Postopek : 2015/2281(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0176/2016

Predložena besedila :

A8-0176/2016

Razprave :

PV 22/06/2016 - 22
CRE 22/06/2016 - 22

Glasovanja :

PV 23/06/2016 - 8.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0291

POROČILO     
PDF 568kWORD 173k
11.5.2016
PE 573.113v03-00 A8-0176/2016

o nadaljnji obravnavi strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)

(2015/2281(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalec: Zdzisław Krasnodębski

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o nadaljnji obravnavi strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)

(2015/2281(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 14,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“)(1),

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – „Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi“ (2012/C 70/05)(2),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskemu in socialnemu odboru in Odboru regij z dne 26. avgusta 2015 o osnutku skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (COM(2015)0408)(3),

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (2015/C 417/04)(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. in 29. novembra 2011 o referenčnem merilu za učno mobilnost(5),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2010 o izobraževanju za trajnostni razvoj(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. februarja 2014 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – odziv na sklepe Sveta o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate in letnem pregledu rasti za leto 2013 (2013/C 64/06)(7),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o podjetnosti v izobraževanju in usposabljanju(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence (2015/C 172/05)(11),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o zmanjšanju osipa in spodbujanju šolskega uspeha (2015/C 417/05)(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (COM(2012)0669)(13),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (2012/C 398/01)(14),

–  ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(15),

–  ob upoštevanju deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (Pariška deklaracija), ki je bila sprejeta 17. marca 2015 na neformalnem srečanju ministrov EU za izobraževanje(16),

–  ob upoštevanju sklepov iz Rige, ki so jih 22. junija 2015 sprejeli ministri, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje(17),

–  ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 3. julija 2008 z naslovom Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU (COM(2008)0423)(18),

–  ob upoštevanju poročila, ki jo je februarja 2010 za Komisijo pripravila strokovna skupina o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta, z naslovom Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta: ukrepajmo zdaj(19),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost(20),

–  ob upoštevanju poročila šestega univerzitetno-podjetniškega foruma iz marca 2015(21),

–  ob upoštevanju napovedi Cedefopa o spretnostih iz leta 2012 o prihodnji ponudbi spretnosti in prihodnjem povpraševanju po njih v Evropi(22),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(23) ter z dne 28. aprila 2015 o pregledu izvajanja bolonjskega procesa(24),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 26. novembra 2015 o izobraževanju otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah(25)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja(26),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0176/2016),

A.  ker je treba vse navedbe „izobraževanja in usposabljanja“ razumeti, kot da vključujejo formalne, neformalne in priložnostne oblike glede na njihove dopolnjevalne značilnosti pri prehodu v učečo se družbo in njihovo vlogo pri nagovarjanju specifičnih ciljnih skupin, kar pospešuje vključevanje ljudi s slabšimi možnostmi za izobraževanje;

B.  ker izobraževanje in usposabljanje ne bi smela biti usmerjena samo v to, da zadostita potrebam na trgu dela, temveč bi morala biti sama po sebi vrednota, saj je izobraževanje enako pomembno tudi za razvoj etičnih in državljanskih vrlin ter široko razumljenih humanističnih vrednot, kot so zapisane v Pogodbah, ter za krepitev demokratičnih načel, na katerih temelji Evropa;

C.  ker bi moralo izobraževanje prispevati k osebnemu razvoju, medsebojnemu spoštovanju in osebni rasti mladih, da bodo postali proaktivni, odgovorni in osveščeni državljani z državljanskimi, socialnimi, medkulturnimi kompetencami na različnih področjih, pa tudi usposobljeni strokovnjaki;

D.  ker bi morali izobraževanje obravnavati kot temeljno človekovo pravico in javno dobro, ki bi moralo biti dostopno vsem;

E.  ker imata izobraževanje in usposabljanje pomembno vlogo pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti, širjenje dostopa do vseživljenjskega učenja pa lahko ustvari nove možnosti za nizko kvalificirane osebe, brezposelne, ljudi s posebnimi potrebami, starejše in migrante;

F.  ker sta vključujoče in zelo kakovostno izobraževanje in usposabljanje bistvena za kulturni, gospodarski in družbeni razvoj Evrope;

G.  ker bi morala izobraževanje in usposabljanje v Evropi prispevati k strategijam in pobudam EU, med drugim k strategiji Evropa 2020, pobudi o enotnem digitalnem trgu, evropski agendi za varnost in naložbenemu načrtu za Evropo;

H.  ker se države članice ne soočajo z enako vrsto in zahtevnostjo izzivov, kar pomeni, da bi morala biti vsa priporočila v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem prožna in upoštevati nacionalne in regionalne gospodarske, socialne, demografske, kulturne in druge dejavnike, hkrati pa bi moral biti njihov cilj izboljšati položaj v EU kot celoti;

I.  ker bi moral strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) ob upoštevanju pristojnosti držav članic dopolnjevati nacionalne ukrepe in podpirati države članice v prizadevanjih za razvoj sistemov izobraževanja in usposabljanja;

J.   ker bi bilo treba izenačiti gospodarski razvoj in socialno kohezijo prek sklopa politik s ciljem, da bi bilo znanje bolj pošteno porazdeljeno med prebivalstvom, s čimer bi odpravili vse večje razlike v plačilu, ki se pojavljajo kot stranska posledica tehnološke rasti, ki temelji na spretnostih;

K.  ker so učinkovite naložbe v kakovostno izobraževanje in usposabljanje vir trajnostne rasti;

L.   ker je sedanja raven znanja in osnovnih spretnosti zaskrbljujoče nizka, zato je treba v okviru osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja zagotoviti potrebno podlago za nadaljnje učenje in vključevanje na trg dela;

M.  ker je treba zaradi trenda nizke ravni osnovnih spretnosti pri odraslih okrepiti njihovo izobraževanje, saj je to sredstvo za nadgradnjo spretnosti in prekvalifikacijo;

