Postopek : 2015/2227(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0163/2016

Predložena besedila :

A8-0163/2016

Razprave :

PV 06/06/2016 - 19
CRE 06/06/2016 - 19

Glasovanja :

PV 07/06/2016 - 5.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0252

POROČILO     
PDF 573kWORD 181k
29.4.2016
PE 569.493v02-00 A8-0163/2016

o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje

(2015/2227(INI))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

Poročevalec: Jan Huitema

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje

(2015/2227(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005,

–  ob upoštevanju Mednarodne ocene kmetijskega znanja, znanosti in tehnologije za razvoj, ki jo je OZN pripravil za organizacijo FAO, Globalni sklad za okolje, UNDP, UNEP, UNESCO, Svetovno banko in WHO,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko, podpisanega 14. julija 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o pomanjkanju beljakovin v EU: kako rešiti ta dolgotrajni problem?(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. junija 2012 o Evropskem partnerstvu za inovacije „Kmetijska produktivnost in trajnost“ (2012/C193/01),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o patentnih in žlahtniteljskih pravicah(2),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0163/2016),

A.  ker Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da bo treba zaradi pričakovanega povečanja svetovnega prebivalstva na 9,1 milijarde do leta 2050 v razvitih državah po običajnem scenariju do takrat povečati preskrbo s hrano, ki mora biti varna in visoko kakovostna, za 60 %, donos pridelkov pa za 24 %, obenem pa ohraniti vire za prihodnje generacije in preprečiti živilske odpadke in izgubo, ki trenutno dosegata več kot tretjino svetovne proizvodnje; ker tudi ocenjuje, da se bo površina ornih zemljišč do leta 2050 povečala le za 4,3 %, zato bo potrebno boljše upravljanje naravnih virov, med drugim za boj proti degradaciji tal;

B.  ker je pri vseh zemljiščih opazen upad produktivnosti in rodovitnosti zaradi degradacije zemljišč, zlasti erozije tal, ki je posledica izgube ekosistemskih funkcij, kot so nastajanje živice, humifikacija, opraševanje, zadrževanje vode in kroženje hranilnih snovi; ker obstaja široko soglasje, da moramo za reševanje teh vprašanj ter ohranjanje in povečanje produktivnosti izboljšati rezultate teh ekosistemskih funkcij, med drugim za zagotavljanje odpornosti na podnebne spremembe;

C.  ker bo treba po mnenju OZN do leta 2030 podvojiti kmetijsko produktivnost, če želimo doseči cilje trajnostnega razvoja, obenem pa se bo moral agroživilski sektor prilagoditi podnebnim spremembam in spreminjajočim se vremenskim razmeram, izboljšati kakovost ekosistemov in tal ter čim bolj zmanjšati izgubo biotske raznovrstnosti; ker je treba za dosego tega cilja dati prednost uporabi mikrobioloških pripravkov, ki povečujejo življenje v zemlji; ker so štirje od osmih razvojnih ciljev tisočletja, ki jih je določila Organizacija združenih narodov, povezani s kmetijstvom;

D.  ker se bodo zaradi naraščanja prebivalstva, višjih povprečnih dohodkov in sprememb vedenjskih vzorcev potrošnikov spremenile prehrambne navade, zlasti se bo povečalo povpraševanje po predelanih živilih in beljakovinah živalskega izvora, kot so meso in mlečni izdelki;

E.  ker je treba izboljšali kakovost življenja kmetijskih delavcev in podeželskih skupnosti;

F.  ker potrošniki EU za hrano še nikoli niso namenili nižjega deleža svojih dohodkov kot sedaj, kljub temu da se kmetje soočajo s številnimi izzivi in morajo izpolnjevati vse več predpisov, da se zaloge virov kmetijske tehnologije zmanjšujejo in da se je rast namakalnih zemljišč izrazito upočasnila; ker se je zaradi sedanje gospodarske krize povečala stopnja revščine, ki pogosto sili potrošnike EU, da zaprosijo za pomoč pri bankah hrane;

G.  ker Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo v svojem glavnem poročilu o svetovnih razmerah na področju prehrane in kmetijstva ugotavlja, da ženske v vseh regijah znatno prispevajo h gospodarstvu na podeželju in se njihove vloge po regijah razlikujejo, vendar imajo v primerjavi z moškimi še vedno slabši dostop do sredstev in priložnosti, ki jih potrebujejo, da bi bile bolj produktivne;

H.  ker uporabniki zahtevajo živila, ki so pridelana v skladu z višjimi okoljskimi, hranilnimi in zdravstvenimi standardi ter vrednotami in ki so vse bolj kakovostna, obenem pa je so potrebne diverzifikacija kmetijskega sektorja in inovacije za zagotavljanje kakovostne, varne in cenovno dostopne hrane za vse državljane ter zagotavljanje dostojnega dohodka za proizvajalce, ki omogoča preživetje;

I.  ker se mora kmetijska pridelava z manj viri povečati in izboljšati, zlasti zaradi pritiska na naravne vire in s tem povezanih učinkov na biotsko raznovrstnost, ranljivost okolja, podnebne spremembe in pomanjkanje zemljišč, skupaj z rastjo prebivalstva in spremembami v vedenju potrošnikov; vztraja, da bi moralo inovativno kmetijstvo zagotoviti manjši ekološki odtis in optimalno uporabo naravnih procesov in ekosistemskih storitev, vključno z obnovljivimi viri energije in večjo porabo lokalnih agroživilskih proizvodov;

J.  ker je produktivnejši in z viri bolj gospodaren model kmetijstva, ki povečuje vrednost kmetijskih proizvodov, ključen za premagovanje izzivov trajnosti za vse kmetije, ne glede na velikost, pa tudi za to, da so bolje pripravljene za ohranjanje naravnih virov in okolje;

K.  ker razvoj bolj trajnostnih modelov kmetovanja, ki niso namenjeni le zagotavljanju hrane prebivalstvu, temveč tudi proizvodnji neživilskih proizvodov in storitev, pomeni pomemben nov potencial za ustvarjanje delovnih mest v vseh regijah, in sicer ne le na področju pridelave hrane (za ljudi in živali), ampak tudi na področju biogospodarstva, zelene kemije, obnovljivih virov energije, turizma itd.; ker teh delovnih mest pogosto ni mogoče preseliti;

L.  ker je EU v svetovnem merilu največja izvoznica kmetijskih proizvodov, tako da je agroživilski sektor njen glavni gospodarski steber, saj je v 15 milijonih podjetjih v verigi tega sektorja, kot so podjetja na področju živilske predelave, prodaje živil na drobno in storitev, zaposlenih 47 milijonov ljudi in ta sektor prispeva k pozitivni trgovinski bilanci v višini 17.802 milijonov EUR, kar ustreza 7,2 % skupne vrednosti izvoza EU;

M.  ker sta konkurenčnost in trajnost skupne kmetijske politike ključni prednostni nalogi njene reforme iz leta 2013; ker je zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano s povečano produktivnostjo trajnostnega kmetijstva in zagotovitvijo razumnih in pravičnih cen za kmeta in potrošnika, kot je zapisano v členu 39 PDEU, med drugim najlažje doseči z inovacijami; poudarja, da trajnostno in inovativno kmetijstvo, ki pridela visokokakovostne proizvode, prispeva k izpolnjevanju številnih horizontalnih ciljev politike PDEU, povezanih z okoljem in zdravjem; ker bo v prihodnosti konkurenčnost med drugim odvisna od lastne produktivnosti in rodovitnosti naravnih procesov in virov;

