter nestabilnim in k vojnam nagnjenim državam in regijam;

22.   meni, da je vključujoča večstranska diplomacija z usklajevanjem in pod vodstvom podpredsednice/visoke predstavnice ključna za reševanje konfliktov ter krizno upravljanje v sosedstvu in na globalni ravni; poudarja, da je treba razviti bolj strateško usmeritev, skladnost in pozitivne sinergije med vedno bolj prepletenimi politikami zunanjega delovanja in notranjimi politikami na ravni EU, v državah članicah ter med ESZD in Komisijo;

•    Okrepiti večstransko globalno upravljanje

23.   meni, da bi morala biti EU regionalno usmerjen konstruktiven in odporen globalni akter s potrebnimi civilnimi in vojaškimi sredstvi ter da bi morala stremeti k temu, da postane ustvarjalec pravil in da prispeva k učinkovitemu večstranskemu globalnemu upravljanju in ga utrjuje s ciljem krepitve demokracije, dobrega upravljanja, pravne države in človekovih pravic; poudarja, da je skupna varnostna in obrambna politika bistveni instrument za preprečevanje in reševanje kriz;

24.  poziva institucije in države članice EU k spodbujanju celovitega/skupnega/celostnega pristopa v svojem zunanjem delovanju ter k upoštevanju neločljive povezave med notranjo in zunanjo varnostjo; glede tega poziva EU, naj razvija sinergije med varnostjo, razvojem, trgovino, človekovimi pravicami, dejavnostmi spodbujanja demokracije in zunanjim delovanjem EU ter naj te politike vključi v svojo globalno strategijo; poudarja, da si mora Unija tudi pri ukrepih na področju trgovine prizadevati za doseganje ciljev glede neširjenja orožja, spodbujanja miru in varstva človekovih pravic;

25.  opozarja na pomembno in vse večjo vlogo, ki jo bo imela energetska varnost pri notranjem razvoju EU, ter njene povezave z lokalnimi, regionalnimi in mednarodnimi partnerji; poziva k hitremu in celovitemu izvajanju petih stebrov energetske unije; meni, da je v strateškem interesu EU, da Komisiji zagotovi posebno pravico do sodelovanja pri pogajanjih v zvezi z vsemi pogodbami s področja oskrbe z energijo iz tretjih držav in proizvodnje v njih ter do sopodpisovanja tovrstnih pogodb;

26.  poudarja, da potrebujemo politično voljo v državah članicah, da bomo bolj fleksibilni glede zadev s področja skupne varnostne in obrambne politike, da se tako ustvari resničen zagon na tem področju; podpira vzpostavitev formata Sveta ministrov za obrambo kot tudi redna srečanja Evropskega sveta na temo obrambe; poziva države članice, ki to želijo, k vzpostavitvi stalnega strukturiranega sodelovanja na področju obrambe; v zvezi s tem poudarja potrebo po premagovanju strukturnih omejitev, povezanih zlasti z oceno potreb, zmogljivostmi (civilnimi in vojaškimi) ter skupnim financiranjem; meni, da sta stalno strukturno sodelovanje na področju obrambe (PESCO) in člen 44 PEU predstavljata najprimernejša institucionalna kanala za realen napredek te skupne politike;

27.   podpira načelo, da bi se morale države članice EU zavezati, da bodo do leta 2024 porabile vsaj 2 % svojega BDP za odhodke na področju obrambe, da bi vzpostavile potrebne in ustrezne civilne in vojaške zmogljivosti za izvajanje ciljev skupne zunanje in varnostne politike/skupne varnostne in obrambne politike ter obenem izboljšale ekonomije obsega prek skupnega razvijanja in sodelovanja ter manjšanja neenakosti med državami članicami;