N.   ker Komisija v letnem pregledu rasti 2014 meni, da morajo države članice pri odhodkih poiskati načine za zaščito ali spodbujanje dolgoročnih naložb v izobraževanje, raziskave, inovacije, energijo in podnebne ukrepe in da je bistveno vlagati v posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno z vseživljenjskim učenjem;

O.   ker so javni proračuni še vedno pod hudim pritiskom, zaradi česar je več držav članic zmanjšalo odhodke za izobraževanje in usposabljanje, ter ker bi morale biti nadaljnje naložbe na tem področju učinkovitejše, saj so odločilni dejavnik za produktivnost, konkurenčnost in rast;

P.  ker kljub vse boljšim rezultatom pri doseganju ciljev ET 2020 v sektorju visokošolskega izobraževanja iz celotnega evropskega visokošolskega prostora poročajo o pomislekih zaradi učinkovitosti naložb držav članic v izobraževanje; prvenstvenem poudarku na kvantitativnih kazalnikih, pogojih za poučevanje in njegovi kakovosti, vse manjši akademski svobodi ter dvomih o nekaterih vidikih bolonjskega procesa in njegovem izvajanju v nekaterih državah;

Q.   ker spremljanje ET 2020 kaže, da sta glavna izziva, s katerima se danes soočamo, izobraževalna revščina in slaba vključenost oseb s slabšim socialno-ekonomskim položajem, kar zahteva večji socialni poudarek, če naj se dosežejo cilji ET 2020 ter izboljša vključenost in kakovost sistemov izobraževanja in usposabljanja;

Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)

1.   pozdravlja pregled stanja ET 2020 in poudarja, da je treba zaključke iz tega pregleda upoštevati in nemudoma izvajati, da bi povečali dodano vrednost okvira in optimizirali njegovo učinkovitost ter okrepili relevantnost za vsako državo in medsebojno učenje;

2.   obžaluje, da še vedno niso rešene zelo velike težave na področju izobraževanja in usposabljanja, kar zadeva kakovost, dostopnost in socialno-ekonomsko diskriminacijo, in meni, da je treba na evropski in nacionalni ravni sprejeti ambicioznejše, bolj usklajene in učinkovitejše ukrepe politike;

3.   ponovno poudarja pomen deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem, sprejete marca 2015 v Parizu;

4.   pozdravlja zmanjšanje števila prednostnih področij ET 2020 na šest in navedbo posebnih področij, med katerimi lahko izbirajo države članice glede na svoje potrebe in razmere, vendar ugotavlja, da je treba okrepiti učinkovitost in operativni vidik ET 2020 in sprejeti delovni program;

5.   pozdravlja predlagano podaljšanje delovnega obdobja s treh na pet let, da bi bolje uresničili dolgoročne strateške cilje in obdelali vprašanja, kot so slab učni uspeh učencev na nekaterih študijskih področjih, nizka udeležba odraslih v izobraževanju, zgodnje opuščanje šolanja, socialna vključenost, državljanska udeležba, razlike med spoloma in stopnja zaposljivosti diplomantov;

6.   pozdravlja novo generacijo delovnih skupin ET 2020 in poziva Komisijo, naj izboljša zastopanost različnih deležnikov v teh skupinah, zlasti z vključitvijo več strokovnjakov s področja izobraževanja, mladinskih delavcev, predstavnikov civilne družbe, učiteljev in profesorjev, katerih izkušnje iz prakse so bistvene za uresničevanje ciljev ET 2020; poudarja, da je treba na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU izboljšati razširjanje rezultatov teh skupin;

7.   pozdravlja okrepljeno vodilno vlogo neformalnih organov v okviru ET 2020 ter vzpostavitev izmenjave povratnih informacij med skupino na visoki ravni, skupinami generalnih direktorjev in delovnimi skupinami; priznava vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe pri pomoči lokalnim, regionalnim in nacionalnim deležnikom in državljanom pri evropskem sodelovanju v izobraževanju in usposabljanju, ter poziva, naj se jim nameni finančna podpora prek programa Erasmus+ (KA3) in Evropskega socialnega sklada;

8.   poziva k oblikovanju neformalnega usklajevalnega organa, v katerem bi bili generalni direktor generalnega direktorata Komisije za izobraževanje in kulturo, direktorji, pristojni za izobraževanje, iz drugih generalnih direktoratov, predstavniki civilne družbe, socialnih partnerjev in Odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje, ki bi s srečanji na visoki ravni zagotavljali boljše usklajevanje dela, usklajenost politik in nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil, ki jih izdajajo formalni in neformalni organi ET 2020; meni, da je tako usklajevanje potrebno zaradi pomislekov o pomanjkanju pristnega dialoga med Komisijo in organizacijami civilne družbe ter razdelitve pristojnosti, povezanih z ET 2020, med različnimi generalnimi direktorati Komisije in komisarji; zahteva, da se tako na evropski kot nacionalni ravni poroča o ugotovitvah pri tem delu;

9.   ponavlja, da bi bilo treba kljub pomenu pridobivanja spretnosti za zaposljivost ohraniti vrednost znanja, njegovo kakovost in uporabo v praksi ter akademsko disciplino; poudarja, da se je glede na različen socialno-ekonomski položaj držav članic in njihovo različno izobraževalno tradicijo treba izogibati splošnemu predpisovalnemu pristopu; poudarja, da bi morala evropska agenda za spretnosti, ki je v pripravi in se sicer upravičeno osredotoča na gospodarske izzive in izzive zaposlovanja, enakovredno obravnavati pomen strokovnega znanja, akademske uspešnosti, kritičnega razmišljanja in ustvarjalnosti; ob tem poziva države članice, naj podpirajo pobude, kjer bodo lahko študentje svoje spretnosti prikazali javnosti in morebitnim delodajalcem;