N.  ker memorandum o soglasju, ki sta ga 14. julija 2014 podpisali Komisija in Evropska investicijska banka, izrecno spodbuja dodatne naložbe v inovativno kmetijstvo, ter zagotavlja orodje za spodbujanje uporabe naložb v kmetijstvu in vključuje predlog Komisije za podporo in razširitev finančnih orodij v kmetijskem sektorju, da bi preprečili cenovna nihanja;

O.  ker se v kmetijski sektor pogosto ciklično vnašajo spremembe, namenjene povečanju produktivnosti; ker so ti cikli bistveno prispevali, da se je kmetijstvo gospodarsko razvilo na sedanjo raven; ker bosta vključitev najnovejših tehnologij ter prilagoditev in ponovna uporaba sedanjih, tudi ekoloških in kmetijsko-ekoloških pristopov v kmetovanje, prinesla pomembne koristi za kmetije vseh velikosti; ker še ni dovolj raziskan potencial akvakulture za uvajanje inovacij v tradicionalne kmetijske prakse z izkoriščanjem morskih in oceanskih naravnih virov na trajnosten način;

P.  ker so v nekaterih državah članicah zaradi različnih strukturnih razlogov še vedno neobdelana velika območja opuščenih kmetijskih zemljišč;

1.  je seznanjen s tem, da so se v kmetijstvu vedno razvijali novi načini, tehnike in pridelovalne metode, s katerimi sta se povečala donos in prilagodljivost načinov kmetovanja novim spreminjajočim se razmeram, stroški proizvodnje pa so se znižali; se poleg tega zaveda, da sta kmetijstvo in gozdarstvo nadvse pomembna dela narave in poleg pridelovanja živil zagotavljata tudi druge dobrine in storitve, s spodbujanjem novih dosežkov pa ju je mogoče še okrepiti; je prepričan, da so inovacije osnovni pogoj za ohranitev napredka v tej smeri;

2.  je trdno prepričan, da se gospodarski razvoj in trajnostna proizvodnja nista medsebojno izključujoča in ju je mogoče doseči predvsem z inovacijami, raziskavami in razvojem, novim upravljanjem in izboljšano agronomijo; poudarja, da je treba spodbujati inovacije na področju tehnologije in upravljanja, in sicer z zagotavljanjem skladne in jasne ureditve, ki bo omogočala podjetništvo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo to vidno pri vseh prihodnjih skupnih kmetijskih politikah in da bodo inovacije izrecno upoštevane pri prihodnjih pregledih in reformah ustrezne zakonodaje, ki bo več priznanja namenila novim in mladim kmetom z novimi zamislimi in poslovnimi modeli; poudarja, da je evropsko kmetijstvo uresničuje svoj cilj, ki je pridelava visokokakovostnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo z uporabo donosnih in na znanju temelječih rešitev, kot to podpira strategija Evropa 2020; v zvezi s tem pozdravlja prihodnjo oceno strategije za biogospodarstvo iz leta 2012 kot prispevek h krožnemu gospodarstvu, ki jo pripravlja Komisija, saj prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije prispeva k zmanjšanju stroškov energije za kmete in tako omogoča več vlaganj v inovacije;

3.  poudarja, da je kmetijstvo s preudarno rabo naravnih virov in zagotavljanjem biotske raznovrstnosti lahko del rešitve, in da je spodbujanje inovacij ključnega pomena za doseganje tega namena; meni, da je treba optimizirati kmetijske prakse, ki so odvisne od naravnih virov in njihov medsebojni vpliv, ter bolje razumeti sisteme proizvodnje za izboljšanje sistemov upravljanja; poziva k zagotovitvi srednje- in dolgoročne lastne produktivnosti, rodovitnosti in odpornosti kmetijskih ekosistemov in zmanjšanju emisij; poudarja pomembnost izboljšanja proizvodnih sistemov z uporabo bolje prilagojenih rastlin in sistemov rotacije ter boljšim upravljanjem sistemov ter opozarja na pomen živih tal; poudarja potencial, ki ga imajo živilska industrija, turistični sektor, biogospodarstvo in sektor zelene kemije za ustvarjanje delovnih mest;

4.  upošteva dejstvo, da je trg za prehrano in kmetijstvo EU eden najbolj povezanih trgov v Evropi, in poziva Komisijo, naj za gospodarski razvoj kmetijskega in živilskega sektorja v vseh državah članicah oblikuje in izvaja predpise, ki zagotavljajo bolj enake konkurenčne pogoje in pošteno konkurenco, da bi spodbudili gospodarski razvoj v kmetijskem in živilskem sektorju v vseh državah članicah;

5.  poudarja, da so male in srednje družinske kmetije sestavni del evropskega kmetijskega sektorja in prispevajo k oblikovanju socialno in ekonomsko živahnih podeželskih območij, ki prispevajo k ohranjanja kulturne in naravne dediščine; nadalje opozarja, da se te kmetije včasih srečujejo s težavami, ko želijo izkoristiti napredne pridelovalne tehnike in prakse za zagotovitev pravičnega dohodka kmetov in izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ter ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; poudarja, da imajo inovacije potencial za povečanje produktivnosti dela in dohodka z zmanjševanjem proizvodnih stroškov in izboljšanjem učinkovitosti poslovanja; poudarja, da sta lastništvo in dostop do obdelovalnih zemljišč osrednjega pomena za kmete in družinske kmetije; se zavzema, da bi naredili kmetijsko dejavnost bolj privlačno za mlade ženske in moške, med drugim z izboljšanjem dostopa do financiranja, tehnologije in podpornih programov; poziva k razvoju novih poslovnih idej ter poziva Komisijo, naj kmete učinkoviteje obvešča o njihovih možnostih v zvezi s tem; priznava družbeno vlogo kmetijstva, njegov prispevek k socialni koheziji in učinek, ki ga ima na boj proti odseljevanju s podeželja, inovativne storitve, ki jih prinaša za lokalne skupnosti, in vlogo, ki jo ima pri ohranjanju tradicionalnega znanja; poudarja pomen dostopa do hitrih in zanesljivih storitev širokopasovnega interneta na podeželju ter inovativnih zamisli, prilagojenih vsem prikrajšanim regijam, kot so gorske in obrobne regije v Uniji, in poziva Komisijo, naj ju opredeli kot prednostno nalogo;

6.  poziva Komisijo, naj predlaga rešitve za spodbujanje uporabe sistemov upravljanja na podlagi informacijske in komunikacijske tehnologije, spremljanja v realnem času in senzorike ter uporabe sistemov za zaznavanje za optimizacijo sistemov proizvodnje ali precizno kmetijstvo, kar bi med drugim lahko pomenilo prilagajanje spremembam proizvodnih in tržnih pogojev, ki vi vodilo v učinkovitejšo in optimalno uporabo naravnih virov, boljše spremljanje številnih faz pridelave, agronomsko učinkovitost, zmanjšanje okoljskega odtisa, porabe energije in emisij toplogrednih plinov, boljše razumevanje vedenja živali ter njihovo boljše zdravje in dobrobit; poudarja tudi, da je bolj intenzivna uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije ključna, da bi naredili kmetijstvo bolj okoljsko trajnostno, sektor pa bolj konkurenčen; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj izboljša usklajevanje različnih ustreznih politik za bolj učinkovito spodbujanje IKT sistemov upravljanja;

7.  opominja, da bi s poenostavljenimi ukrepi in boljšim svetovanjem pri izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike kmete spodbudili k sprejetju bolj trajnostnih načinov kmetovanja;

