PRIPOROČILO o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za štiri leta

25.4.2016 - (12773/1/2015 – C8-0354/2015 – 2015/0229(NLE)) - ***

Odbor za ribištvo
Poročevalec: Gabriel Mato

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za štiri leta

(12773/1/2015 – C8-0354/2015 – 2015/0229(NLE))

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12773/1/2015),

–  ob upoštevanju osnutka protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za obdobje štirih let (12776/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, členom 218(6)(a), drugi pododstavek, in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0354/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0147/2016),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Islamske republike Mavretanije.

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predhodni sporazumi in značilnosti novega protokola

Prvi sporazum o ribolovu z Mavretanijo je bil sklenjen 1989, od takrat pa je več zaporednih sporazumov omogočalo, da evropska plovila opravljajo ribolovno dejavnost v vodah te države. Leta 2006 je začel veljati sedanji sporazum o partnerstvu, ki je bil leta 2012 podaljšan za obdobje dveh let do konca leta 2014.

Po dolgotrajnih pogajanjih sta Evropska unija in Mavretanija 10. julija 2015 parafirali novi protokol, ki ribičem iz EU dopušča ribolov v mavretanskih vodah za obdobje štirih let. Protokol, ki začasno velja od 16. novembra 2015, določa možnosti ribolova za plovila za lovljenje rakov, razen rarogov in rakovic, plovila z vlečno mrežo (nezamrzovalna) in plovila s pridnenimi parangali za globokomorskega osliča, plovila za ribolov pridnenih vrst, plovila za ribolov tuna s potegalko, plovila za ribolov tuna z ribiškimi palicami in parangali, plovila z vlečno mrežo (zamrzovalna) za pelagični ribolov in plovila za pelagični ribolov, namenjen prodaji svežih rib. Najpomembnejša kategorija so plovila z vlečno mrežo (zamrzovalna) za pelagični ribolov, za katere je predvidena kvota 247 000 ton od skupne kvote 281 500 ton, ki je bila določena za vso floto.

Kvota, predvidena za ta zadnji segment, je v predhodnem protokolu znašala 300 000 ton in se je torej ob upoštevanju ravni uporabe flote bistveno znižala, kar se neposredno odraža na finančnem prispevku Evropske unije tej državi. Kljub zmanjšanju ribolovnih možnosti se pričakuje, da bo flota bolje izkoristila kvote zaradi večjih sprememb tehničnih pogojev, ki jih je uvedla Mavretanija, ter obveznosti zaposlitve mavretanskih pomorcev na plovilih.

Mavretanija se je zavezala, da bo v okviru mešanega odbora, ki je bil ustanovljen na osnovi sporazuma, pregledala kvote, dodeljene evropski floti, da bi v primeru presežkov po potrebi dodelila nove ribolovne možnosti za pridnene vrste za plovila z vlečno mrežo (zamrzovalna), s čimer bi se lahko v Mavretanijo vrnila kategorija plovil, ki so v preteklosti že opravljala ribolov v teh vodah.

Finančni prispevek, ki ga bo Evropska unija plačala tej državi, da bi evropskim plovilom omogočila dostop do izključnega ribolovnega območja, znaša 55 milijonov EUR letno za razliko od 67 milijonov iz zadnjega protokola. K temu je treba prišteti še finančno pomoč v višini 16,5 milijonov med trajanjem veljavnosti sporazuma (4,125 milijonov letno namesto 3 milijonov iz prejšnjega sporazuma), da bi okrepili trajnostni razvoj ribiškega sektorja in varstvo okolja na zaščitenih morskih in obalnih območjih. Sektorska podpora se je torej povečala, da bi se izboljšala evropska podpora začetku izvajanja nove sektorske strategije na področju trajnostnega razvoja ribolovnih dejavnosti v tej državi.

Z novim sporazumom so bile rešene nekatere pomanjkljivosti iz predhodnega protokola, ki so ogrožale njegovo uporabnost. Zaradi omejitev, ki jih je morala upoštevati flota, so se slabo izkoriščale ribolovne možnosti, te pa je dodatno prizadela ukinitev ene od tradicionalnih vrst ribolova za evropsko floto, to je ribolov glavonožcev.