10.  opozarja na tveganje, povezano z večjo radikalizacijo, nasiljem, ustrahovanjem in vedenjskimi težavami, ki se kažejo že v osnovni šoli; poziva Komisijo, naj na ravni EU izvede raziskavo in predstavi pregled stanja v vseh državah članicah, pri tem pa navede njihove odgovore na te trende ter če in kako države članice vključujejo etično, osebno in socialno izobraževanje v svoje učne načrte kot orodja, ki so se doslej izkazala za uspešna v številnih šolah, vključno s podporo učiteljem pri teh horizontalnih spretnostih; spodbuja države članice, naj si izmenjujejo najboljše prakse na tem področju;

11.   opozarja, kako dragocen je v formalnem, neformalnem in priložnostnem izobraževanju pristop, ki temelji na skupnosti, ter tesne povezave med učnimi okolji in družinami;

12.   poziva k širšemu sodelovanju vseh ustreznih akterjev pri delu ET 2020;

13.  meni, da je treba tudi učence spodbujati k dejavnemu sodelovanju pri upravljanju učnih struktur v vsaki starosti in pri vseh vrstah učenja;

14.   spodbuja države članice, naj okrepijo vezi med visokošolskim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, raziskovalnimi ustanovami in gospodarskim sektorjem ter naj zagotovijo vključevanje socialnih partnerjev in civilne družbe; ugotavlja, da se prek tega partnerstva krepi učinek ET 2020 ter ustreznost izobraževalnih sistemov za povečanje inovacijske zmogljivosti Evrope;

15.   poudarja, da lahko strategije za komuniciranje med šolo in starši, programi za oblikovanje značaja ter drugi programi osebnega razvoja, ki se izvajajo v učnem okolju v sodelovanju z družinami in drugimi ustreznimi socialnimi partnerji, pripomorejo k navzgor usmerjenemu socialnemu zbliževanju, promoviranju dejavnega državljanstva in evropskih vrednot, zapisanih v Pogodbah, ter k preprečevanju radikalizacije; poudarja, da je razumevajoče domače okolje bistveno pri oblikovanju otrokovega obvladovanja osnovnih spretnosti, ter opozarja, kako dragoceni so tečaji za starše, ki se lahko izkažejo za uspešne pri odpravljanju izobraževalne revščine;

16.  spodbuja k izmenjavi najboljše prakse v okviru ET 2020;

17.   poudarja, da sodelovanje prek ET 2020 bistveno dopolnjuje nacionalne ukrepe, kot so učenje drug od drugega, zbiranje podatkov, delovne skupine in izmenjava primerov dobre nacionalne prakse, kar se bo še okrepilo z izboljšanjem njihove preglednosti in usklajevanja ter širjenjem njihovih rezultatov;

18.   poudarja vlogo zunanjih združenj in nevladnih organizacij, ki prihajajo v šole in otroke učijo dodatnih spretnosti in socialnih kompetenc, kot so umetnost ali ročne dejavnosti, in ki pripomorejo k integraciji, boljšemu razumevanju okolja, solidarnosti pri učenju in bivanju, hkrati pa krepijo učne kompetence celotnih razredov;

19.   je zaskrbljen zaradi pomanjkljive kakovosti izobraževanja in usposabljanja učiteljev v nekaterih državah članicah EU z vidika obsega in kompleksnosti kompetenc, ki so danes potrebne za poučevanje, kot so spoprijemanje z vse večjo različnostjo učencev, uporaba inovativne pedagogike in orodij informacijske in komunikacijske tehnologije;

20.  spodbuja države članice, naj prilagodijo svoje programe začetnega izobraževanja učiteljev in stalnega usposabljanja ob delu, bolje izkoristijo dejavnosti vzajemnega učenja med državami članicami ter spodbujajo sodelovanje in partnerstva med visokošolskimi ustanovami za izobraževanje učiteljev in šolami;

21.  pozdravlja novo prednostno nalogo ET 2020 o izboljšanju podpore učiteljem in krepitvi njihovega položaja, kar je nujno, da bodo deležni potrebnega spoštovanja, s čimer bo njihov poklic postal bolj privlačen; meni, da bi bile za uresničitev tega cilja potrebne boljše priprave in usposabljanje za učitelje ter izboljšanje njihovih delovnih razmer, tudi s povišanjem plač v nekaterih državah članicah, saj učitelji pogosto zaslužijo manj, kot je povprečna plača visokošolskih diplomantov;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je v nekaterih državah članicah, predvsem v državah, ki se soočajo s težavami, zaradi pomanjkanja osebja ter rezov v izobraževanje poslabšalo usposabljanje učiteljev in kakovost izobraževanja;

23.  poudarja, da je zagotavljanje odprtega in inovativnega izobraževanja in usposabljanja prednostno področje v okviru ET 2020; poudarja, da je treba razvijati in promovirati inovacije in prilagodljivost v metodah poučevanja, učenja in prenosa znanja, kjer so posamezniki dejavni udeleženci;

24.  spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo digitalizacija, informacijske in komunikacijske tehnologije ter nove tehnologije, tudi platforme odprtih podatkov in množični odprti spletni tečaji, da bi izboljšali kakovost in dostopnost učenja in poučevanja; poziva EU in države članice, naj storijo vse potrebno in okrepijo digitalne kompetence in kompetence informacijske in komunikacijske tehnologije, tudi s pripravo posebnega usposabljanja o uporabi teh orodij za učitelje in učence na šolski in univerzitetni ravni; spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse in okrepljeno čezmejno sodelovanje na tem področju;

25.   pozdravlja pozornost, ki jo Komisija namenja pomenu digitalnih spretnosti; poudarja, da so to bistvene spretnosti in znanja, s katerimi je treba mlade opremiti za 21. stoletje;

26.  poudarja, da je treba v okviru ET 2020 večjo pozornost nameniti vprašanju izboljšanja učnih rezultatov glede na razpoložljiva sredstva, zlasti pri poučevanju odraslih;