8.  je prepričan, da bodo informacije, zbrane z robotiko, senzoriko, avtomatskim nadzorom in drugimi tehnološkimi inovacijami v okviru tehnologije na področju interneta stvari in velikih podatkov, omogočile spremljanje v realnem času, boljše odločanje in poslovodenje v celotni prehranski verigi; pozdravlja ustanovitev zavezništva za inovacije na področju interneta stvari, delovne skupine 06 o pametnem kmetovanju in varnosti hrane, in v zvezi s tem poudarja pomen evropskega enotnega digitalnega trga za kmetijstvo v smislu rešitve problemov medobratovalnosti, standardov za boljšo konvergenco in vprašanj lastništva in uporabe osebnih in neosebnih podatkov ter dostopa do njih;

9.  je zaskrbljen zaradi slabe ozaveščenosti o potencialu velikih podatkov in interneta stvari ter zaradi razdrobljenosti s tem povezanih tehnoloških sistemov, kar ovira sprejemanje in upočasnjuje uvedbo, ter je razočaran zaradi počasnega uvajanja tehnologij GPS; poudarja, da morajo biti te tehnologije koristne za kmete; ugotavlja, da se v EU trenutno uporablja le 10 % sistemov za vodenje, manj kot 1 % kinematike v realnem času in manj kot 1 % tehnik variabilne uporabe (variable rate application); poziva Komisijo, naj količinsko ovrednoti okoljske in proizvodne koristi teh tehnologij in zagotovi ozaveščenost in znanje o njih ter njihov prenos; je zaskrbljen, ker bi lahko nekatere države članice zaradi pomanjkljivih zemljiških knjig leta 2018 izgubile delež zneska neposrednih plačil, in predlaga, da Komisija omogoči dostop do pametnih orodij za hitro kartografiranje kmetijskih zemljišč;

10.  poziva k prehodu na precizno kmetijstvo, ki zagotavlja nove pristope k upravljanju celotnega kmetijskega gospodarstva, kot so stroji, ki uporabljajo tehnologijo GPS/GNSS, v kombinaciji s sistemi daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS ali droni), kar omogoča do centimetra natančno obdelovanje ornega zemljišča; se strinja, da bi lahko s temi tehnikami precej zmanjšali uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter porabo vode, s čimer bi preprečili erozijo tal; poziva Komisijo, naj odpravi ovire za sprejem preciznega kmetovanja, zlasti tiste, ki so povezane z zapletenimi in razdrobljenimi sistemi informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter vprašanjem ravni naložb; ugotavlja, da je precizno kmetovanje pomembno tudi v živinoreji kot način za spremljanje zdravja živali, prehrane in donosa; poziva države članice, naj te načine podprejo, zlasti naj izkoristijo možnosti v okviru novih pravil na področju razvoju podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013; poziva Komisijo, naj pri prihodnjih revizijah skupne kmetijske politike upošteva, da kmetje za povečanje ekološkosti uporabljajo precizno kmetijstvo; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo imele najbolj oddaljene in najbolj oddaljene regije ter kmetije, vključno z najmanjšimi, in vsi drugi akterji na kmetijskih podeželskih območjih dostop do teh večnamenskih tehnologij, saj je treba ohraniti in zvišati stopnje zaposlenosti na teh najranljivejših območjih;

11.  pozdravlja, da se pri kmetovanju vse bolj uporabljajo sistemi RPAS, saj lahko to privede do manjše uporabe fitofarmacevtskih sredstev in vode; je seznanjen s tem, da se v okviru revizije temeljne zakonodaje Evropske agencije za varnost v letalstvu pripravlja zakonodajni predlog, s katerim bodo vsi droni v področju pristojnosti EU; poziva Komisijo, naj zagotovi jasne in nepristranske standarde in pravila za civilno uporabo RPAS, ki bodo veljali v vsej EU, in poskrbi, da se bodo v prihodnji zakonodaji upoštevali posebni pogoji, pod katerimi se droni uporabljajo v kmetijstvu;

12.  poudarja pomembnost novih inovativnih in cenovno sprejemljivih rešitev v kmetijskem sektorju za večjo uporabo okolju prijaznejših metod, dobrin in virov, med katerimi so tudi nove pridelovalne metode in upravljanje polj, ter tudi načini za povečanje uporabe obnovljive energije in postopno odpravo potrebe po fosilnih gorivih;

13.  spodbuja inovativne rešitve v sistemih živinoreje, ki bodo prispevale k višji ravni zdravja in dobrobiti živali in zmanjšale potreba po zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, vključno s protimikrobnimi zdravili; opozarja na možnosti za optimizacijo uporabe živalskih iztrebkov v proizvodnji energije iz obnovljivih virov in boljših gnojil; ugotavlja, da lahko v okviru naravnih procesov najdemo inovativne rešitve za zajemanje emisij, razpršitev onesnaževanja in povečanje energetske učinkovitosti sistemov za uhlevitev živali, obenem pa za spopadanje z vplivi na neto ceno; opozarja, da je metan mogoče zajemati pri proizvodnji energije, kar bi lahko pripomoglo k blažitvi podnebnih sprememb; poudarja, da je treba protimikrobna zdravila uporabljati preudarno in odgovorno in da bi lahko izboljšali celotno proizvodno verigo, če bi uporabljali učinkovitejša in hitrejša diagnostična orodja, spremljanje v realnem času, ciljno usmerjene previdnostne ukrepe in nove načine izdaje za preprečitev protimikrobne odpornosti, državam članicam, ki so naprednejše v tem pogledu, pa pustili dovolj manevrskega prostora, in poudarja, da so potrebne raziskave zdravil za nastajajoče bolezni;

14.  podpira metode ekstenzivne živinoreje in poziva k razvoju novih tehnologij za natančno ovrednotenje okoljskih koristi travnikov in pašnikov, ki se vzdržujejo na ta način, in priznava, da koristno dopolnjujejo rastlinsko pridelavo;

15.  poudarja pomen izkoristka živalskih beljakovin v proizvodnem ciklu; poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe za ovrednotenje odpadkov v kmetijstvu s spodbujanjem predelave beljakovin za krmo;

16.  spodbuja Komisijo, naj spodbuja politiko dostopa do zemlje za male in srednje kmetije, pašno in krmno živinorejo, proizvodnjo rastlinskih beljakovin ter raziskave in inovacije v zvezi s trajnostno proizvodnjo rastlinskih beljakovin;

17.  poudarja neizkoriščeni potencial, ki ga imajo tehnologija in inovacije za razvoj novega blaga in proizvodov (na področju živil in krme, mehanizacije, biokemije, bioloških sredstev za zatiranje škodljivcev itd.), ki imajo morda potencial za ustvarjanje delovnih mest v vsej agroživilski vrednostni verigi; kljub temu opozarja, da inovacije in razvoj tehnologije vodijo do izgube delovnih mest v tradicionalnih kmetijskih poklicih, ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev v teh kmetijskih sektorjih; poudarja, da je ustvarjanje novih delovnih mest v kmetijskem sektorju odločilnega pomena za razvoj podeželja, ponovno naseljevanje podeželja in gospodarsko rast ter meni, da bo postalo kmetijstvo z razvojem sodobne kmetijske prakse privlačnejše za mlade kmete in podjetnike; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za spodbujanje kmetov, da bi javnost ozaveščali o delovanju agroživilske verige in novih pridelovalnih metodah;