28.  poudarja, da je krepitev sodelovanja s svetovnimi in regionalnimi akterji glede globalnih groženj in izzivov potrebna, če želimo doseči globalni red, ki temelji na pravilih; meni, da povezovanje specifičnih sektorskih vprašanj z zainteresiranimi regionalnimi akterji omogoča širjenje evropskih vrednot in prispeva k rasti in razvoju; opozarja, da so vzroki za globalne grožnje pogosto lokalni in da je zato za njihovo odpravo potrebno sodelovanje lokalnih akterjev; ugotavlja, da je vzpostavljanje tesnejših odnosov z nedržavnimi akterji, lokalnimi in regionalnimi vladami ter civilno družbo prav tako ključno za zagotavljanje celostnega pristopa h globalnim izzivom, kot so podnebne spremembe in terorizem, pregledati pa je treba način, na katerega EU vzpostavlja in opredeljuje partnerstva, da bi se okrepil občutek partnerjev za lastništvo ter dodatno vključil pristop z več deležniki;

29.   meni, da mora sodelovanje s ključnimi globalnimi in regionalnimi akterji – državami, organizacijami in institucijami – temeljiti na temeljnih načelih in strateških interesih Unije, spoštovanju mednarodnega prava ter opredeljenih skupnih ciljih in interesih, pri čemer je treba upoštevati njihovo strateško težo in potencialni prispevek k reševanju globalnih groženj in izzivov; meni, da lahko strateški projekti povezljivosti odigrajo bistveno vlogo pri vzpostavljanju trdnih in stabilnih odnosov s ključnimi partnerji Evrope;

30.  poziva h krepitvi sodelovanja z regionalnimi silami in okviri pri zasledovanju trajnostnih sinergij glede miru, varnosti, preprečevanja konfliktov in obvladovanja kriz ter k čvrstejši podpori za države, ki so zaradi regionalnih kriz pod hudim pritiskom, tudi z zavezami o izgradnji odpornih in stabilnih institucij ter vključujoče družbe za sklepanje trgovinskih in sektorskih sporazumov za spodbujanje varnosti, stabilnosti in blaginje ter zasledovanje celovitih regionalnih strategij;

31.  obžaluje, da se v avtokratskih in represivnih ureditvah vse bolj ogrožajo ali omejujejo človekove pravice, razvoj, demokracija ter razvoj dejavne civilne družbe; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v okviru globalne strategije obravnava ta negativni globalni trend;

32.  ugotavlja, da je blaginja Unije določena z njeno sposobnostjo ohranjanja inovativnosti in konkurenčnosti ter z izkoriščanjem hitrega svetovnega gospodarstva; meni, da mora EU uporabiti vse svoje politične instrumente na skladen način, da se ustvarijo ugodni zunanji pogoji za trajnostno rast evropskega gospodarstva; meni, da mora biti EU angažiran in dejaven akter, ki spodbuja prosto in pravično trgovino in naložbe, varne trgovinske kanale in povečan dostop do trgov po vsem svetu ter varuje stabilnost globalnega finančnega sistema s spodbujanjem visokih standardov regulacije in upravljanja;

33.  opozarja, da mora EU za uresničitev navedenih ciljev okrepiti svoje sodelovanje z reformirano OZN ter se postaviti v položaj, kjer bo lahko vplivala na delovanje globalnih upravnih forumov na področjih, od katerih so odvisni strateški interesi in varnost EU, in to delovanje usmerjala, EU pa mora tudi poglobiti svoja partnerstva z drugimi globalnimi in regionalnimi akterji, oživiti svoja strateška partnerstva in jih preoblikovati v učinkovita politična orodja, tudi svoja partnerstva z nedržavnimi akterji; meni, da mora EU tudi okrepiti evropsko diplomacijo, povečati svoje operativne zmogljivosti za preprečevanje konfliktov, podpirati demokracijo in mir, obvladovati krize in sklepati zavezništva prek mediacije in dialoga, pa tudi podpirati in opolnomočiti civilno družbo; spodbuja globlje sodelovanje med EU in ZN ter med EU in AU v okviru operacij v podporo miru; poudarja, da bi morali biti pristopi k reševanju sporov čim bolj vključeni v večstranske sporazumne rešitve, pri čemer je treba ustrezno upoštevati več razsežnosti, ki jih morajo takšna posredovanja zajemati na področjih ohranjanja in uveljavljanja miru, trajnostnega razvoja, odpravljanja temeljnih vzrokov za migracije in spoštovanja človekovih pravic;