27.  spodbuja Komisijo in države članice, naj pregledajo veljavna pravila za ocenjevanje programov izobraževanja in usposabljanja, ki se financirajo iz evropskih finančnih instrumentov, in se bolj osredotočijo na kakovostno oceno učinka ter rezultate glede na upoštevane prednostne naloge ET 2020;

28.   poziva države članice, naj s štipendijami in posojili podpirajo tiste učne in študijske smeri, ki bodo po strukturi prispevale k usklajevanju izobraževanja in potreb v praksi;

29.  poudarja, da je treba prizadevanja bolj osredotočiti na področje izobraževanja in usposabljanja, in sicer z združevanjem in poenostavljanjem sedanjih programov in pobud;

30.   poziva Komisijo, naj manjšinske skupine po potrebi obravnava ločeno in samostojno, da bi se bolje odzvali na težave, ki pestijo posamezne skupine;

31.   je trdno prepričan, da so naložbe v predšolsko vzgojo in varstvo, ki so primerno prilagojene občutljivosti in stopnji zrelosti posamezne ciljne skupine, učinkovitejše kot naložbe na kateri koli drugi stopnji izobraževanja; poudarja, da vlaganje v zgodnje izobraževanje dokazano zmanjšuje stroške kasneje;

32.  meni tudi, da je uspeh pri izobraževanju na vseh stopnjah odvisen od usposobljenih učiteljev in njihovega stalnega poklicnega usposabljanja, za kar so potrebne ustrezne naložbe v usposabljanje učiteljev;

Kakovost izobraževanja in usposabljanja

33.   poziva, naj se več pozornosti nameni kakovosti izobraževanja od vrtca dalje in skozi vse življenje;

34.   poziva k vzpostavitvi dobre prakse pri ocenjevanju kakovostnega napredka in naložb pri uporabi kakovostnih podatkov z deležniki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ne glede na ustreznost kazalnikov in ciljev iz okvira ET 2020;

35.  poudarja pomen poučevanja in učenja splošnih osnovnih spretnosti, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, matematika, kritično razmišljanje, tuji jeziki, mobilnost itd., s pomočjo katerih se bodo mladi lažje prilagodili spreminjajočemu se socialnemu in gospodarskemu okolju;

36.  ugotavlja, da število tistih, ki so vključeni v formalno izobraževanje, še nikoli ni bilo tako visoko; izraža zaskrbljenost, da je stopnja brezposelnosti mladih v EU še vedno visoka in da se je znižala stopnja zaposlenosti visokošolskih diplomantov;

37.  poudarja, da referenčnih ciljev za izobraževanje in usposabljanje iz strategije Evropa 2020, predvsem tudi za manjšo stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja pod 10 % in 40 % mlajše generacije z zaključenim terciarnim izobraževanjem, ne bi smeli doseči na račun kakovosti izobraževanja, ampak ob upoštevanju prvega cilja ET 2020, ki je „ustrezna in kakovostna znanja, spretnosti in usposobljenost“; ugotavlja, da je eden od načinov za uresničitev tega razvoj projektov dualnega izobraževanja;

38.  opozarja na dejstvo, da standardizirana preverjanja znanja in kvantitativni pristopi k odgovornosti v izobraževanju v najboljšem primeru merijo le ozek razpon tradicionalnih kompetenc in utegnejo povzročiti, da morajo šole učne programe prilagoditi gradivu za preverjanje znanja in s tem zanemarjati izobraževanju lastne vrednote; poudarja, da imata izobraževanje in usposabljanje pomembno vlogo pri razvoju etičnih in državljanskih vrlin ter človečnosti in da delo učiteljev in dosežki učencev na tem področju pri rezultatih preverjanj niso upoštevani; v zvezi s tem poudarja potrebo po prožnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti v izobraževalnih okvirih, ki bi lahko izboljšali kakovost učenja in doseženo stopnjo izobrazbe;

39.   poudarja, da je treba za dosego kakovostnega izobraževanja razvijati osnovne spretnosti;

40.   poudarja, da je treba zagotoviti kakovostno predšolsko vzgojo in jo pravočasno posodobiti; poudarja osrednjo vlogo, ki jo ima v sistemih izobraževanja in usposabljanja pristop, osredotočen na posameznika, kar koristi razvoju ustvarjalnosti in kritičnega razmišljanja, s poudarkom na osebnih interesih, potrebah in zmožnostih učencev;

41.  poziva države članice, naj usmerijo naložbe v vključujoče izobraževanje, ki se odziva na družbene izzive, da bi zagotovili enak dostop in priložnosti za vse; poudarja, da je kakovostno izobraževanje in usposabljanje, vključno z možnostmi vseživljenjskega učenja in programi za obravnavo vseh oblik diskriminacije, ekonomskih in socialnih neenakosti ter razlogov za izključenost, nujno za izboljšanje socialne kohezije in življenja socialno in ekonomsko prikrajšanih mladih ter mladih pripadnikov manjšin, ter poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja;

42.  poziva k večji vključenosti v izobraževanju in usposabljanju, ki bo namenjeno invalidom ali osebam s posebnimi potrebami, ter hkrati poziva k boljšemu usposabljanju učiteljev, da bi učitelji pridobili spretnosti, s katerimi bodo lahko vključili in integrirali učence s posebnimi potrebami ter jim pomagali;

43.  poudarja, da bi bilo treba preučiti in oceniti stranske učinke bolonjskega procesa in mobilnosti študentov; spodbuja države članice, naj si bolj prizadevajo za uresničevanje ciljev ter zagotovijo izvajanje reform, dogovorjenih v okviru bolonjskega procesa, in programov mobilnosti, ter naj se zavežejo, da bodo učinkoviteje sodelovale za odpravo njegovih pomanjkljivosti, da bo bolje odražal potrebe študentov in celotne akademske skupnosti ter spodbujal in podpiral izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja;

44.  zagovarja večjo vključenost univerzitetne srenje v delovnem obdobju ET 2020;