18.  meni, da nove informacijske tehnologije zagotavljajo precej možnosti za izoblikovanje novih vrednostnih verig, ki bi lahko vključevale bolj neposreden stik med proizvajalci in potrošniki ter bi bile bolj osredotočene na inovativne proizvode, nove storitve in večjo diverzifikacijo proizvodov in bi kmetom omogočale nove pritoke dohodkov, poleg tega bi pripomogle k preglednejšemu trgu, ki bo koristil kmetom in bo povečal število potencialnih potrošnikov njihovih proizvodov; poudarja, da bi lahko inovacije v verigi preskrbe s hrano zagotovile enakomernejšo razporeditev tveganj;

19.  poudarja, da se je treba lotiti reševanja vprašanja živilskih odpadkov, zlasti sistemskih, saj se v Evropi vsako leto zavrže ali odvrže 100 milijonov ton živil, kar znaša približno 30 %–50 % hrane, pridelane v EU; meni, da je potrebno boljše sodelovanje v prehranski verigi za zmanjšanje sedanjih ravni odpadkov; poudarja, da zastareli regulativni okviri ne bi smeli predstavljati ovire za inovativne načine obdelave živilskih odpadkov in da bi bilo treba za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov in izgub, tudi v okviru programa Obzorje 2020, spodbujati izmenjavo primerov dobre prakse in prednostno razvrstitev inovativnih projektov;

20.  poudarja, da bi lahko na vsako tono živilskih odpadkov, ki bi se jim izognili, ustvarili 4,2 tone prihranka CO2, kar bi močno vplivalo na okolje; poleg tega poudarja, kako pomembno je, da je pravni okvir skladen z načelom krožnega gospodarstva, pri čemer se določijo jasna pravila o stranskih proizvodih, uporaba surovin se optimizira, količina preostalih odpadkov pa se čim bolj zmanjša;

21.  poudarja, da se precejšnji delež bioloških odpadkov denimo že uporablja za živalsko krmo ali kot osnovni material za biogoriva; vseeno meni, da bi morali biti izkoristki teh materialov še večji, zato bi si bilo treba prizadevati za njihovo čim višjo dodano vrednost, poleg tega bi bilo treba uporabljati nove tehnologije, kot so biorafiniranje, gojenje insektov, ponovna uporaba živalskih lipidov, encimov in beljakovin iz ostankov v živilski industriji, fermentacija na trdnem gojišču, pridobivanje bioplina, pridobivanje mineralov iz gnoja in uporaba odvečnega gnoja kot obnovljivega vira energije; ugotavlja pomanjkanje jasnih pravil in nezadostno uporabo drugih virov iz biomase, kot so kmetijski stranski proizvodi in odpadki, in poziva Komisijo, naj podpira njihovo ponovno uporabo na področjih, kot je energija, in torej na ravni EU omogoči sisteme priznavanja in posebne ukrepe iz programov na področju razvoja podeželja, ki lahko vključujejo kmete in druge deležnike, na primer lokalni organi v primeru manjših projektov; ugotavlja, da ti sistemi priznavanja in posebni razvojni programi lahko tudi olajšajo čezmejni pretok in izboljšajo sinergijo in skladnost z drugimi politikami EU;

22.  meni, da poslabšanje kakovosti tal pomeni grožnjo za prihodnjo pridelavo ter je dober razlog za spremembo proizvodnih praks in sistemov kmetovanja, saj je postopno ukinjanje dejavnosti živinoreje na številnih kmetijah prispevalo k poslabšanju rodovitnosti tal zaradi nezadostne ravni organskih snovi in organskih gnojil v njej; je zaskrbljen, ker je EU močno odvisna od uvoza mineralov za proizvodnjo mineralnih gnojil, kot so fosfati, in ker sta ogljikov in ekološki odtis proizvodnje teh gnojil precejšnja; poudarja možnost predelave živalskega gnoja v mineralni koncentrat, ki ga je mogoče uporabiti za proizvodnjo zelenih gnojil, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati potrebo po mineralih gnojilih in ta navsezadnje nadomestiti, saj so skoraj enako učinkovita; pozdravlja dejstvo, da proizvodnja in uporaba mineralnih koncentratov z zaprtjem mineralnega kroga na kmetijah znatno prispevata h krožnemu gospodarstvu in bosta znatno zmanjšala stroške kmetij za gnojila; poziva Komisijo, naj pregleda uredbo EU o gnojilih in odpravi zakonodajne ovire iz direktive o nitratih, da bi omogočili in spodbudili razvoj mineralnih koncentratov iz živalskega gnoja;

23.  je tudi zaskrbljen, ker je Evropska unija še vedno odvisna od uvoza beljakovinskih živil, kot je soja, in poziva k ambiciozni politiki za razvoj pridelave beljakovinskih rastlin v EU;

24.  priporoča uporabo sistemov upravljanja, prilagojenih posamezni kmetiji, pri katerih se meri in ocenjuje bilanca hranil na ravni kmetij, povezanih z različnimi verigami v proizvodnem ciklu, kar omogoča merjenje vpliva posameznih kmetij na okolje in izračun bilanc hranil za posamezno kmetijo; ugotavlja, da je pri učinkoviti uporabi mineralov pridelek večji, uporabiti pa je treba tudi manj gnojila, ter da to prispeva k učinkoviti praksi krmljenja, pri čemer lahko kmetje izboljšajo svojo dejavnost, tako da znižajo stroške in opustijo generične ukrepe; poziva Komisijo, naj pilotne projekte na tem področju, ki so že načrtovani, podpre s sofinanciranjem iz različnih evropskih skladov, vključno s programom Obzorje 2020 in EFSI, ter o tem pripravi študijo;

25.  spodbuja uveljavljanje visoko preciznih tehnik z nizkimi emisijami za shranjevanje, prevoz in trosenje gnoja po zemljišču, s čimer se bo pri rastlinah občutno izboljšalo sprejemanje hranil iz gnoja in tako zmanjšala potreba po uporabi mineralnih gnojil ter zmanjšalo tveganje za onesnaženje voda;

26.  poudarja, da je eden od ključnih dejavnikov za zmanjšanje skupnih emisij amonijaka in zakisljevanja boljša uporaba tehnik vnosa gnojil in da bi morala zato vsaka država zagotoviti, da se pri nizkoemisijskih tehnikah za vnos gnojevke ta razdeljuje v pasovih (uporaba trosilnega čevlja ali trosilne cevi) ali injicira;

27.  poudarja, da bi lahko s kmetijsko prakso, pri kateri se upoštevajo podnebne spremembe, trojno pridobili, saj bi se povečala trajnostna proizvodnja, zagotovilo na podnebne spremembe odporno kmetovanje, ki se bolje spopada s spreminjajočimi se in uničujočimi vremenskimi vzorci, poleg tega pa bi se s spodbujanjem produktivnih, z viri gospodarnih in krožnih sistemov zmanjšale emisije iz kmetijskega sektorja; poudarja, da sta kmetijski in gozdarski sektor edinstvena glede dejavnega zajemanja CO2 z rastlinami in pogozdovanjem, uporabo pokrovnih posevkov in stročnic, gozdnih pasov, ki so koristni tudi za zaščito posevkov in so sposobni zadrževati vodo, ter z absorpcijo toplogrednih plinov v prsti (ponor ogljika); v zvezi s tem opozarja na program „4 na 1000“, predstavljen v okviru konference COP21, ter možnosti za finančne spodbude; spodbuja kmete, naj nadaljujejo in okrepijo uvajanje teh novih in inovativnih praks;

28.  poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo agrogozdarski in kmetijski sistemi, zlasti za zmanjševanje poplav in erozije tal ter izboljšanje zdravja tal; poziva k nadaljnjemu vključevanju inovativnih pristopov, osredotočenih na drevesa, v kmetijske dejavnosti in k odstranitvi upravnih bremen za optimizacijo načrtovanja vodnih zbiralnikov in gospodarjenja z vodo; poudarja koristi, povezane z uporabo dreves, za povečano trajnost in produktivnost kmetijstva, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter lokalni in regionalni gospodarski razvoj; priznava, da bi bilo treba zaščititi in nagraditi tradicionalne drevesno-pašne sisteme z večnamensko in trajnostno uporabo zemljišč, hkrati pa upoštevati tudi novejše metode vključevanja dreves v nižinske kmetijske sisteme, kot so drevoredi;

29.  meni, da je kakovost tal gospodarsko in ekološko pomembna, saj bo v primeru, da se ekološko stanje poslabša, prst manj rodovitna, poleg tega bo na voljo manj hranil, rastline bodo bolj dovzetne za škodljivce in bolezni, zmogljivost zadrževanja vode bo slabša, biotska raznovrstnost pa manjša; poziva Komisijo, naj podpre inovativne prakse in izmenjavo zgledov najboljše prakse, kot so sistemi kolobarjenja, stalna talna odeja, omejeno obdelovanje tal ali pognojevanje z zelenimi stročnicami in bakterijami, ki nase vežejo dušik, da se prepreči nadaljnja degradacija tal; poudarja, da je za boj proti dezertifikaciji in evtrofikaciji treba kmete spodbujati k razvijanju namakalnih sistemov, vključno z izboljšanjem učinkovitosti rabe vode in uporabo tehnik varčnega namakanja; meni, da je treba bolje razumeti vpliv med mobilizacijo organske snovi in proizvodnimi potrebami; pozdravlja raziskovanje inovativnih praks, kot so uporaba mikrobnih posegov (bakterijska gnojila) in študije interakcije med rastlino in prstjo z mikorizo, rizobakterijami za pospeševanje rasti rastlin (PGPR) in regulatorji rasti rastlin (PGR), s katerimi bi lahko zmanjšali vpliv na okolje ter uporabo kemičnih gnojil in pesticidov, ki škodujejo zdravju ljudi in živali in okolju; priznava pomen trajnostne rabe tal, pri kateri se upoštevajo potrebe posameznega terena;

30.  priznava, da kmetijski sistemi niso produktivni, če so večino leta izpostavljeni poplavam ali suši; poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo inovacije na področju upravljanja in varovanja voda z vključevanjem storitev svetovanja na kmetijah in storitev širitve gospodarstev, pri čemer naj uporabijo inovativne tehnike in tehnologije, ki na primer zmanjšujejo potratnost namakalnih sistemov ali blažijo posledice poplav; poziva k uporabi novih tehnik, skupaj z obstoječimi in novimi značilnosti krajin kot so ribniki, in s shemami, ki so namenjene povečevanju zadrževanja vode v tleh in v habitatih, povezanih s kmetijstvom, kot so močvirni travniki, zavarovati območja pronicanja podtalnice, povečati zmožnost pronicanja vode v tla in zadrževanje vode; pozdravlja sinergije pri načrtovanju pokrajine in upravljanju povodja; poziva k spodbujanju uporabe tehnik „obnavljanja kmetijstva“ za povečanje globine vrhnje plasti prsti, spodbujanje ustvarjanja humusa, inokulacijo mrtve ali nezdrave prsti s kompostom, da se povrne njihova optimalna funkcionalnost itd.,; 

31.  poziva h krepitvi prizadevanj za razvoj in popolno uporabo sistema celostnega upravljanja fitofarmacevtskih sredstev , torej je treba podpreti znanstvene raziskave nekemičnih nadomestkov in ukrepov z nizkim tveganjem, kot so opredeljeni z ustrezno zakonodajo, ter pesticidov, ki so okolju prijaznejši; svari pred profilaktično rabo fitofarmacevtskega materiala in v zvezi s tem poudarja, da bi bilo celostno upravljanje zatiranja škodljivcev pametnejši način uporabe medsebojnega vpliva bioloških in kemičnih ukrepov; poudarja, da bi bilo mogoče inovacije na področju alternativnih snovi z nizkim tveganjem, kot so opredeljene v ustrezni zakonodaji, in fizične posege dodatno spodbujati na evropski ravni, skupaj z ekološkimi spodbudami in biotičnim zatiranjem; je zaskrbljen, da sedanji pristop k registraciji fitofarmacevtskih sredstev ni optimalen in da zakonodaja za spodbujanje razvoja integriranega varstva rastlin pred škodljivci ni v koraku s časom; poziva Komisijo, naj pripravi načrt za bolj trajnostni sistem zatiranja škodljivcev, kar vključuje svetovalne storitve; ugotavlja, da bi se lahko z mehanizmi biološkega nadzora, kar zadeva škodljivce in bolezni, zmanjšala uporaba pesticidov, odpornost rastlin pa bi se izboljšala;

32.  poziva k nadaljnjemu razvoju inovativnih metod gojenja, obenem pa, da je treba ohraniti evropske banke semen, ker so bistvene za zagotavljanje novih in raznovrstnih sort z višjimi donosi, večjo hranilno vrednost, boljšo odpornost na bolezni in neugodne vremenske razmere, ter spodbujajo večjo biotsko raznovrstnost; poudarja, da bi lahko nove tehnike gojenja ponudile možnosti za zmanjšanje vpliva konvencionalnega kmetijstva na okolje; svari pred kakršno koli vezanostjo novih sort na odvisnost od kemičnih snovi; se ne strinja s sedanjimi upravnimi in regulativnimi obremenitvami za podjetja in spodbuja lokalne kmetijske programe gojenja; poudarja, da je potrebna skrbnost pri odobritvi novih sort; poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo novih tehnik, ki imajo ustrezno oceno tveganja, če je potrebna, in so v celoti skladne s previdnostnim načelom, in da malim in srednjim podjetjem zagotovi dostop do bioloških materialov v sektorju gojenja ter pričakuje, da bo v zvezi s tem odločno podprla inovacije; zato nasprotuje sedanjemu sklepu razširjenega odbora za pritožbe Evropskega patentnega urada v zadevah G2/12 in G2/13 z dne 25. marca 2016;

33.  v zvezi z inovativnimi novimi tehnikami gojenja rastlinskih sort in živalskih pasem opozarja na pravno varstvo biotehnoloških izumov(3), v skladu s katerim splošnih rastlinskih sort in živalskih pasem ter postopkov za pridobivanje rastlin in živali, ki so v bistvu biološki, ni mogoče patentirati; poziva Komisijo, naj preuči pojasnilo razlage in področja uporabe navedene izjeme, saj morata biti prost dostop do uporabe zarodnega materiala in njegova prosta uporaba v interesu prehranske varnosti še naprej zagotovljena;

34.  poudarja, da je mogoče uporabiti finančne instrumente in prispevati k izboljšanju prihodkov evropskih kmetij; ugotavlja, da je le pet držav članic sprejelo dodatne možnosti v okviru novega programa za razvoj podeželja, da bi finančne instrumente, skladne s trgom, uporabile za odpravljanje tržnih vrzeli; poziva Komisijo, naj olajša dostop do posojil, saj pomanjkanje tega dostopa ovira inovacije;

35.  pozdravlja memorandum o soglasju med Evropsko komisijo in Evropsko investicijsko banko in njeno pripravljenost za podporo kmetijskim projektom in mladim kmetov z ustvarjanjem nove možnosti financiranja za države članice, ki uvajajo oblike finančne podpore, kot so jamstveni skladi, obnovljivi skladi ali naložbeni kapital, da bi se olajšal dostop do posojil kmetom in skupinam kmetov, kot so zadruge, organizacije proizvajalcev in skupine ter njihovi partnerji, da bi so pomagalo pri naložbah v posodabljanje kmetij, obenem pa nudilo finančne možnosti za premagovanje ovir za pridobitev posojil, kar proporcionalno bolj vpliva na ženske, in da bi se mladim kmetom ponudilo finančne možnosti, da razširijo svojo dejavnost, pa tudi da bi zagotovili naložbe v raziskave v javnem sektorju v povezavi z javno-zasebnimi partnerstvi, v okviru katerih se preskušajo in uvajajo inovativni proizvodi; ponovno izjavlja, da Parlament želi doseči, da ta finančna podpora steče, in odpraviti ovire pri dostopu do financiranja;

36.  poziva Komisijo, naj podrobno preuči nova znanja, ki so potrebna za prihodnje upravljanje evropskih kmetij in spodbujanje njihove razširitve s pomočjo vseh razpoložljivih instrumentov;

37.  priznava, da je mogoče tveganje veliko bolje obvladovati, in meni, da so razpoložljiva orodja za obvladovanje tveganj in upravljanje trgov premalo razvita, kar utegne kratkoročno privesti do manjše produktivnosti, dolgoročno pa do izgub na področju inovacij; poziva Komisijo, naj preuči možnost spodbujanja zasebnih sistemov zavarovanja, ki krijejo izgubo v primeru slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali rastlin, napada škodljivcev ali okoljske nesreče, kot je navedeno v členu 37 Uredbe (EU) št. 1305/2013, in naj o tem poroča;

38.  pozdravlja možnosti v okviru Evropskega partnerstva za inovacije na področju uporabnih raziskav v kmetijskem sektorju in participativnih inovacij v skupnostih podeželskih izvajalcev; je zaskrbljen zaradi razdrobljenega načina, na katerega se to partnerstvo izvaja na nacionalni ravni, in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi kar najbolj enostavne postopke za sodelovanje; poziva Komisijo, naj oceni mehanizme sofinanciranja na področju partnerstva in drugih evropskih javnih politik za spodbujanje učinkovitejših raziskav, ki se bolj osredotočajo na potrebe trga, in potrebo po oblikovanju trajnostnih kmetijsko in agroekoloških praks, in ga poganjajo podjetniške in socialno-ekonomske potrebe, ki oblikujejo čezmejne tematske raziskovalne skupine in boljše možnosti za udeležbo podjetij; poziva Komisijo, naj dejavneje sodeluje pri pripravi jasne agende na področju inovacij in raziskav, povezane s programi Obzorje 2020;

39.  želi poudariti pomen, ki ga imata ozaveščanje in obveščanje potrošnikov; poudarja, da lahko večja preglednost v dobavni verigi in pridelavi potrošnikom pomaga sprejeti bolj ozaveščene odločitve pri nakupu proizvodov; meni, da lahko to kmetom omogoči, da od svoje pridelave zaslužijo več;

40.  meni, da se gospodarski razvoj in okoljska trajnost lahko dopolnjujeta, če se omogoči dovolj prostora za inovacije in podjetništvo ter če se z ukrepi prepreči neupravičene razlike pri izvajanju na nacionalni ravni in take razlike odpravi naknadno, ter se tako dejansko zagotovijo enaki konkurenčni pogoji v Uniji, med drugim z raziskovanjem novih in ustreznih tehnik, kot je priprava satelitskih posnetkov; poziva komisijo, naj dejansko zagotovi enake konkurenčne pogoje za kmetijski sektor in hkrati zagotovi, da se veljavno okoljsko zakonodajo, kot sta direktivi o pticah in o habitatih, v različnih državah članicah v celoti upošteva ter se konča njeno neenotno, nasprotujoče in neustrezno izvajanje;

41.  je zaskrbljen, ker je vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 pokazal, da ni znatnega skupnega napredka glede prispevka kmetijstva k ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti;

42.  poudarja, da bi moral biti poudarek skupne kmetijske politike na potrebah kmetov in lokalnih pogojih, kar pa ne bi smelo ogroziti ciljev politike; poudarja, da je potreben bolj enostaven in prožen zakonodajni okvir, ki bo bolj prilagojen nacionalnim in lokalnim razmeram in bolj primeren za zagotavljanje sinergij z drugimi sektorji s spodbujanjem povezovanja znanja in vključevanjem uporabe virov ter bo bolj usklajen s cilji krožnega gospodarstva, da bi izboljšali prepoznavnost obstoječih posebnih promocijskih sistemov označevanja in spodbudili nove inovacije za promocijo raznolikosti evropskih kmetijskih proizvodov; poudarja tudi, da konkurenčna in trajnostna skupna kmetijska politika zagotavlja večjo uporabo inovativnih praks in dolgoročno sposobnost preživetja evropskega kmetijskega sektorja, in sicer z racionalizacijo državnih intervencij in spodbujanjem inovacij v javnem in zasebnem sektorju, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju Evrope, zlasti podeželskih območij;

43.  poziva Komisijo, naj vsaki dve leti poroča o vplivu financiranja EU in drugih ukrepov EU s področja kmetijskih inovacij na razvoj neto in prodajnih cen kmetijskih proizvodov in na s tem povezane finančne in gospodarske obete družinskih kmetij v EU;

44.  meni, da so inovacije bistveno orodje in ključna horizontalna prednostna naloga za razvoj, izvajanje in uresničevanje ciljev reforme skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2020; zato poziva Komisijo, naj oblikuje ambicioznejšo krovno strategijo z merljivimi rezultati, da bodo raziskave in inovacije bolj prilagojene in osredotočene na prednostne naloge; poudarja, da bi bilo treba v skupni kmetijski politiki zagotoviti več prožnosti za uporabo novorazvitih tehnik in praks brez povečanja upravnih bremen; meni, da bi morala biti horizontalna prednostna naloga, da se v evropskem zakonodajnem okviru zagotovi dovolj manevrskega prostora za pilotne programe in preskušanje inovativnih tehnik v skladu s previdnostnim načelom;

45.  poziva Komisijo, naj tudi zagotovi, da bo spodbujanje pravične konkurence tudi na drugih področjih cilj predpisov in politik za bolj funkcionalen in integriran notranji trg;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0084.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0473.

(3)

Direktiva 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov.


OBRAZLOŽITEV

Odkar obstaja kmetijstvo, se kmetijska praksa spreminja. Te spremembe so strukturne ali pa so povezane s proizvodnimi procesi. Zaradi njih je kmetijski sektor eden najbolj dinamičnih gospodarskih sektorjev. Sodobna kmetijska praksa je napredna. Ker je ta sektor med prvimi pri uvajanju nove tehnologije, je lahko gospodarstvo na podeželju uspešno in sledi splošnemu gospodarskemu razvoju. Z boljšim izkoriščanjem inovativne moči je lahko kmetijstvo del več rešitev.

Do leta 2050 se bo število svetovnega prebivalstva povzpelo na več kot devet milijard. Obenem se hitro spreminjajo prehrambne navade, med potrošniki je namreč vse več povpraševanja po živalskih beljakovinah, na primer po mleku in mesu. Torej moramo zmanjšati ekološki odtis kmetijske proizvodnje, da bomo ublažili pritisk na okolje in orno zemljo. Potencial inovacij v kmetijstvu še ni popolnoma priznan, poleg tega evropski pravni okvir ne more slediti hitremu napredku. Premagati bomo morali ključne izzive, da bomo pospešili in spodbudili inovacije in podjetništvo v kmetijstvu.

V skupni kmetijski politiki bi morali večjo pozornost nameniti potrebam kmetov, pri čemer ne bi smeli ogroziti uresničevanja ciljev politike, kar pomeni, da bi morali omogočiti dovolj prožnosti za krepitev inovacij in konkurenčnosti. Tehnološke inovacije lahko pripomorejo k opuščanju generičnih ukrepov in prispevajo k namenskemu posredovanju. Precizno kmetovanje in veliki podatki bodo preoblikovali kmetijstvo, pripomogli k temu, da bomo morali za več kg pridelka vložiti manj virov, in prispevali k bolj usmerjenemu posredovanju proti boleznim ali škodljivcem.

Z več znanja in večjo ozaveščenostjo o ekosistemih v okviru procesov kmetijske proizvodnje se bodo okrepili razvojni dosežki, kot je celostno zatiranje škodljivcev, pri katerem se bolj smiselno upošteva medsebojni vpliv kemičnih in bioloških ukrepov. Nadvse pomembne so ciljno usmerjene spodbude v proizvodnem procesu in naložbe. Po drugi strani bi bilo treba posodobiti zastarelo zakonodajo in jo prilagoditi novim rešitvam, tako da se na primer umetna gnojila nadomestijo z gnojili iz živalskega gnoja. Kmetijski sektor se pogosto sooča z nasprotujočimi si in kontradiktornimi ukrepi, ki kmete odvračajo od učinkovitejše pridelave.

Kmetijstvo je treba bolje prilagoditi drugim industrijskim sektorjem, na primer na področju kemikalij, zdravja in tehnologije, pri čemer je treba okrepiti povezovanje znanja, integrirati uporabo virov in bolje razumeti vzajemne učinke, da se optimizira njihov medsebojni vpliv in se kmetijstvo bolje vključi v tržno gospodarstvo. Poleg tega je mogoče z vključevanjem inovacij v tehnologijo in tehnike ustvariti delovna mesta v celotni agroživilski vrednostni verigi in zagotoviti nove pritoke dohodkov, denimo z ustvarjanjem bolj neposrednega stika med potrošniki in kmeti ali z bolj raznolikimi proizvodi in storitvami.

Evropski kmetijski sektor je odločilnega pomena za vso Unijo, saj zagotavlja hrano, obenem pa je nadvse pomemben gospodarski steber, zaposluje namreč 25 milijonov ljudi, ki se neposredno ukvarjajo s kmetovanjem, poleg ljudi, ki so zaposleni v živilskem in maloprodajnem sektorju ter v drugih dopolnilnih sektorjih. Kmetijstvo EU še vedno določa standarde za kmetijsko prakso po svetu, s katero se pridelajo proizvodi visoke dodane vrednosti, pri čemer zagotavlja rešitve, ki temeljijo na znanju, da bi nahranili vse naraščajoče in vse zahtevnejše prebivalstvo. Če ne bomo zavračali novih rešitev za najstarejšo in najosnovnejšo človekovo potrebo po oskrbi s hrano, temveč jih bomo sprejeli, bo kmetijstvo EU pomembno tudi v naslednjih letih.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (22.12.2015)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o krepitvi inovacij in gospodarskega razvoja pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje

(2015/2227(INI))

Pripravljavec mnenja: Damiano Zoffoli

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da število svetovnega prebivalstva nenehno narašča in naj bi se do leta 2050 povzpelo na 9,6 milijarde, zaradi česar bo vse večji pritisk na preskrbo s hrano in naravne vire; ugotavlja, da bi to lahko imelo posledice tudi za evropske kmete;

2  želi opomniti, da kmetijska površina na Zemlji sedaj znaša že manj kot 2000 m2 na prebivalca in da mora ta površina zagotavljati ustrezno količino in kakovost hrane za vsakega posameznika čez celo leto;

3.  priznava, da bo največji izziv vsem državljanom EU zagotoviti dostop do hrane in ustrezno preskrbo s kakovostno in varno hrano ter obenem zmanjšati pritisk na naravne vire in s tem varovati okolje in dragocene vire za prihodnje generacije; v zvezi s tem poudarja potencial in pomen inovacij pri upravljanju kmetij; poudarja pomen milanske listine in potrebo po spodbudnem okviru politike EU, da se ta izziv premaga; nadalje poudarja, da je lahko trajnostno upravljanje kmetij močan temelj gospodarske uspešnosti;

4.  poudarja, da je treba rešiti problem živilskih odpadkov, zlasti sistemskih, saj se vsako leto zavrže ali izgubi 1,3 milijarde ton hrane; meni, da je za zmanjšanje sedanje potrate potrebno tesnejše sodelovanje med kmeti, proizvajalci in distributerji; poziva države članice, naj poiščejo inovativne načine za reševanje problema živilskih odpadkov, kot je razdeljevanje neprodane hrane, ki je še vedno užitna, dobrodelnim organizacijam ali, če hrana ni več užitna, njena ponovna uporaba v ciklu hranil v obliki kompostiranja; poudarja, da je treba spodbujati programe za izobraževanje o prehrani v družini in šolah in s tem spodbujati pravilno prehrano že od otroštva;

5.  poudarja, da bi lahko na vsako tono živilskih odpadkov, ki bi se jim izognili, ustvarili 4,2 tone prihranka CO2, kar bi močno vplivalo na okolje; poleg tega poudarja, kako pomembno je, da je pravni okvir skladen z načelom krožnega gospodarstva, pri čemer se določijo jasna pravila o stranskih proizvodih, uporaba surovin se optimizira, količina preostalih odpadkov pa se čim bolj zmanjša;

6.  zato poudarja pomen inovacij v podporo kmetom pri prehodu na bolj trajnostne kmetijske prakse, da bi zagotovili pravico do kakovostne in varne hrane ter povečali učinkovitost in trajnost proizvodnih in distribucijskih sistemov, obenem pa zagotovili dostojne prihodke za vse kmete, varovanje javnega zdravja ter zdravja in dobrobiti živali ter zmanjšanje onesnaževanja in emisij toplogrednih plinov, s čimer bi omilili učinke podnebnih sprememb;

7.  poudarja, da naj bi dobri načini upravljanja kmetij zaustavili zmanjševanje biotske raznovrstnosti v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in zagotovili varstvo kakovosti zraka, vode in tal, da se zagotovita produktivnost in trajnost kmetijskega sektorja v prihodnje; meni, da bi morali te cilje doseči tudi s pridelavo poljščin brez gensko spremenjenih organizmov ter z živinorejo brez kloniranja;

8.  ugotavlja, da so uspešne kmetije odvisne od kakovosti tal in vode ter biotske raznovrstnosti in da je dobro gospodarjenje z naravnimi virov v rokah kmetov; poudarja koristi, ki jih lahko imajo v tej zvezi ustrezne spodbude in izmenjava zgledov dobre prakse s področja trajnostnega upravljanja kmetij; poudarja ključno vlogo, ki jo imajo ekološko in biodinamčno kmetovanje pri ohranjanju naravnih virov, preprečevanju onesnaženja okolja ter neposrednem in posrednem ohranjanju biotske raznovrstnosti;

9.  želi opomniti, da bi se lahko kmetje z ustreznimi gospodarskimi pobudami, pravičnejšo porazdelitvijo prihodkov v verigi preskrbe s hrano in transparentnimi tržnimi pogoji, vključno z označevanjem države izvora, učinkoviteje borili proti podnebnim spremembam in zagotavljali odpornost ekosistemov z uporabo okolju prijaznih metod kmetovanja, vključno z ukrepi, kot so diverzifikacija posevkov, ohranjanje naravnih habitatov, ekosistemov in lokalnih sort in vrst ter ekološko kmetovanje površin, s čimer bi še bolj pripomogli k ohranjanju in spodbujanju biotske raznovrstnosti;

10.  želi poudariti pomen, ki ga imata ozaveščanje in obveščanje potrošnikov; poudarja, da lahko večja preglednost v dobavni verigi in pridelavi potrošnikom pomaga sprejeti bolj ozaveščene odločitve pri nakupu proizvodov; meni, da lahko to kmetom omogoči, da od svoje pridelave zaslužijo več;

11.  opominja, da bi s poenostavljenimi ukrepi in boljšim svetovanjem pri izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike kmete spodbudili k sprejetju bolj trajnostnih načinov kmetovanja;

12.  priznava pomembno vlogo družinskih kmetij za življenje na podeželju, saj pridelujejo hrano in ohranjajo kulturo in tradicijo držav članic in njihovih regij; zato poziva k širjenju inovativnih konceptov v kmetijstvu, ki temeljijo na trajnostni proizvodnji hrane visoke kakovosti;

13.  je zaskrbljen, ker je vmesni pregled strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 pokazal, da ni znatnega skupnega napredka pri prispevku kmetijstva k ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti, zato Komisijo in države članice poziva, naj to upoštevajo pri vmesnem pregledu skupne kmetijske politike, države članice pa, naj podpirajo inovativne politike;

14.  poudarja, da je potrebna integracija pridelave in predelave s spodbujanjem skupin proizvajalcev in kratkih dobavnih verig, kar bi lahko pripomoglo k zmanjšanju ogljičnega odtisa v verigi preskrbe s hrano, obenem pa bi potrošnikom zagotovili lokalne, bolj sveže in zdrave proizvode;

15  poudarja, da tesnejše sodelovanje med kmeti in potrošniki v lokalnih omrežjih za preskrbo s hrano, ki ga pogosto zaznamuje neposreden osebni stik med proizvajalcem ter stranko, nudi koristi, kot so sveža in lokalno pridelana živila, ki manj vplivajo na okolje, kmetom pa omogoča povečanje prihodkov; je seznanjen s pozitivno vlogo kratkih dobavnih verig, ki zajema vrsto oblik neposredne prodaje (od prodaje na kmetiji, na tržnicah ali prek interneta);

16.  meni, da so raziskave in inovacije na agroekološkem področju poglavitni dejavniki za podporo trajnostne rasti in konkurenčnosti v agroživilskem sektorju in utegnejo posledično izboljšati socialne in ekonomske razmere za kmete in lokalne skupnosti, saj ustvarjajo več delovnih mest in boljša delovna mesta, s katerimi bi lahko tudi mlade pritegnili v kmetijski sektor; priznava pomembno vlogo, ki jo imajo pri tem kmetijske šole in agronomske univerze za podporo razvoja spretnosti za novo generacijo kmetov;

17.  poleg tega poudarja, da bi spodbujanje mladih kmetov pripomoglo k reševanju problema opuščanja zemljišč in staranja prebivalstva na podeželju, s čimer bi se omejilo tveganje za hidrogeološko nestabilnost; poudarja, da bi bilo z omejitvijo trenda opuščanja zemljišč tudi manj njihovega prilaščanja;

18.  meni, da mora biti povečanje inovativnosti in gospodarskega razvoja pri upravljanju kmetij dosegljivo za velike, srednje in male kmete; verjame, da bi bilo treba za izmenjavo in izvajanje zgledov dobre prakse na terenu omogočiti boljše povezave med kmetijskim sektorjem ter raziskavami in inovacijami;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj več vlagajo v raziskave in inovacije ter naj podpirajo razvoj tehnologij, ki prispevajo k trajnostnemu in ekonomsko upravičenemu upravljanju kmetij, obenem pa ohranjajo tradicionalno znanje in kmetijske prakse kmetov in živinorejcev;

20.  meni, da bi bilo treba te naložbe nameniti krepitvi povezav med raziskavami, industrijo in kmetijami, zlasti malimi in srednjimi kmetijami, in sicer tako, da se olajša izmenjava najboljše prakse in prenos rezultatov raziskav na te kmetije, ki so kljub temu, da jih je v EU precej več, pogosto izključene iz kroga inovacij; poudarja, da bi moral biti cilj teh programov razvoj novih tehnologij, vključno s preciznim kmetovanjem, in inovativnih tehnik, ki omogočajo zmanjšanje uporabe kemikalij, ki škodujejo zdravju ljudi in živali ter okolju;

21.  poudarja pomen izboljšanja širokopasovnih omrežij na podeželju kot prispevek h krepitvi inovativnost in gospodarskega razvoja pri upravljanju kmetij, zlasti za srednje in male kmete;

22.  poudarja, da je za prilagoditev podnebnim spremembam in njihovo blažitev potrebna uporaba trajnostnih kmetijskih praks in praks upravljanja voda;

23.  poziva Evropsko unijo, naj razvije in preuči celostne strategije za zmanjšanje uporabe antibiotikov za varstvo zdravja ljudi in živali ter dobrobit živali;

24.  poudarja, da kmetje z vzrejo na pašnikih živalim omogočijo prosto gibanje, instinktivno vedenje, naravno prehranjevanje in da niso izpostavljene stresu in boleznim, ki so povezane z vzrejo v zaprtih prostorih;

25.  poziva Evropsko unijo, naj več javnih sredstev nameni za strateški sektor ekološkega kmetovanja, da se bodo razvile tehnike kmetovanja, pri katerih se povečuje aktivnost mikroorganizmov v prsti in biotska raznovrstnost, vključno z uporabo tehnik kompostiranja ter gojenja mešanih setev in pokrovnih posevkov, in naj spodbuja kolektivni nakup in uporabo strojev ter razvoj strojev, ki bodo prilagojeni potrebam ekološkega kmetovanja, izbor lokalno ustreznih trpežnih sort, odkrivanje novih virov ali organskih gnojil ter naravnih rešitev za zaščito rastlin pred insekti;

26.  poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v izboljšanje sort endemičnih rastlinskih vrst, ki bi lahko bile primerne za živalsko krmo, da bi se zmanjšala odvisnost od uvoza živalske krme, ki je pogosto pridelana iz gensko spremenjenih rastlin.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

22.12.2015

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

59

7

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Cristian-Silviu Buşoi, Soledad Cabezón Ruiz, Alberto Cirio, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Sylvie Goddyn, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Jean-François Jalkh, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Michèle Rivasi, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Dubravka Šuica, Tibor Szanyi, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Nicola Caputo, Mark Demesmaeker, Herbert Dorfmann, Luke Ming Flanagan, Elena Gentile, Martin Häusling, Jan Huitema, Merja Kyllönen, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, James Nicholson, Alojz Peterle, Christel Schaldemose, Jasenko Selimovic, Keith Taylor

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Beatriz Becerra Basterrechea, Michał Boni, Neena Gill, Monika Hohlmeier, Sander Loones, Helga Stevens


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

21.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

7

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Clara Eugenia Aguilera García, Richard Ashworth, Paul Brannen, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Nuno Melo, Ulrike Müller, James Nicholson, Marijana Petir, Bronis Ropė, Jordi Sebastià, Jasenko Selimovic, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bas Belder, Franc Bogovič, Rosa D’Amato, Ivan Jakovčić, Karin Kadenbach, Annie Schreijer-Pierik, Ricardo Serrão Santos, Estefanía Torres Martínez, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Ramón Luis Valcárcel Siso

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Keith Taylor

Pravno obvestilo