Ribolovna območja za floto za pobiranje morskih sadežev in za ribolov malih pelagičnih vrst so prilagojena, da bi se izboljšalo sožitje z mavretanskimi flotami, možnosti za flote plovil za ulov globokomorskega osliča in plovil s pridnenimi parangali pa so se povečale.

Še posebej izrazita sprememba je število mavretanskega osebja, ki mora biti obvezno na evropskih plovilih. Čeprav ostaja delež 60-odstoten, vanj niso vključena delovna mesta, povezana z upravljanjem strojev, s čimer so odpravljene težave s stopnjo kvalifikacije mavretanskih pomorcev.

Novi protokol vključuje tudi izboljšave za floto za ribolov izrazito selivskih vrst, saj bo lahko ta opravljala ribolov pod podobnimi pogoji, kot veljajo za ostale tretje države, ker so bili nadzorni ukrepi in dostop usklajeni s tistimi, ki veljajo za ostale sporazume o ribolovu tuna.

Vključene so tudi bistvene izboljšave za pojasnitev metodologije uporabe pravila, ki evropska plovila obvezuje, da dva odstotka pelagičnega ulova podarijo osebam, potrebnim pomoči.

Protokol, zlasti člen 1, vsebuje tudi bistvene spremembe, katerih namen je izboljšati vzajemno zaupanje in nediskriminacijo evropske flote v odnosu do drugih tujih flot, kar bi moralo zagotavljati, da bodo za te flote veljali enaki ohranitveni pogoji kot za plovila EU. Mavretanija se zavezuje, da bo zaradi večje preglednosti objavljala vse zasebne in javne sporazume s tretjimi državami ter da bo evropski floti omogočala prednostni dostop do svojih presežkov.

Stališče poročevalca

Novi protokol je velik korak naprej v primerjavi s prejšnjim, nove obveznosti, ki jih je Mavretanija prevzela v zvezi s preglednostjo in prednostnim dostopom za evropsko floto, pa so dobrodošle, če upoštevamo grenko izkušnjo iz preteklih let, ko je Mavretanija odprla možnost ribolova na glavonožce tujim flotam, medtem ko jo je evropski odrekla.

Sporazum z Mavretanijo bi moral služiti kot zgled za sporazume, ki jih bo Evropska unija v prihodnje sklepala s tretjimi državami, zaradi česar poročevalec Evropsko komisijo spodbuja, naj ima pri vseh dvostranskih pogovorih enak pristop glede preglednosti.

Podaljšanje najpomembnejšega protokola, ki ga je Evropska unija doslej podpisala s katero od tretjih držav, na štiri leta zagotavlja večjo stabilnost za floto, ki opravlja ribolov v vodah Mavretanije.

Ukinitev kategorije glavonožcev v predhodnem sporazumu je bil za evropsko floto drastična sprememba in je privedel celo do opuščanja ladij, zaradi česar poročevalec Komisijo poziva, naj zelo pozorno spremlja stanje staležev te kategorije, pa tudi, ali se dosledno spoštuje prednostni dostop do ribolovnih presežkov, ki ga je ta država odobrila evropski floti.

Po drugi strani je za izboljšanje verodostojnosti novega protokola v očeh evropskih ribičev izjemnega pomena zagotovitev, da za flote, ki ne pripadajo EU, veljajo enaki tehnični pogoji glede ohranjanja in upravljanja virov ter da Mavretanija uporablja enake finančne določbe v zvezi s pristojbinami lastnikov plovil in javno finančno udeležbo.

Drug pozitivni dejavnik je tudi boljše ravnotežje pri finančnem prispevku v zvezi z dogovorjenimi ribolovnimi možnostmi. Tako se je bistveno izboljšalo razmerje med stroški in koristmi sporazuma z Mavretanijo, k čemur prispevajo tudi spremembe tehničnih sredstev.

Po drugi strani večja podpora mavretanskemu lokalnemu ribolovu tudi kaže, da je Evropska unija odločena vlagati v razvoj flot iz držav, s katerimi sklepa sporazume, ter si želi izvoziti model okoljske, ekonomske in socialne trajnosti, za katerega se zavzema v svoji ribiški politiki.