45.   ugotavlja, da je bolonjski proces prinesel precejšnje dosežke, in meni, da bi morale izobraževalne ustanove pokazati več prožnosti pri uporabi modulov in evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS);

46.  pozdravlja prizadevanja za povečanje vpisa na področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vendar ne na škodo humanističnih ved, ki so nujne za ustrezno izkoriščanje priložnosti, ki jih ta področja ustvarjajo;

47.  poudarja, da doseganje finančnih rezultatov ne bi smel biti pogoj za vse akademske dejavnosti, ter pri tem poziva k prizadevanjem, da humanistika ne bi izginila iz raziskovalnih dejavnosti;

48.  zagovarja bolj celosten pogled, ki poudarja pomen različnosti disciplin na področju izobraževanja in raziskav;

49.  zagovarja spremembe pri oblikovanju programov mobilnosti, kjer bi morali kvalitativne rezultate bolje prilagoditi prednostnim nalogam ter zastavljenim ciljem izobraževanja in usposabljanja; poziva k ustreznemu izvajanju predlogov Evropske listine kakovosti za mobilnost in večji uporabi vseh dostopnih orodij za pripravo študentov na primerno vrsto potrebne mobilnosti; spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo potencial internacionalizacije doma, da bi študentom, ki ne želijo sodelovati v navzven usmerjeni mobilnosti, med študijem omogočili mednarodno razsežnost;

50.  ponovno poudarja, da morajo biti možnosti za mobilnost, zlasti v poklicnem usposabljanju, dostopne prikrajšanim mladim in osebam, izpostavljenim različnim oblikam diskriminacije; poudarja pomembno vlogo programov za mobilnost, kot je Erasmus+, pri spodbujanju razvoja prečnih spretnosti in kompetenc mladih; poudarja, da je treba okrepiti prenovljeni evropski program za izobraževanje odraslih;

51.  poudarja, da je splošni okvir za priznavanje kvalifikacij in diplom bistvenega pomena za zagotavljanje čezmejne mobilnosti v izobraževanju in zaposlovanju;

52.  poziva k okrepitvi prizadevanj za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, vključno s prostovoljstvom, ter k pripravi instrumentov za priznavanje digitalno pridobljenega znanja in kompetenc;

53.  ugotavlja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti poenostavitvi in racionalizaciji obstoječih instrumentov EU za spretnosti in kvalifikacije, namenjenih širši javnosti, da bi okrepili njihov doseg v skladu z rezultati raziskave Komisije iz leta 2014 o evropskem prostoru spretnosti in kvalifikacij;

Migracije in izobraževanje

54.  poudarja, da bi morali izzive, ki jih za sisteme izobraževanja in usposabljanja predstavljajo migracije znotraj in zunaj Evrope ter sedanja begunska in humanitarna kriza, obravnavati na evropski, nacionalni in regionalni ravni;

55.  poudarja, da bo nezmožnost, da se migrantom, beguncem in prosilcem za azil zagotovi izobraževanje in usposabljanje, negativno vplivala na njihovo zaposljivost v prihodnje, njihovo seznanjanje s kulturnimi in družbenimi vrednotami države gostiteljice ter navsezadnje na njihovo integracijo in prispevek družbi;

56.  poziva, naj EU in nacionalni organi bolje sodelujejo, da bi poiskali pravi pristop za hitro, celovito in trajnostno integracijo beguncev in migrantov v sisteme izobraževanja in usposabljanja;

57.  pozdravlja odločitev, da se izobraževanje migrantov vključi med dejavnosti delovnih skupin ET 2020 in da se v okviru delovnih skupin najprej organizirajo ustrezne dejavnosti vzajemnega učenja;

58.   poudarja, da morajo ministrstva posameznih držav članic za izobraževanje in generalni direktorat Komisije za izobraževanje in kulturo sodelovati, da se zagotovi enakopraven dostop do kakovostnega izobraževanja, zlasti tako, da se najbolj prikrajšane ljudi in ljudi iz različnih okolij, vključno z novo prispelimi migranti, vključi v spodbudno učno okolje;

59.  poziva k uvedbi ukrepov za vključevanje otrok migrantov, beguncev in prosilcev za azil, tako iz evropskih kot neevropskih območij, v sisteme izobraževanja in usposabljanja, pa tudi, da se jim pomaga pri prilagajanju učnim načrtom in standardom države gostiteljice, tako da se podpirajo inovativne učne metode in se otrokom nudi jezikovna ter po potrebi socialna pomoč, hkrati pa se jim omogoči, da bolje spoznajo kulturo in vrednote države gostiteljice, obenem pa ohranjajo lastno kulturno dediščino;

60.  spodbuja države članice, naj preučijo možnosti za vključevanje učiteljev in univerzitetnih profesorjev migrantov v evropske izobraževalne sisteme ter da se dobro izkoristijo njihove jezikovna in pedagoška znanja in izkušnje;

61.  priporoča, da države članice in ponudniki izobraževanja nudijo nasvete in pomoč otrokom migrantov, beguncev in prosilcev za azil, ki iščejo dostop do izobraževanja, tako da jim zagotovijo jasne informacije in prepoznavne kontaktne točke;

62.  izraža zaskrbljenost, ker polovica predavateljev v programih izobraževanja učiteljev v državah OECD meni, da jih sistemi izobraževanja učiteljev ne pripravijo ustrezno, da bi lahko učinkovito obravnavali raznolikost, ter spodbuja ustrezne države članice, naj učiteljem zagotavljajo stalno strokovno podporo na tem področju, da jim pomagajo pridobiti potrebne pedagoške kompetence na področjih migracije in akulturacije ter jim omogočijo, da raznolikost uporabijo kot bogat vir učenja v razredih; zagovarja boljše izkoriščanje potenciala dejavnosti vzajemnega učenja med državami članicami;

63.  podpira zamisel o vzpostavitvi služb za pomoč in smernic, ki bodo učiteljem nudile pravočasno pomoč pri ravnanju z različnimi vrstami raznolikosti na pozitiven način in ob spodbujanju medkulturnega dialoga v učilnicah, ter svetovanje, ko se bodo soočali z učenci, pri katerih obstaja nevarnost radikalizacije;