34.  opozarja, da ima Unija ključno vlogo na področju razvojne pomoči, in poziva države članice, naj spoštujejo svojo zavezo, da bodo 0,7 % svojega BDP namenile uradni razvojni pomoči; poziva EU, naj podpira bolj pragmatičen pristop k pomoči s spodbujanjem uporabe proračunske podpore; poziva države članice, naj si po najboljših močeh prizadevajo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

35.  poudarja, da brez varnosti ni razvoja in da brez razvoja ni varnosti; opozarja, da mora biti zato razvojna politika EU bistven del globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko;

36.  pozdravlja cilj nove globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko, da bo celovita, da bo povečala skladnost med notranjo in zunanjo politiko in da bo izboljšala usklajevanje med institucijami in z državami članicami; želi spomniti na obveznost iz Pogodbe, da je treba spoštovati načelo usklajenost politik za razvoj ter se v čim večji meri izogibati morebitnim nasprotjem med razvojnimi in nerazvojnimi politikami, ki vplivajo na države v razvoju; zato poziva države članice in Komisijo, naj vzpostavijo in utrdijo sisteme usklajevanja med svojimi ustreznimi ministrstvi ter med celotnim kolegijem komisarjev ter naj dodatno vključijo nacionalne parlamente v program usklajenosti politik za razvoj, in poziva EU, naj utrdi mehanizem usklajevanja za opredelitev morebitnih posledic politik za razvojne cilje, tako da v politične pobude že od samega začetka vključi razvojne vidike ter uvede bolj sistematično merjenje učinkov in napredka v zvezi z usklajenostjo politik za razvoj; v zvezi s tem poziva k oblikovanju ustreznih pravnih sredstev za žrtve v primerih, ko domača jurisdikcija očitno ni sposobna obravnavati politik, ki jih izvajajo katerikoli tuji subjekti;

37.  pozdravlja dejstvo, da se povezava med mirom in razvojem ustrezno upošteva v novi agendi 2030 in da je bil posledično vključen cilj trajnostnega razvoja št. 16 o miru in pravičnosti; poziva EU in države članice, naj med drugim dajo prednost dejavnostim, povezanim z uresničevanjem cilja trajnostnega razvoja št. 16 (človekove pravice, dobro upravljanje, gradnja miru in demokracije), in naj zagotovijo, da so te med osrednjimi sektorji nacionalnih okvirnih programov pri načrtovanju razvojnega sodelovanja;

38.  poziva k pregledu Evropskega soglasja o razvoju kot pomembnega prispevka k posodobljeni, skladni globalni strategiji EU; poudarja, da bi moral tak pregled upoštevati nove globalne izzive, obravnavati izvajanje ciljev trajnostnega razvoja s strani EU in ponovno izraziti osnovne vrednote, kot so spoštovanje človekovih pravic, pri čemer se posebna pozornost nameni pravicam ranljivih skupin, kot so deklice, žensk in invalidi, demokracija in pravna država, pa tudi ključna načela učinkovitosti razvoja, kot so lastna odgovornost partnerskih držav za razvojne strategije, večja odgovornost partnerskih držav za svoje nacionalne sisteme in razlikovanje glede na potrebe, pa tudi merila glede uspešnosti, ki temeljijo na ciljih trajnostnega razvoja; poudarja, da bi morala EU storiti vse, kar je v njeni moči, da bi okrepila dopolnjevanje med vsemi akterji na področju razvoja in tako povsem izkoristila celoten potencial evropske razvojne politike ter s tem pospešila izvajanje razvojne agende za leto 2030;

39.  z zaskrbljenostjo opaža povečanje nevzdržnosti dolga tako v razvitih državah kot v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj okrepi načelo skupne odgovornosti posojilojemalcev in posojilodajalcev ter naj na vseh področjih svojih politik dejansko sledi načelom Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) glede odgovornega najemanje in dajanja posojil ter naj ta načela spodbuja; v zvezi s tem poziva EU in njene države članice, naj konstruktivno pristopijo k delu OZN na področju iskanja mednarodnega mehanizma za prestrukturiranja državnega dolga;

40.  obžaluje, da še vedno ni regulativnega okvira o tem, kako gospodarske družbe spoštujejo človekove pravice in obveznosti glede socialnih in okoljskih standardov, kar nekaterim državam in podjetjem omogoča, da se jim nekaznovano izogibajo; poziva EU in države članice, naj dejavno sodelujejo s Svetom OZN za človekove pravice in Programom OZN za okolje pri oblikovanju mednarodne pogodbe, po kateri bodo mednarodne gospodarske družbe odgovarjale za kršitve človekovih pravic in okoljskih standardov;

41.  podpira zamisel o ponovni opredelitvi odnosa EU do afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav z okrepitvijo politike enakopravnih partnerjev, spoštovanjem prostora demokratične politike vlad suverenih držav, da sprejemajo politične odločitve v korist svojega prebivalstva in z nadgradnjo načel dobrega upravljanja in človekovih pravic kot bistvenih elementov obdobja po izteku sporazuma iz Cotonouja, pa tudi z učinkovito krepitvijo povezav med razvojnimi cilji EU na področjih trgovinske, varnostne, podnebne in migracijsko politike EU za vzajemno utrditev; poziva, naj se vzpostavijo formalne pristojnosti nadzora v povezavi z Evropskim razvojnim skladom, po možnosti z zavezujočim medinstitucionalnim sporazumom na podlagi člena 295 Lizbonske pogodbe; poziva k pravičnemu in ambicioznemu partnerstvu med EU in državami AKP v obdobju po letu 2020, ki bo temeljilo na načelih prevzemanja odgovornosti in medsebojnim spoštovanjem med partnerji z enakimi pravicami in obveznostmi, ki se bo bolje osredotočalo na skupne izzive in interese ter bo bolje prilagojeno za resnično spreminjanje želja obeh strani in izzivov s katerimi se soočata; poziva EU, naj spodbuja instrumente za trgovino z državami AKP, zlasti sporazume o gospodarskem partnerstvu, da bi dosegla resnično spremembo z vidika varnosti in blaginje obeh strani;

42.  poudarja, da mora EU nadaljevati in okrepiti svoja prizadevanja za spodbujanje gospodarskega razvoja in odpornosti v svojem sosedstvu in v regijah, ki so ključne za interese EU; opozarja, da mala in srednja podjetja zagotavljajo največ delovnih mest ter da je olajšanje njihovega delovanja torej ključno za krepitev gospodarskega razvoja;

43.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Komisijo in države članice EU, naj določijo jasno povezavo med globalno strategijo EU ter strukturo in prednostnimi nalogami proračuna EU, vključno z okrepljenimi lastnimi viri, naj dodelijo potrebna sredstva za njeno izvajanje in naj obstoječi proračun kar najbolje uporabijo prek boljšega sodelovanja in usklajenega ukrepanja na področjih diplomacije, razvoja, trgovine, energetike in obrambe;

•  Sodelovanje – EU, nacionalni parlamenti in evropski državljani

44.  poudarja, da je treba globalno strategijo preučiti vsakih pet let, istočasno z novim Evropskim parlamentom in novo Komisijo, kar bo omogočilo preverjanje tega, ali cilji in prednostne naloge še vedno ustrezajo grožnjam in varnostnemu okolju, ter novemu podpredsedniku/visokemu predstavniku omogočilo, da opravi pregled;