Čeprav se poročevalec zaveda truda, vloženega v pogajanja, obžaluje, da je Mavretanija nasprotovala raztovarjanju v pristaniščih La Luz in Las Palmas, zaradi česar bo evropska flota prisiljena v raztovor v Nouadhibouju, kar bo slabo vplivalo na zaposlovanje v navedenih pristaniščih Unije. Poročevalec Evropsko komisijo poziva, naj ta problem obravnava na sestankih mešanega odbora, da bi se našla rešitev, ki bi omogočila raztovarjanje v pristaniščih kanarskih otokov, saj so tam boljši pogoji za nadzor nad ulovom, vsaj dokler v mavretanskih pristaniščih ne bo bolj razvita infrastruktura.

Navedeni odbor bi moral poleg tega temeljito preučiti vse stvarne možnosti za povečanje kvot ulova, odobrenih evropski floti, pri tem pa upoštevati razvoj staležev, po možnosti vključno s kategorijo glavonožcev, četudi bi bil ribolov teh vrst sprva omejen na poskusne namene, pa tudi povečanje možnosti lovljenja rakov za floto plovil z vlečno mrežo.

Poročevalec Komisijo tudi poziva, naj odločno podpre pobude mavretanskih in evropskih izvajalcev, na primer projekt MACAPEL, na podlagi katerega se je v Mavretaniji oblikovalo podjetniško partnerstvo za razvoj in utrditev tehnološko napredne in trajne proizvodne strukture za sektor pelagičnega ribolova in povezanih dejavnosti.

Pri tem opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta o vlogi kohezijske politike v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije v okviru strategije EU 2020, v kateri je poudarjena potreba, „da se poiščejo posebni inovativni pristopi, ki spodbujajo dejansko regionalno povezovanje s skupnimi programi in projekti med najbolj oddaljenimi regijami in sosedskimi tretjimi državami“.

Po drugi strani tudi poudarja, da Evropski parlament v svojem zadnjem samoiniciativnem poročilu o zunanjih vidikih skupne ribiške politike (2015/2091(INI)) poziva k temu, da bi bila pogajanja o dvostranskih sporazumih s tretjimi državami v korist najbolj oddaljenim regijam. Bližina nekaterih od teh regij mavretanskim vodam bi popolnoma opravičila njihovo posebno obravnavo v okviru sporazumov o ribolovu s to državo.

17.3.2016

MNENJE Odbora za razvoj

za Odbor za ribištvo

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za štiri leta

(12773/2015 – C8-0354/2015 – 2015/0229(NLE))

Pripravljavec mnenja: Ignazio Corrao

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Mavretanija je ena najrevnejših in najmanj razvitih držav na svetu – v letu 2014 se je po indeksu človekovega razvoja med 187 državami uvrstila na 161. mesto. Po podatkih agencije USAID 42 % njenih prebivalcev živi pod mejo revščine.

Gospodarstvo ostaja šibko. Mavretanija trpi za strukturnim primanjkljajem hrane, ki je povezan z dezertifikacijo kmetijskih površin in omejenimi možnostmi za proizvodnjo, saj je za kmetijsko obdelavo na voljo le 0,5 % njene površine. Gospodarstvo je zato strnjeno okoli rudarske dejavnosti in ribištva, pri čemer ribolov predstavlja približno 5–10 % letnega BDP. Mavretanske vode so med najbogatejšimi z ribami na svetu, in vendar možnosti za razvoj gospodarstva prek tega naravnega vira niso dovolj izkoriščene, saj je zelo malo ulova iztovorjenega v mavretanskih pristaniščih ali lokalno predelanega.

Tri desetine prebivalcev (42,9 % mladih) je brezposelnih. Zato je dobrodošlo, da Protokol zahteva najemanje mavretanskih ribičev (najmanj 60 % posadke za plovila za lov kozic in plovila z vlečno mrežo za pelagični ribolov).

V prvi polovici leta 2015 je bilo približno 20-30 % prebivalcev prizadetih zaradi zelo neustrezne prehranske varnosti (podatki Svetovnega programa za hrano). V krizi zaradi pomanjkanja hrane v Sahelu leta 2012 je bila tretjina prebivalcev (približno milijon ljudi) v nevarnosti hude akutne podhranjenosti. Na prehransko varnost v Mavretaniji vpliva tudi prisotnost več kot 66 000 malijskih beguncev zaradi povečanega pritiska na lokalne zaloge in vire hrane. V zvezi s tem Protokol določa obveznost, da se 2 % pelagičnega ulova razdeli pomoči potrebnim.