64.  poziva k oblikovanju raznovrstnih sinergij med delovnimi skupinami ET 2020 in omrežji, kot je delovna skupina za izobraževanje v okviru omrežja za ozaveščanje o radikalizaciji;

65.  poziva k ustanovitvi ustrezne strokovne skupine, kot jo določa delovni načrt Evropske unije za mladino za obdobje 2016–2018;

66.  poudarja, da morajo učni programi v večji meri temeljiti na jezikih;

67.  poziva države članice, naj si prizadevajo, da bi hitro razvile in uvedle mehanizme za boljše razumevanje in opredeljevanje kvalifikacij migrantov, beguncev in prosilcev za azil, saj mnogi od tistih, ki vstopijo v EU, pridejo brez dokazil o formalnih kvalifikacijah;

68.  poziva države članice, naj preučijo, kako bi lahko nadgradili obstoječe oblike priznavanja poklicnih kvalifikacij, vključno z ustreznim preverjanjem izobraževalnega ozadja;

69.  meni, da sta lahko neformalno in priložnostno učenje učinkovito orodje za uspešno integracijo beguncev na trg dela in v družbo;

70.  poudarja, kako pomembno vlogo imata neformalno in priložnostno učenje, pa tudi sodelovanje v športnih in prostovoljnih dejavnostih, pri spodbujanju razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc; poudarja, da so nekatere države dosegle pomemben napredek pri razvoju ustreznih pravnih okvirov, medtem ko imajo druge države težave pri oblikovanju celovitih strategij za potrjevanje; zato poudarja, da je treba razviti celovite strategije, s katerimi bo potrjevanje mogoče;

71.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ukrepe za vpis migrantov, beguncev in prosilcev za azil na univerze brez poseganja v nacionalne predpise in pristojnosti o dostopu do izobraževanja in usposabljanja; pozdravlja pobude, ki jih je v zvezi s tem sprejelo več evropskih univerz, in spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse s tega področja;

72.  spodbuja nastanek „izobraževalnih koridorjev“, ki naj begunskim študentom ali študentom, ki prihajajo z območij sporov, omogočijo vpis na evropske univerze tudi prek programov na daljavo;

73.   poziva države članice, naj olajšajo vpis migrantov na vseh stopnjah izobraževanja;

74.  meni, da bi morali oceniti in po potrebi naprej razvijati program Science4Refugees; zagovarja podporo EU in držav članic nepridobitnim organizacijam, ki nudijo pomoč akademikom migrantom, beguncem in prosilcem za azil v znanosti in na drugih strokovnih področjih;

75.  ugotavlja, da „beg možganov“ predstavlja tveganje za države članice, zlasti tiste iz srednje, vzhodne in južne Evrope, kjer je vse več mladih diplomantov prisiljenih v emigracijo; izraža zaskrbljenost, ker delovne skupine ET 2020 niso ustrezno obravnavale pojava neuravnotežene mobilnosti, ter poudarja, da je treba to težavo obravnavati na ravni držav članic in Evropske unije;

76.  poudarja, da ima izobraževanje in usposabljanje poglavitno vlogo pri krepitvi položaja žensk na vseh področjih življenja; poudarja, da je treba odpravljati razlike med spoloma ter priznati posebne potrebe mladih žensk, tako da se v ET 2020 vključi razsežnost spola; poudarja, da je enakost moških in žensk sicer ena temeljnih vrednot EU, vendar pa morajo izobraževalne ustanove to načelo podpreti in ga uveljavljati med študenti, da bi spodbujali strpnost, nediskriminacijo, dejavno državljanstvo, socialno kohezijo in medkulturni dialog;

77.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(2)

UL C 70, 8.3.2012, str. 9.

(3)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015DC0408&from=EN

(4)

UL C 417, 15.12.2015, str. 25.

(5)

UL C 372, 20.12.2011, str. 31.

(6)

UL C 327, 4.12.2010, str. 11.

(7)

UL C 64, 3.3.2013, str. 5.

(8)

UL C 183, 14.6.2014, str. 22.

(9)

UL C 183, 14.6.2014, str. 30.

(10)

UL C 17, 20.1.2015, str. 2.

(11)

UL C 172, 27.5.2015, str. 17.

(12)

UL C 417, 15.12.2015, str. 36.

(13)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52012DC0669&from=EN

(14)

UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(15)

UL C 394, 30.12.2006, str. 10.

(16)

http://ec.europa.eu/education/news/2015/documents/citizenship-education-declaration_en.pdf

(17)

http://ec.europa.eu/education/policy/vocational-policy/doc/2015-riga-conclusions_en.pdf

(18)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52008DC0423&from=de

(19)

http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/125en.pdf

(20)

UL L 394, 30.12.2006, str. 5.

(21)

http://ec.europa.eu/education/tools/docs/university-business-forum-brussels_en.pdf

(22)

http://www.cedefop.europa.eu/files/3052_en.pdf

(23)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0292.

(24)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0107.

(25)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0418.

(26)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0107.


OBRAZLOŽITEV

Komisija je v sodelovanju z državami članicami leta 2014 opravila pregled stanja okvira ET 2020. Skupaj s Svetom je upoštevala številna priporočila, ki so jih podali deležniki, da bi tako povečala dodano vrednost in dosegla največjo učinkovitost okvira. Treba je opozoriti, da je v skupnem poročilu, ki sta ga novembra 2015 objavila Komisija in Svet, obravnavan problem zapletenosti sistema ET 2020, ki ga nekateri udeleženci in deloma širša skupnost niso vedno jasno razumeli. Okrepljena je bila vloga neformalnih organov upravljanja, vzpostavljene pa so bile povratne zanke za odziv med delovnimi skupinami ter generalnimi direktorati ali skupinami na visoki ravni. Nekatere države članice bi morale še izboljšati način komunikacije s formalnimi in neformalnimi strukturami, tako da bi prave ljudi poslali na prave sestanke ter da bi pošiljali čim manj namestnikov.