45.  poudarja, da ukrepe EU nadzoruje Parlament; poudarja, da bi moral imeti Parlament ključno vlogo pri rednem in podrobnem spremljanju zunanjega delovanja institucij EU, in meni, da bi bili nacionalni parlamenti lahko bolj vključeni v to spremljanje; opozarja, da je Parlament ključni partner podpredsednice/visoke predstavnice pri oblikovanju zunanjih odnosov EU in obravnavanju aktualnih izzivov, tudi s spremljanjem ukrepov EU na področju zunanje politike; poziva, naj se Parlamentu predložijo letna poročila o izvajanju strategije;

46.  meni, da bi moral Parlament celovito odigrati svojo vlogo v prizadevanjih EU za preprečevanje konfliktov;

47.  poudarja pomen aktivnega vključevanja nacionalnih parlamentov v proces prek podrobnega skupnega nadzora z Evropskim parlamentom med zasedanji medparlamentarne konference skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike;

48.  odločno poziva evropske snovalce politike, naj sodelujejo z državljani, civilno družbo, industrijo ter lokalnimi in regionalnimi organi na področju potreb in koristi nudenja močnejšega okvira za varnost Evrope.

49.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Evropski službi za zunanje delovanje.

MANJŠINSKO MNENJE

o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet (2015/2272(INI))

Odbor za zunanje zadeve, poročevalka: Sandra Kalniete

Manjšinsko mnenje, ki ga vlagajo poslanci skupine GUE/NGL Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Javier Couso Permuy

V poročilu se zahteva, da EU postane "postavljavka pravil", da se uporabijo vsa politična orodja za spodbujanje proste trgovine, večji dostop do trgov in ukrepanje za zaščito oskrbe z energijo/surovinami. Zagovarja se nadaljnja militarizacija, strateška avtonomija EU in večje sodelovanje med EU in Natom ter podpira tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe (EDTIB) in cilj Nata, da se za odhodke za obrambo nameni vsaj 2 % BDP. V poročilu se poudarja združitev notranje in zunanje varnosti ter podreditev trgovinske, razvojne in energetske politike skupni zunanji in varnostni politiki/skupni varnostni in obrambni politiki.

Poročilu nasprotujemo, ker:

•  ne odraža negativne/stopnjujoče se vloge EU v trenutnih konfliktih (v južnem in vzhodnem sosedstvu);

•  zagovarja stalno strukturirano sodelovanje(PESCO), poglabljanje sodelovanja na področju obrambe in nadaljnje vojaško povezovanje prek Evropske obrambne agencije; zahteva okrepitev mandata in več sredstev za to agencijo;

•  poziva k povečanju odhodkov za vojaške/obrambne raziskave v tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe in na obrambnem trgu EU, kar pomeni ogromno podporo za vojaški industrijski kompleks;

•  zahteva krepitev evropskega stebra Nata in da države članice EU izpolnijo svoje zaveze v okviru Nata, podpira bojne skupine EU in Natove reakcijske sile ter njihovo združevanje, pa tudi stalne skupne mednarodne vojaške enote;

•  izraža naklonjenost evropski obveščevalni službi in vojaškemu poveljstvu EU.

Zahtevamo:

-  popolno (tudi jedrsko) razorožitev na ravni EU in na svetovni ravni;

-  opustitev financiranja vojske (vojaških raziskav) iz proračuna EU;

-  da se vse dejavnosti izvajajo dosledno v skladu z ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom;

-  dosledno civilno pristopanje k reševanju sporov;

-  ločitev EU od Nata in razpustitev Nata.

22.2.2016

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za zunanje zadeve

o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet

(2015/2272(INI))

Pripravljavec mnenja: Brian Hayes

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da brez varnosti ni razvoja in da brez razvoja ni varnosti; opozarja, da mora biti zato razvojna politika EU bistven del globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko;

2.  pozdravlja cilj nove globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko, da bo celovita, da bo povečala skladnost med notranjo in zunanjo politiko in da bo izboljšala usklajevanje med institucijami in z državami članicami; želi spomniti na obveznost iz Pogodbe, da je treba spoštovati načelo usklajenost politik za razvoj ter se v čim večji meri izogibati morebitnim nasprotjem med razvojnimi in nerazvojnimi politikami, ki vplivajo na države v razvoju; zato poziva države članice in Komisijo, naj vzpostavijo in utrdijo sisteme usklajevanja med svojimi ustreznimi ministrstvi ter med celotnim kolegijem komisarjev ter naj dodatno vključijo nacionalne parlamente v program usklajenosti politik za razvoj, in poziva EU, naj utrdi mehanizem usklajevanja za opredelitev morebitnih posledic politik za razvojne cilje, tako da v politične pobude že od samega začetka vključi razvojne vidike ter uvede bolj sistematično merjenje učinkov in napredka v zvezi z usklajenostjo politik za razvoj; v zvezi s tem poziva k oblikovanju ustreznih pravnih sredstev za žrtve v primerih, ko domača jurisdikcija očitno ni sposobna obravnavati politik, ki jih izvajajo katerikoli tuji subjekti;

3.  pozdravlja dejstvo, da se povezava med mirom in razvojem ustrezno upošteva v novi agendi 2030 in da je bil posledično vključen cilj trajnostnega razvoja št. 16 o miru in pravičnosti; poziva EU in države članice, naj med drugim dajo prednost dejavnostim, povezanim z uresničevanjem cilja trajnostnega razvoja št. 16 (človekove pravice, dobro upravljanje, gradnja miru in demokracije), in naj zagotovijo, da so te med osrednjimi sektorji nacionalnih okvirnih programov pri načrtovanju razvojnega sodelovanja;

4.  poudarja, da uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja – zlasti spodbujanje dobrega upravljanja, človekovih pravic, demokracije in pravičnosti, boj proti revščini, zmanjševanje neenakosti in družbene izključenosti, odpravljanje brezposelnosti in ovir za trajnostno in vključujočo gospodarsko rast v korist celotnega prebivalstva ter izboljšanje zdravstva in izobraževanja, enakost med spoloma in opolnomočenje žensk – prispeva k odpravljanju temeljnih vzrokov nedavnih migracijskih izzivov; v zvezi s tem poudarja potrebo po krepitvi razvojnega sodelovanja in mirovnih instrumentov ter po razvoju inovativnih in prožnih mehanizmov financiranja, denimo novega namenskega mehanizma financiranja, ki ne bo del obstoječih instrumentov razvojnega sodelovanja; poziva EU, naj okrepi svojo vodilno vlogo zagovornice interesov držav v razvoju;

5.  poziva k pregledu Evropskega soglasja o razvoju kot pomembnega prispevka k posodobljeni, skladni globalni strategiji EU; poudarja, da bi moral tak pregled upoštevati nove globalne izzive, obravnavati izvajanje ciljev trajnostnega razvoja s strani EU in ponovno izraziti osnovne vrednote, kot so spoštovanje človekovih pravic, pri čemer se posebna pozornost nameni pravicam ranljivih skupin, kot so deklice, žensk in invalidi, demokracija in pravna država, pa tudi ključna načela učinkovitosti razvoja, kot so lastna odgovornost partnerskih držav za razvojne strategije, večja odgovornost partnerskih držav za svoje nacionalne sisteme in razlikovanje glede na potrebe, pa tudi merila glede uspešnosti, ki temeljijo na ciljih trajnostnega razvoja; poudarja, da bi morala EU storiti vse, kar je v njeni moči, da bi okrepila dopolnjevanje med vsemi akterji na področju razvoja in tako povsem izkoristila celoten potencial evropske razvojne politike ter s tem pospešila izvajanje razvojne agende za leto 2030;

6.  z zaskrbljenostjo opaža povečanje nevzdržnosti dolga tako v razvitih državah kot v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj okrepi načelo skupne odgovornosti posojilojemalcev in posojilodajalcev ter naj na vseh področjih svojih politik dejansko sledi načelom Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) glede odgovornega najemanje in dajanja posojil ter naj ta načela spodbuja; v zvezi s tem poziva EU in njene države članice, naj konstruktivno pristopijo k delu OZN na področju iskanja mednarodnega mehanizma za prestrukturiranja državnega dolga;

7.  obžaluje, da še vedno ni regulativnega okvira o tem, kako gospodarske družbe spoštujejo človekove pravice in obveznosti glede socialnih in okoljskih standardov, kar nekaterim državam in podjetjem omogoča, da se jim nekaznovano izogibajo; poziva EU in države članice, naj dejavno sodelujejo s Svetom OZN za človekove pravice in Programom OZN za okolje pri oblikovanju mednarodne pogodbe, po kateri bodo mednarodne gospodarske družbe odgovarjale za kršitve človekovih pravic in okoljskih standardov;

8.  podpira zamisel o ponovni opredelitvi odnosa EU do afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav z okrepitvijo politike enakopravnih partnerjev, spoštovanjem prostora demokratične politike vlad suverenih držav, da sprejemajo politične odločitve v korist svojega prebivalstva in z nadgradnjo načel dobrega upravljanja in človekovih pravic kot bistvenih elementov obdobja po izteku sporazuma iz Cotonouja, pa tudi z učinkovito krepitvijo povezav med razvojnimi cilji EU na področjih trgovinske, varnostne, podnebne in migracijsko politike EU za vzajemno utrditev; poziva, naj se vzpostavijo formalne pristojnosti nadzora v povezavi z Evropskim razvojnim skladom, po možnosti z zavezujočim medinstitucionalnim sporazumom na podlagi člena 295 Lizbonske pogodbe; poziva k pravičnemu in ambicioznemu partnerstvu med EU in državami AKP v obdobju po letu 2020, ki bo temeljilo na načelih prevzemanja odgovornosti in medsebojnim spoštovanjem med partnerji z enakimi pravicami in obveznostmi, ki se bo bolje osredotočalo na skupne izzive in interese ter bo bolje prilagojeno za resnično spreminjanje želja obeh strani in izzivov s katerimi se soočata; poziva EU, naj spodbuja instrumente za trgovino z državami AKP, zlasti sporazume o gospodarskem partnerstvu, da bi dosegla resnično spremembo z vidika varnosti in blaginje obeh strani;

9.  je prepričan, da je pomembno okrepiti vlogo držav v razvoju v mednarodnih forumih, kot je denimo OZN, da se zagotovi pravičnejše zastopanje interesov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

17.2.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Louis Aliot, Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Charles Goerens, Enrique Guerrero Salom, Heidi Hautala, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira, Davor Ivo Stier, Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Juan Fernando López Aguilar, Jan Zahradil, Joachim Zeller

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO

FL/UR

EXPO-COM-INTA D(2016)4465

Elmar BROK

predsednik odbora AFET

poslanec Evropskega parlamenta

Zadeva: Samoiniciativno poročilo odbora AFET o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet: zagotavljanje skladnosti med globalno varnostno strategijo EU in trgovinsko politiko EU

Spoštovani,

Junija 2015 je Evropski svet prosil podpredsednico Evropske komisije/visoko predstavnico za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pripravi globalno strategijo EU o zunanji in varnostni politiki. Ta globalna strategija bi morala EU zagotavljati strateške smernice za odzivanje na korenite spremembe v globalnih zadevah, do katerih je prišlo od sprejetja evropske varnostne strategije leta 2003. S tem namenom je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Federica Mogherini začela obdobje strateškega razmisleka, ki bi moralo privesti do sprejeta nove globalne varnostne strategije EU do junija 2016.

Septembra 2015 se je Odbor za zunanje zadeve (AFET), ki mu predsedujete, odločil prispevati k temu razmisleku s pripravo samoiniciativnega poročila na to temo z naslovom „EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet“ (poročevalka: Sandra Kalniete (EPP, LV)). Konferenca predsednikov odborov je poročilo odobrila 22. oktobra 2015. Ker to poročilo zadeva predvsem varnostna vprašanja, ki sodijo v pristojnost odbora AFET (in njegovih ustreznih pododborov), je Odbor za mednarodno trgovino (INTA) sklenil, da ne poda mnenja k temu poročilu.

V členu 21 Lizbonske pogodbe je poudarjeno, da EU „skrbi zlasti za doslednost pri vseh svojih zunanjepolitičnih dejavnostih v okviru zunanje, varnostne, ekonomske in razvojne politike“. Odbor INTA se povsem zaveda pomena zagotavljanja odločnega usklajenega pristopa različnih vidikov zunanjega delovanja EU, pri čemer je tesno sodelovanje med našimi odbori bistvenega pomena za to, da lahko Evropski parlament prispeva k oblikovanju celostnega pristopa zunanje politike EU.

Velika prepletenost prihodnje varnostne strategije EU – ta sodi predvsem v pristojnosti odbora AFET (in njegovih ustreznih pododborov) – in trgovinske politike EU, ki je predvsem v pristojnosti odbora INTA, je očitna. Po letu 2003 ni prišlo zgolj do korenitih sprememb v svetu, ampak so se s sprejetjem Lizbonske pogodbe občutno spremenili tudi zunanji odnosi EU. Ta pogodba ni le okrepila pristojnosti Evropskega parlamenta v trgovinski politiki EU, temveč je tudi razširila področje njene uporabe, zlasti z vključitvijo neposrednih tujih naložb, s čimer je trgovinski politiki EU zagotovila večjo težo pri vplivanju na naše zunanje odnose. Odločevalci na področju trgovinske politike EU se vedno bolj zavedajo njenega vpliva na globalna varnostna vprašanja, kar se denimo odraža v zadnjem sporočilu komisije z naslovom Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko(6), kjer je zlasti izpostavljena vloga, ki jo lahko odigra trgovinska politika pri spodbujanju trajnostnega razvoja, človekovih pravic in dobrega upravljanja. Nedavne trgovinske pobude – na primer uvedba nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Republiko Tunizijo(7) – kažejo, da je trgovinsko politiko mogoče v določenih okoliščinah uporabiti v podporo ciljem varnostne politike EU, medtem ko ima varnostna strategija EU potencial, da tlakuje pot razvoju nadaljnjih gospodarskih odnosov in odpiranju novih priložnosti za krepitev naših trgovinskih odnosov.

Zato bi bilo treba zunanjo in varnostno politiko EU, h kateri prek svojega parlamentarnega dela prispeva odbor AFET, ter trgovinsko politiko EU, v zvezi s katero odbor INTA deluje kot sozakonodajalec in jo s svojim parlamentarnim delom sooblikuje, voditi tako, da bi se medsebojno krepili, in ob zavedanju morebitnih sinergij. Kot predsednik odbora INTA spodbujam odbor AFET, naj to upošteva pri svojem delu na poročilu, s katerim namerava odbor AFET prispevati k razmisleku o globalni strategiji EU.

Veselim se našega nadaljnjega sodelovanja pri zagotavljanju skladnosti zunanjih politik EU, s čimer razvijamo dodatne sinergije med političnima področjema, za kateri sta pristojna naša odbora.

S prijaznimi pozdravi,

Bernd LANGE

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.3.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

14

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Klaus Buchner, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Richard Howitt, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Pier Antonio Panzeri, Vincent Peillon, Alojz Peterle, Tonino Picula, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jaromír Štětina, Charles Tannock

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reinhard Bütikofer, Neena Gill, Ana Gomes, András Gyürk, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Urmas Paet, Jean-Luc Schaffhauser, Igor Šoltes, Paavo Väyrynen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Emilian Pavel, Judith Sargentini

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0213.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0019.

(3)

UL L 266, 13.10.2015, str. 55.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0472.

(6)

Komisija ga je sprejela 14. oktobra 2015.

(7)

Ta predlog Evropske komisije je (s predlogi sprememb) odbor INTA podprl 25. januarja 2016.

Pravno obvestilo