Protokol bo predvidoma veljal štiri leta, in sicer od 2015 do 2019. Gre za sporazum o več vrstah. Finančni prispevek znaša: 55 000 000 EUR za dostop in dodatnih 4 125 000 EUR letno kot podpora za spodbujanje trajnostnega ribištva.

******

Odbor za razvoj poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da priporoči odobritev osnutka sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za štiri leta.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	15.3.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Louis Aliot, Nicolas Bay, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Nathan Gill, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Linda McAvan, Norbert Neuser, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Pedro Silva Pereira, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Louis-Joseph Manscour, Paul Rübig, Jan Zahradil, Joachim Zeller
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Michèle Rivasi, Estefanía Torres Martínez

16.3.2016

MNENJE Odbora za proračun

za Odbor za ribištvo

o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za štiri leta

(12773/2015 – C8-0354/2015 – 2015/0229(NLE))

Pripravljavka mnenja: Eider Gardiazabal Rubial

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Protokol za obdobje 2012–2014 je potekel 15. decembra 2014. Ribolovne dejavnosti evropske flote v ribolovnem območju Islamske republike Mavretanije so torej prekinjene zaradi čakanja na podpis in začasno uporabo novega protokola.

Evropska komisija se je po pooblastilu Sveta v imenu EU pogajala o podaljšanju Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka v skladu s Sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Mavretanijo. Ob zaključku teh pogajanj je bil 10. julija 2015 parafiran novi protokol, ki velja za obdobje štirih let od datuma začetka začasne uporabe, tj. od datuma podpisa novega protokola.

Namen Protokola je plovilom Evropske unije zagotoviti ribolovne možnosti v mavretanskih vodah v mejah razpoložljivega presežka ter ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih ocen, zlasti ocen Odbora za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik (CECAF), in znanstvenih mnenj in priporočil Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT).

Njegov cilj je tudi okrepiti sodelovanje med Evropsko unijo in Mavretanijo, da se v interesu obeh pogodbenic vzpostavi partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovorno izkoriščanje ribolovnih virov na ribolovnem območju Islamske republike Mavretanije. Sektorska podpora se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem povečala, da bi Islamski republiki Mavretaniji pomagali pri izvajanju njene nove nacionalne sektorske strategije na področju trajnostnega razvoja ribolovnih dejavnosti.

Letni finančni prispevek znaša 59 125 000 EUR na leto in je določen na podlagi:

•  celotnega dovoljenega ribolova, ki je 261 500 ton za ribolovne kategorije 1, 2, 3, 6 in 7, ter referenčne tonaže, ki je 20 000 ton za ribolovni kategoriji 4 in 5 Protokola, kar ustreza z dostopom povezanemu znesku, ki znaša 55 000 000 EUR na leto, in

•  podpore razvoju sektorske ribiške politike v Islamski republiki Mavretaniji, ki znaša 4 125 000 EUR na leto. Ta podpora je v skladu s cilji nacionalne ribiške politike, še zlasti pa s potrebami Mavretanije, kar zadeva podporo v zvezi z znanstvenim in tehničnim sodelovanjem, usposabljanjem, spremljanjem ribištva, varstvom okolja in razvojno infrastrukturo.

******

Odbor za proračun poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da priporoči odobritev osnutka sklepa Sveta o podpisu Protokola, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za štiri leta.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	16.3.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 2 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean Arthuis, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jean-Paul Denanot, Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Esteban González Pons, Monika Hohlmeier, Anneli Jäätteenmäki, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Ernest Maragall, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Paul Tang, Indrek Tarand, Inese Vaidere, Marco Valli, Daniele Viotti, Marco Zanni, Auke Zijlstra, Stanisław Żółtek
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nils Torvalds

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	19.4.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Ulrike Rodust, Remo Sernagiotto, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Izaskun Bilbao Barandica, Anja Hazekamp, Maria Lidia Senra Rodríguez
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Laura Ferrara