Komisija je v skladu s priporočili deležnikov iz decembra 2015 opredelila mandate nove generacije delovnih skupin, določila njihovo delovno strukturo in cilje. Odločilnega pomena je, da delovne skupine sestavljajo različni deležniki s strokovnim znanjem, povezanim s specifičnostjo vsakega organa, zato je treba informacije o javnem povabilu k prijavi za članstvo razširiti med združenji deležnikov na evropski ravni. Ravno tako je pomembno v delo delovnih skupin in drugih organov ET 2020 vključiti neodvisne strokovnjake s področja izobraževanja. Potreben je tesen dialog med Komisijo, državami članicami in deležniki na področju izobraževanja, ki bi moral potekati v obliki rednih posvetovalnih in usklajevalnih sestankov, s čimer bi zagotovili dejansko spremljanje priporočil, ki so jih pripravila združenja civilne družbe za izobraževanje. V novem delovnem obdobju bi bilo treba bolje posredovati in širiti rezultate evropskih in nacionalnih pobud na področju usposabljanja in izobraževanja, da bi lahko glavna sporočila dosegla širšo javnost in spodbudila izmenjavo znanja.

Izobraževanje in usposabljanje pomembno pomagata ljudem pri pridobivanju znanja in poklicnih spretnosti, da bi postali bolj konkurenčni in inovativni zaposleni. Poleg tega imata lahko pomembno vlogo pri vzgoji odprtih, empatičnih in vedoželjnih ljudi in odgovornih državljanov z močnim občutkom identitete, poglobljenim poznavanjem svoje kulture in dediščine, ki priznavajo in spoštujejo skupne evropske vrednote. Pozdraviti bi bilo treba, da skupno poročilo odraža Pariško deklaracijo ministrov za izobraževanje s 17. marca 2015 ter da je bilo pri preoblikovanju ET 2020 enako mesto namenjeno ciljem zaposljivosti kot spodbujanju socialne kohezije, enakosti, nediskriminacije in državljanskih kompetenc.

V zadnjem desetletju se je močno povečalo število ljudi, ki vstopajo v formalno izobraževanje, hkrati pa Evropo pesti raven brezposelnosti med mladimi brez primere, ki prizadene celo diplomante. Med letoma 2011 in 2014 se je v EU-28 povprečna stopnja brezposelnosti najbolj povečala med mladimi (v starosti 25–29 let), ki so zaključili terciarno izobraževanje (+12,9%). Prizadevanja za razvoj ekonomij znanja in spodbujanje socialne vključenosti se odražajo v dvodelnem glavnem cilju strategije Evropa 2020: en del določa minimalni prag za pridobivanje izobrazbe, drugi pa zadeva širjenje višjih ravni izobraževanja. Strokovnjaki poudarjajo, da zaradi množičnega vključevanja v terciarno izobraževanje prihaja do vse večjih neenakosti v izobraževalnih sistemih. Z rastjo sistema se povečujejo razlike med najboljšimi in najslabšimi izobraževalnimi ustanovami v državi, kar škodljivo vpliva na kakovost izobraževanja, možnosti diplomantov za zaposlitev in socialno kohezijo. Doseganje specifičnih ciljev glede stopnje izobrazbe bi torej moralo biti združeno z močnim poudarkom na izboljšanju kakovosti izobraževanja na vseh ravneh. Oblikovalci politike bi se morali tudi upreti čaru umetne akademizacije posameznih poklicev in napihovanju stopenj terciarne izobrazbe, saj ima to nasprotni učinek in pomeni zlorabo javnih sredstev.

Treba je pozdraviti, da je podpora pedagogom opredeljena kot eno novih prednostnih področij ET 2020, saj kakovost priprav učiteljev in programi stalnega poklicnega izobraževanja še vedno zaostajajo za vse večjim obsegom in zapletenostjo kompetenc, ki so danes potrebne za poučevanje. Posebno pozornost je treba nameniti potrebam različnih vrst učencev, na primer pripadnikov etničnih ali verskih manjšin, otrok iz družin z majhnim dohodkom ali otrok migrantov, ki so sedaj v središču obnovljenega interesa glede na vse večjo mobilnost v Evropi in sedanjo begunsko krizo.

S težavami v Evropi, kot so vse večje dohodkovne razlike, kulturna segregacija, naraščajoča verska in politična radikalizacija na levi in desni, erozija vrednot in vse močnejši občutek aksiološke zmedenosti, se ni mogoče resno spoprijeti brez okrepitve vezi med šolami in družinami in brez zavedanja, da so za izobraževanje otrok v prvi vrsti odgovorni starši. Spodbudno domače okolje ne prispeva zgolj k boju proti izobraževalni revščini, temveč je tudi protiutež privlačnosti nasilnega ekstremizma pri mladih. Pomembno je, da so starši kot vzgojitelji za otroke vzorniki, da razvijajo njihove moralne in državljanske vrednote, doma skrbijo za odprto ozračje, otrokom naložijo odgovornosti in jim dajo možnost za resno sodelovanje pri odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje. V razpravi o izobraževanju, ki poteka danes, je treba poudariti vlogo staršev. Nuditi jim je treba ustrezno podporo pri pridobivanju spretnosti, ki jih potrebujejo za sprejetje pozitivnega starševstva. Zato je izjemno pomembno, da se v delo ET 2020 vključijo združenja staršev in se spodbuja izmenjava primerov dobre prakse na področju sodelovanja med šolami in družinami.

Akademska skupnost v objavljenih poročilih izraža pomisleke, da so njeni člani, ki imeli pred časom do bolonjskega procesa v glavnem pozitiven odnos, zdaj do njega bolj negativni. V celotnem evropskem visokošolskem prostoru se poroča o vse slabših pogojih za poučevanje, povezanih z birokratizacijo, nižji kakovosti izobraževanja zaradi fragmentacije univerzitetnih programov in pretirani osredotočenosti na „kompetence“ na ozkem področju znanja namesto posvečanja raznolikemu obsegu akademskega študija, najbolj obžalovanja vredno pa je upadanje akademske svobode. Hkrati se delodajalci pritožujejo nad spretnostmi diplomantov in kritizirajo novo strukturo diplom ter poudarjajo, da trajanje diplomskega študija ne ustreza potrebam na trgu dela. Pri ocenjevanju pozitivnih rezultatov bolonjskega procesa je treba upoštevati tudi velike probleme, ki jih povzroča harmonizacija izobraževalnih praks v Evropi, oblikovalci politik pa bi jih nujno morali začeti reševati. Posebej bi se bilo treba osredotočiti na reševanje nefleksibilnega spreminjanja tedenskih ur v točke ECTS, nepriznavanja univerzitetne diplome kot poklicne kvalifikacije, ter bremena, ki ga prinaša izvajanje strmo naraščajočega števila predpisov.

Program mobilnosti Erasmus je velik dosežek na področju evropskega sodelovanja v izobraževanju. Zgolj v obdobju 2013–2014 je 272.000 študentov in 57.500 zaposlenih izkoristilo znanje in strokovne izkušnje ustanov na tujem, spoznalo nove kulture in razvijalo prečne spretnosti ter jezikovno znanje. Hkrati pa raziskave o determinantah mednarodne mobilnosti študentov kažejo, da je mobilnost študentov programa Erasmus verjetno pogojena predvsem s potrošniškimi razlogi, na kar kaže precejšnje zanimanje za države s toplejšim podnebjem, kar zbuja dvom, ali se dosegajo akademski cilji, zaradi katerih je bil program osnovan. Strokovnjaki poudarjajo, da prehodi med povprečnimi univerzami ne prinašajo akademske odličnosti in bi lahko škodili kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter celo dojemanju mobilnosti, zato so pozvali h kvalitativnemu premiku v politikah mobilnosti, ki bi spodbujal mobilnost, tesno povezano z učnimi cilji.

Vse večja mobilnost znotraj Evrope in sedanja begunska kriza sta za nacionalne sisteme izobraževanja in usposabljanja velik izziv. Danes so razredi bolj raznoliki kot kdaj koli, v njih so tudi učenci in študentje, ki potrebujejo dodatno pomoč pri prilagajanju novim učnim načrtom, akademskim zahtevam in pogosto tudi novemu jeziku in kulturnim normam. Učitelji potrebujejo dodatno podporo, na ravni prvotnega programa usposabljanja in skozi celotno poklicno pot, v obliki tečajev za stalno poklicno izobraževanje, ki bi omogočali učinkovito poučevanje otrok migrantov za njihovo lažje vključevanje v družbo gostiteljico, hkrati pa bi spodbujali ohranjanje in razvijanje njihove kulturne dediščine. Med domačimi učenci in rojenimi v tujini, so velike razlike glede izobraževalne revščine (slabi rezultati na področju bralnih sposobnosti: 30,7 % proti 16,2%; matematike: 36,3 % proti 20,5%; naravoslovja: 29,9 % proti 15,1%), korelacija med slabimi rezultati in socialno-ekonomskim položajem staršev migrantov pa kaže, da je potreben širok nabor političnih ukrepov, vključno z jezikovno pomočjo in smernicami za starše. Poudariti je treba, da je uspeh držav članic pri zmanjšanju razlik v dosežkih med migranti prve in druge generacije precej različen, kar kaže, da je v nekaterih državah integracija učencev migrantskega porekla razmeroma uspešna, v drugih državah pa je napredek med prvo in drugo generacijo skromen. Uporaba okvira ET 2020 za izmenjavo primerov dobre prakse med državami, ki imajo zgodovinske izkušnje soočanja z raznolikostjo, in državami, za katere so migracijski tokovi nova izkušnja, bi imela dodano vrednost v evropskem sodelovanju v izobraževanju. Ne gre spregledati potenciala vzajemnega svetovanja med državami, kar je nov instrument sodelovanja v okviru ET 2020.

Potrebni so nujni ukrepi na nacionalni ravni in na ravni EU, tudi v okviru ET 2020, na področju izobraževanja in usposabljanja odraslih prosilcev za azil, ki so pred kratkim prišli v Evropo. Izobraževanje je bistveno za vključevanje in zaposljivost. Če se nacionalni izobraževalni sistemi ne bodo spopadli s tem izzivom, se lahko socialne razlike in kulturna segregacija še povečajo, s tem pa se bo okrepil že obstoječi trend za nastajanje vzporednih družb. Pomembno je preprečiti tudi „izgubo možganov“ visokokvalificiranih migrantov, ne le zaradi njih samih, temveč tudi v korist držav gostiteljic.

Odločitev Komisije, da v vse mandate delovnih skupin vključi horizontalno obravnavo migracij in da se izvajajo dejavnosti vzajemnega učenja, s katerimi se bodo opredelili primeri dobre prakse za učinkovito zgodnje vključevanje migrantov v času trajanja delovnih skupin, bi bil hvalevreden ukrep.


IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

26.4.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

3

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Mary Honeyball, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Martina Michels, Jadwiga Wiśniewska


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

22

+

ALDE

Maria Teresa Giménez Barbat, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Yana Toom

ECR

Jadwiga Wiśniewska

ENF

Dominique Bilde

PPE

Andrea Bocskor, Therese Comodini Cachia , Svetoslav Hristov Malinov, Stefano Maullu, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Mary Honeyball, Petra Kammerevert, Krystyna Łybacka, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Julie Ward

3

-

EFDD

Isabella Adinolfi

Verts/ALE

Jill Evans, Helga Trüpel

3

0

ECR

Andrew Lewer

GUE/NGL

Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Martina Michels

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo