POROČILO o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov

31.5.2016 - (2016/2041(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Paloma López Bermejo
Pripravljavka mnenja (*):
Marijana Petir, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
(*)  Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov

(2016/2041(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti naslovov XX o okolju in XXI o energiji,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti naslovov IX o zaposlovanju in XVIII o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti vsebovanega Protokola št. 26 o storitvah splošnega pomena in Protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov (COM(2015)0293)) in nacionalnih načrtov,

–  ob upoštevanju 21. konference pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu, ter pariškega sporazuma,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Na poti k celostnemu strateškemu načrtu za energetsko tehnologijo (načrt SET): pospešitev preoblikovanja evropskega energetskega sistema (C(2015)6317),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija EU za ogrevanje in hlajenje (COM(2016)0051),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES[1],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006[2],

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov[3],

–  ob upoštevanju študije EESO o vlogi civilne družbe pri izvajanju direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov z naslovom Spreminjanje prihodnosti energije: civilna družba kot eden glavnih akterjev pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta o trajnostni energiji, ki ga je sprejela konvencija županov o podnebju in energiji,

–  ob upoštevanju Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030[4],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Na poti k novemu mednarodnemu podnebnemu sporazumu v Parizu[5],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 o doseganju cilja 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti – priprava evropskega elektroenergetskega omrežja na leto 2020[6],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom Evropski energetski uniji naproti[7],

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0196/2016),

A.  ker je EU kot celota na dobri poti, da do leta 2020 doseže cilje na področju obnovljivih virov energije, vendar je treba v nekaterih državah članicah nadalje temeljito ukrepati;

B.  ker so se stroški energije iz obnovljivih virov v zadnjih letih močno znižali, s čimer ta energija tudi zaradi tehnološkega napredka pri proizvodnji in skladiščenju vse lažje konkurira konvencionalni proizvodnji energije, kar je edinstvena priložnost, da se ustvari pristna evropska energetska politika, ki bo spodbujala konkurenčnost in zmanjšala emisije toplogrednih plinov; ker mora prehod na trajnosten, napreden energetski sistem vključevati prizadevanje za energijsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, čim večjo uporabo evropskih virov energije, tehnološki razvoj in pametno infrastrukturo; ker je za ustvarjanje gospodarske rasti in delovnih mest ter zagotovitev, da bo EU ohranila vodilno svetovno vlogo na teh področjih, potreben dolgoročen, stabilen regulativni okvir;

C.  ker mora evropska energetska politika v skladu s členom 194 PDEU zagotavljati delovanje energetskega trga in zanesljivost oskrbe z energijo ter spodbujati energijsko učinkovitost, varčevanje z energijo in razvijanje obnovljivih virov energije ter medsebojno povezovanje energetskih omrežij; ker so zavezujoči cilji na nacionalni ravni in ravni EU, konkretne obveznosti načrtovanja in poročanja ter izvajalski ukrepi najpomembnejše gonilo za zanesljivost naložb ter širitev zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v EU in infrastrukture za prenos in distribucijo;

D.  ker je treba direktivo o uporabi energije iz obnovljivih virov v skladu s pariškim sporazumom konference COP 21 prilagoditi in uskladiti z dogovorjenim ciljem, da se globalno segrevanje omeji na 1,5°C nad predindustrijsko ravnjo; ker lahko gospodarstvo začne stoodstotno temeljiti na obnovljivih virih energije le z zmanjšanjem porabe energije, povečanjem energijske učinkovitosti in pospeševanjem obnovljivih virov energije;

E.  ker so ambiciozne politike za obnovljive vire energije v kombinaciji z energijsko učinkovitostjo pomembna gonilna sila za zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza in njenega skupnega računa za zunanjo energijo ter povečanje varnosti preskrbe z energijo nasproti zunanjim dobaviteljem; ker EU uvozi več kot polovico skupne energije, ki jo porabi, kar jo stane več kot milijardo EUR na dan in predstavlja več kot 20 % skupnega uvoza; ker je odvisnost od uvoza še posebej velika pri surovi nafti, zemeljskem plinu in črnem premogu; ker preprečeni stroški uvoženega goriva zaradi večje uporabe energije iz obnovljivih virov znašajo vsaj kakšnih 30 milijard na leto;

F.  ker je mogoče z razvojem energije iz obnovljivih virov prispevati k varnosti preskrbe z energijo in energetski suverenosti, odpravi energetske revščine ter spodbujanju gospodarskega razvoja in vodilnega tehnološkega položaja EU, hkrati pa boriti se proti podnebnim spremembam; ker bi obnovljivi viri energije prispevali k temu, da bi evropskim državljanom, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih, zagotavljali stabilno, dostopno in trajnostno energijo; ker bi morali obnovljivi viri energije državljanom prinašati korist od lastne proizvodnje in predvidljive oskrbe z energijo;

G.  ker bi moral razvoj obnovljivih virov energije sovpadati z razvojem dobro delujočega notranjega trga z električno energijo; ker bi morala Energetska unija temeljiti na prehodu na trajnosten, napreden energetski sistem z energijsko učinkovitostjo in prihranki, energijo iz obnovljivih virov in pametno infrastrukturo kot osnovnimi stebri;

H.  ker podjetja EU v sektorju energije iz obnovljivih virov, med katerimi je veliko malih in srednjih podjetij, zaposlujejo 1,15 milijona ljudi v Evropi in imajo v lasti 40 % vseh patentov za tehnologije obnovljivih virov energije na svetu, zaradi česar je EU na vodilnem položaju; ker bi lahko po mnenju Komisije v zelenem gospodarstvu med sedanjostjo in letom 2020 ustvarili 20 milijonov delovnih mest, kar je tudi velika priložnost za delovna mesta na podeželskih območjih; ker so projekti v lasti malih in srednjih podjetij, zadrug in posameznikov pomembni za inovacije in razvoj sektorja obnovljivih virov energije;

I.  ker si je Komisija zadala, da bo Evropo na področju obnovljivih virov energije postavila na prvo mesto na svetu, kar narekuje tudi industrijska politika; ker je Kitajska prevzela vodstvo v svetovnih naložbah v obnovljive vire energije, medtem ko so se naložbe v Evropi zmanjšale za 21 %, in sicer s 54,61 milijard EUR (62 milijard USD) v letu 2014 na 42,99 milijard (48,8 milijard USD) v letu 2015, kar je najnižji znesek v zadnjih devetih letih;

J.  ker stalne naložbe v obnovljive vire energije zahtevajo ambiciozno javno in zasebno upravljanje in zavezanost ter dolgotrajen, stabilen in zanesljiv politični okvir, ki je skladen s podnebnimi zavezami EU iz pariškega podnebnega sporazuma, kar pomeni veliko priložnost za ustvarjanje delovnih mest in rast v Evropi;

K.  ker so ambiciozni in stvarni cilji – javna udeležba, spremljanje in nadzor, jasna in preprosta politična pravila in podpora na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter vključenost vseh ustreznih deležnikov, tudi socialnih partnerjev (ki združujejo predstavnike delavcev in industrije) in drugih organizacij civilne družbe – ključnega pomena in jih je treba za uspešen razvoj obnovljivih virov energije nadalje krepiti;

L.  ker je spoštovanje pravic do lastništva pri spodbujanju obnovljivih virov energije pomembno;

M.  ker so viri obnovljive energije priložnost za večjo energetsko demokracijo na trgih z energijo, saj odjemalcem omogočajo, da tam dejavno in enakopravno sodelujejo z drugimi deležniki, da sami proizvajajo in trošijo, da skladiščijo in prodajajo energijo iz obnovljivih virov, ki so jo proizvedli sami – posamezno ali s kolektivnim upravljanjem ter z javnimi in zasebnimi naložbami, vključno z decentraliziranimi oblikami proizvodnje energije, ki so jih uvedla mesta, regije in lokalni javni organi; ker bi morali projekti za energijo iz obnovljivih virov državljanom omogočati večji nadzor nad porabo energije in energetskim prehodom ter spodbujati njihovo neposredno vključenost v energetski sistem, tudi z naložbenimi shemami;

N.  ker bi lahko z vetrom na Severnem morju proizvedli več kot 8 % električne energije, ki jo Evropa potrebuje za oskrbo do leta 2030;

O.  ker so nekatere države članice v Srednji in Vzhodni Evropi bolj izpostavljene posameznemu dobavitelju fosilnih goriv; ker je bilo zahvaljujoč obnovljivim virom prihranjenih za 30 milijard evrov uvoženih fosilnih goriv, poraba zemeljskega plina pa se je zmanjšala za 7 %, s čimer se povečuje energetska neodvisnost in varnost preskrbe z energijo v Evropi, ki ostaja največja uvoznica energije na svetu;

Napredek na področju obnovljivih virov

1.  pozdravlja zaveze Komisije glede obnovljivih virov energije; upoštevaje direktivo o uporabi energije iz obnovljivih virov meni, da je trenutna kombinacija zavezujočih nacionalnih ciljev, nacionalnih načrtov za obnovljive vire energije in dvoletnega spremljanja najpomembnejše gonilo razvoja zmogljivosti na področju energije iz obnovljivih virov v EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo direktiva o uporabi energije iz obnovljivih virov 2020 v celoti izvajala, in predloži ambiciozen zakonodajni okvir za čas po letu 2020; pri tem poudarja, da so potrebni trden dolgoročen regulativni okvir in zavezujoči cilji glede obnovljivih virov energije, ki bodo usklajeni z najučinkovitejšim načinom uresničevanja dolgoročnih podnebnih ciljev Unije (do leta 2050);

2.  čeprav z zadovoljstvom ugotavlja, da je EU na dobri poti, da izpolni svoje cilje do leta 2020, je zaskrbljen zaradi velikega števila držav (Belgija, Francija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo), ki bodo morale glede na ocene za čas 2014–2020 iz poročila Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov iz leta 2015 verjetno okrepiti svoje politike in orodja, da bi dosegle svoje cilje do leta 2020, in ker njihova izpolnitev tudi ni gotova v primeru Madžarske in Poljske; poziva države članice, ki so v zaostanku, naj sprejmejo dodatne ukrepe, da nadoknadijo zamudo; pozdravlja, da so nekatere države članice, kot so Bolgarija, Češka republika, Danska, Estonija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Avstrija, Romunija, Finska in Švedska že vnaprej izpolnile svoje cilje do leta 2020 ali pa jih bodo prav kmalu;

3.  obžaluje, da poročilo Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov ne vsebuje posebnih priporočil za posamezne države za prilagoditev njihovih politik in orodij, kar bi jim pomagalo izpolniti cilje za leto 2020; poudarja, da je dostop do kapitala pomemben, vendar se stroški kapitala v EU-28 močno razlikujejo, zaradi česar je celina razdeljena na sever/zahod ter vzhod/jug; ugotavlja, da se lahko zaradi raznolikosti politik, s katerimi se spodbujajo obnovljivi viri energije, še bolj poveča razkorak v konkurenčnosti med državami EU; poudarja, da je potreben finančni mehanizem EU, katerega namen bo zmanjšati visoke, s tveganji povezane kapitalske stroške projektov na področju obnovljivih virov energije;

4.  pri tem poudarja, da je treba opredeliti in izmenjevati dobro prakso v smislu nacionalnih politik na področju obnovljivih virov energije in spodbujati njihovo sprejetje po bolj usklajenem evropskem modelu, ki bo spodbujal okrepljeno sodelovanje in usklajenost med državami članicami; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja napredek in dejavno podpira razvoj energije iz obnovljivih virov; poudarja, da je treba oceniti konkurenčnost, trajnost in stroškovno učinkovitost obnovljivih virov ter njihov prispevek h geopolitični stabilnosti in ciljem glede podnebnih sprememb;

5.  priznava, da so nacionalni načrti in obveznosti poročanja pomembni za spremljanje napredka držav članic, in meni, da je treba te obveznosti prenesti tudi v obdobje po letu 2020; priznava, da je določitev mešanice energetskih virov držav članic v smislu člena 194 PDEU v nacionalni pristojnosti, pri čemer posamezna država članica spodbuja razvoj lastnih obnovljivih oblik energije, tako da ostajajo mešanice zelo raznolike;

6.  poudarja, da so potrebni preprosti, dostopni, cenovno primerni in učinkoviti upravni postopki;

7.  poziva Komisijo, naj v prihodnja poročila o napredku na področju energije iz obnovljivih virov vključi oceno učinka obnovljivih virov na stroške in cene, zlasti cene za gospodinjstva;

8.  poudarja pomen zakonodajnega predloga EU o pravilih za trg z energijo, saj je bolj povezan trg pomemben za razvoj obnovljivih virov energije in zmanjšanje njenih stroškov za družine in industrijo;

9.  poudarja pomen trdnih in stroškovno učinkovitih programov podpore za dolgoročne naložbe, ki so odzivni in prilagodljivi na kratek rok ter prilagojeni nacionalnim potrebam in okoliščinam ter omogočajo postopno odpravo subvencij za bolj zrele tehnologije obnovljivih virov energije; pozdravlja, da številne tehnologije obnovljivih virov energije hitro postajajo stroškovno konkurenčne s konvencionalnimi oblikami proizvodnje; poudarja, da je energetski prehod odvisen od preglednosti, skladnosti in doslednosti pravnih, finančnih in regulativnih okvirov, s čimer se krepi zaupanje vlagateljev; obžaluje retroaktivne spremembe programov podpore, ki spreminjajo donosnost že izvedenih naložb; poziva države članice, naj prilagoditve programov podpore za obnovljive vire vselej napovejo in se dovolj zgodaj posvetujejo s širokim krogom deležnikov; poziva Komisijo, naj preveri skladnost nacionalnih programov podpore s smernicami Evropske komisije, da bi se preprečile nepotrebne zamude pri njihovem izvajanju in zmanjšalo izkrivljanje na trgu;

10.  poudarja, da imajo raziskovalne in razvojne dejavnosti pomembno vlogo pri razvoju energije iz obnovljivih virov; opozarja na cilj Parlamenta o 85-odstotnem financiranju uporabe nefosilne energije iz poglavja o energiji v programu Obzorje 2020; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej omogočajo učinkovito uporabo vseh obstoječih shem za financiranje ter zagotovijo dostop do kapitala zlasti malim in srednjim podjetjem ter podprejo razvoj in raziskave na področju obnovljivih virov energije, njenega skladiščenja ter s tem povezanega razvoja proizvodov, da bi sektor energije iz obnovljivih virov EU postal bolj konkurenčen, omogočal boljšo uporabo obnovljivih virov in bi preprečili, da bi se razkorak v konkurenčnosti med državami članicami EU povečal;

11.  poudarja, da lahko skladiščenje električne energije prispeva k večji prožnosti sistema električne energije EU in uravnoteženju nihanja, ki je posledica proizvodnje energije iz obnovljivih virov; ponavlja, da sedanja direktiva 2009/72/ES o električni energiji ne omenja skladiščenja, in poudarja, naj prihodnji pregled te direktive upošteva raznolike storitve, ki lahko izhajajo iz skladiščenja energije; meni, da bi pojasnitev položaja skladiščenja upravljavcem prenosa in omrežij omogočila, da vlagajo v storitve skladiščenja energije;

12.  poudarja, da bi morali biti programi podpore na vseh ravneh usmerjeni v tehnologije, ki imajo velik potencial za zmanjšanje stroškov obnovljivih virov in/ali večanje prisotnosti obnovljivih virov na trgu;

13.  meni, da bi morala biti bodoča strategija raziskav in razvoja usmerjena v spodbujanje razvoja pametnih omrežij in pametnih mest; meni tudi, da bi lahko elektrifikacija prometa, pametno napajanje vozil in tehnologija vmesnikov med vozili in omrežji bistveno prispevali k boljši energijski učinkovitosti in potencialni uporabi virov obnovljive energije;

14.  meni, da lahko Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad prispevata k uresničevanju ciljev iz Direktive 2009/28/ES in okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 ter financiranju raziskav in inovacij, povezanih s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kar hkrati podpira ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast; poudarja pomen tematske osredotočenosti kohezijske politike, saj bi morala predvsem zaradi ugledne vloge tematskega cilja „podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih“ prispevati k usmerjanju naložb v nizkoogljično gospodarstvo, vključno z obnovljivimi viri energije; poziva države članice, naj si močneje prizadevajo za čim boljše izkoriščanje možnosti financiranja v ta namen, hkrati pa poudarja, da obstajajo priložnosti za razvoj lokalnih podjetij in ustvarjanje delovnih mest; znova opozarja na skupne določbe Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ki podpirajo upravičenost projektov, povezanih z energetsko učinkovitostjo in uporabo obnovljivih virov energije v zasebnih gospodinjstvih, javnih stavbah in podjetjih, ter meni, da bi lahko kohezijska politika k temu veliko prispevala z regionalnim vključevanjem trga z energijo iz obnovljivih virov, kar bi lahko dosegli s temi sredstvi;

15.  poudarja, da je treba povečati sodelovanje in usklajenost v državah članicah in regijah ter med njimi in da je potreben celovit pristop k javnim naložbam v tehnološke izboljšave, razvoj in izvajanje pametnih omrežij, prilagajanje omrežij in zmogljivosti, pametno merjenje, skladiščenje, upravljanje odjema, energijsko učinkovitost in inovativno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter njihovemu financiranju;

16.  poudarja, da omrežja v mnogih državah članicah preprosto ne morejo sprejemati električne energije, ustvarjene iz nestalnih obnovljivih virov; poudarja, da je posodobitev energetskega omrežja bistvena za prilagoditev spremembam v proizvodnji in prenosu;

17.  poziva, naj se pri razvoju nacionalnih načrtov za energijo iz obnovljivih virov nujno okrepita preglednost in javno sodelovanje s pravočasno vključitvijo vseh ustreznih deležnikov; obžaluje, da ni dovolj informacij o izvajanju določb direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov, in poudarja, da morajo biti dvoletna poročila iz držav članic bolj podrobna; poziva Komisijo, naj okrepi svojo vlogo pri spremljanju in podpiranju razvoja energije iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj poveča preglednost nad uporabo svojih pristojnosti izvrševanja;

18.  poudarja pomen vključitve vseh ravni uprave ter združenj v izvajanje evropskega modela proizvodnje, porabe in lastne porabe energije iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj okrepi podporo konvenciji županov, pobudi Pametna mesta in pametne občine ter skupnostim, ki v celoti uporabljajo obnovljive vire energije, kar omogoča izmenjavo znanja in najboljše prakse;

19.  ugotavlja, da je povečano regionalno sodelovanje pri obnovljivih virih energije bistveno za zagotovitev nadaljnjega razvoja virov obnovljive energije;

20.  je zadovoljen, ker je uporaba energije iz obnovljivih virov leta 2013 preprečila nastanek približno 388 milijonov bruto ton emisij CO2 in se je povpraševanje po fosilnih gorivih v Evropi zaradi tega zmanjšalo za 116 Mtoe;

Obnovljivi viri za prihodnost

21.  poudarja, da morajo biti cilji glede obnovljivih virov energije v skladu s cilji na področju podnebja, ki jih je decembra 2015 v Parizu sklenilo 195 držav; je seznanjen s predlogom Evropskega Sveta o najmanj 27-odstotnem cilju za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030; opozarja na poziv Parlamenta, naj se zavezujoči cilj vsaj 30-odstotnega deleža porabe energije iz obnovljivih virov izvaja z nacionalnimi cilji, da bi povečali naložbeno in pravno varnost; meni, da bi morali glede na nedavno sprejeti sporazum konference COP21 stremeti po višjem cilju; vztraja, da je mogoče s povezanimi jasnimi in ambicioznimi cilji zagotoviti večjo varnost in vodilni položaj EU na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj predstavi ambicioznejši sveženj ukrepov za podnebje in energijo do leta 2030, s katerim bi cilj EU glede obnovljivih virov energije povečali vsaj za 30 %, kar bi izvajali prek zavezujočih individualnih nacionalnih ciljev;

22.  poudarja pomen nove zakonodaje za energijo iz obnovljivih virov in zasnovo energetskega trga pri ustvarjanju novega okvir, ki bo primeren za razvoj energije iz obnovljivih virov na osnovi zanesljivih programov podpore in polne zastopanosti tehnologij za to energijo na trgu;

23.  se zaveda, da so nižji davki močna spodbuda za prehod s fosilnih goriv na energijo iz obnovljivih virov, in poziva Komisijo, naj spremeni direktivo o obdavčitvi energije in pravila o državni pomoči, ki preprečujejo, da bi bil potencial teh spodbud v celoti izkoriščen;

24.  poudarja, da je treba pri pregledu direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov vzeti kot minimalno osnovo že dogovorjene cilje do leta 2020, da države članice po tem letu ne bi znižale nacionalnih ciljev, ki jih do tega leta imajo; poudarja, da so za izpolnitev cilja glede energije iz obnovljivih virov EU 2030 potrebna skupna prizadevanja; poudarja, da bi morale države članice pravočasno oblikovati nacionalne načrte in da je treba tudi za čas po letu 2020 okrepiti nadzorne zmogljivosti Komisije ter jih podpreti s primernimi orodji za učinkovito in pravočasno spremljanje ter možnostjo poseganja v ukrepe z nasprotnim učinkom; meni, da bo to spremljanje mogoče le, če bo Komisija določila nacionalne referenčne vrednosti za države članice, na podlagi katerih bo lahko merila njihov napredek pri uvajanju obnovljivih virov energije;

25.  poudarja zmogljivosti Evrope za razvoj energije iz obnovljivih virov in pomen dolgoročnih in ugodnih pogojev za vse tržne akterje;

26.  poudarja, da je prispevek energije iz obnovljivih virov k zmanjšanju skupnih emisij ogljika, pomemben; poudarja pomen razvoja te energije pri doseganju ciljev, sprejetih na konferenci COP21;

27.  poudarja, da bi morale države članice v skladu s členom 6 direktive o uporabi obnovljivih virov energije za doseganje svojih ciljev povečati upravičeno uporabo določb o statističnem prenosu in razvoj mehanizmov sodelovanja; poudarja pomen sodelovanja med državami članicami, ki bi koristilo sistemski optimizaciji, učinkoviti oskrbi in večjemu stroškovnemu prihranku pri energiji iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj državam članicam priskrbi nadaljnje spodbude, informacije, analizo stroškov in koristi ter ustrezna navodila;

28.  poudarja, da je treba za izvajanje cilja glede energije iz obnovljivih virov 2030 določiti močan, trden in pregleden sistem upravljanja, pri tem pa upoštevati nacionalne pristojnosti za določitev mešanic energetskih virov ter hkrati omogočiti popoln demokratični nadzor in spremljanje energetskih politik; poziva k intenzivni ponovitvi sedanjega uspešnega sistema nacionalnih ciljev, nacionalnih načrtov za energijo iz obnovljivih virov in dvoletnih poročil; meni, da bi jih bilo treba vključiti v direktivo o uporabi obnovljivih virov energije, ki mora zagotavljati odgovorno, učinkovito in pregledno spremljanje obveznosti držav članic ter izvajanje obstoječe evropske zakonodaje, da bi ustvarila temelj za dobro delujočo evropsko energetsko unijo;

29.  poudarja pomen posameznih zavezujočih predlog za nacionalne energetske in podnebne načrte, da se zagotovijo primerljivost, preglednost in napovedljivost za vlagatelje; meni, da je treba krivulje rasti in načrtovanje politike za posamezno državo članico še naprej razčlenjevati po sektorju, tehnologiji in viru;

30.  poziva Evropsko komisijo, naj v zakonodaji kodificira predhodno veljavno načelo za elektrarne, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, da se preprečijo retroaktivne spremembe podpornih mehanizmov za obnovljive vire energije in zagotovi ekonomska vzdržnost obstoječih sredstev;

31.  poziva k odpravi birokratskih ovir ter k naložbam, s katerimi bi lahko dosegli cilj 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti do leta 2020; poudarja, da lahko okrepljeno regionalno sodelovanje prispeva k optimizaciji stroškov vključevanja obnovljivih virov in zmanjša stroške za odjemalce; znova opozarja na pomen širokega javnega posvetovanja in sodelovanja pri načrtovanju novih projektov na področju energetske infrastrukture od začetnih faz, pri čemer je treba upoštevati lokalne pogoje; opozarja na pomen tehničnega svetovanja in ocen okoljskega učinka za projekte proizvodnje in distribucije energije iz obnovljivih virov;

32.  opozarja na vrzel med razpoložljivimi veščinami in znanjem ter spremembami v povpraševanju na trgu dela, do katerih je prišlo zaradi razvoja obnovljivih virov energije; poudarja, da so strategije za aktivno izobraževanje/usposabljanje in pridobivanje spretnosti bistvene za prehod na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire; poudarja pomen socialnih partnerjev in javnih organov pri oblikovanju programov veščin in znanja ter programov usposabljanja;

33.  poudarja potrebo po ustreznem financiranju na ravni EU, kar bi dosegli tudi s pogojevanjem obstoječih sredstev iz programa Obzorje2020, strukturnih in kohezijskih skladov, evropskega sklada za strateške naložbe ter z razumnim zmanjšanjem tveganja za naložbe, s čimer bi spodbudili širšo uporabo energije iz obnovljivih virov;

Energija državljanov in skupnosti

34.  meni, da bi se moralo preoblikovanje energetskega sistema opirati na lokalne organe, skupnosti, gospodinjstva in posameznike, te pa je treba aktivno podpirati in jim pomagati, da bodo postali kot proizvajalci in dobavitelji energije enakopravni z drugimi akterji na trgu z energijo; pri tem poziva k skupni razumljivi opredelitvi koncepta proizvajalca – odjemalca na ravni EU;

35.  meni, da je bistvenega pomena vzpostaviti osnovno pravico do lastne proizvodnje in odjema ter pravice do skladiščenja in prodaje presežne električne energije po pošteni ceni;

36.  znova opozarja, da morajo države članice z javno udeležbo oblikovati energetsko strategijo državljanov in skupnosti ter v svojih nacionalnih akcijskih načrtih opisati, kako bodo spodbujale manjše in srednje velike projekte na področju energije iz obnovljivih virov in energetskih skupnosti ter kako jih bodo vključile v svoj zakonodajni okvir, politike pomoči in dostop do trga;

37.  poziva k uvedbi novega poglavja o državljanih in energetski skupnosti v spremenjeni direktivi o uporabi energije iz obnovljivih virov, ki bi obravnavalo glavne tržne in upravne ovire ter zagotavljalo okolje, ki bi pritegnilo več naložb v lastno proizvodnjo in odjem obnovljive energije;

38.  ugotavlja, da v vseh državah še ni primernih postopkov za izdajo dovoljenj in upravnih postopkov za vse tehnologije; poziva države članice, naj odpravijo upravne in tržne ovire za novo zmogljivost lastne proizvodnje, nadomestijo dolgotrajne postopke odobritve s preprosto obveznostjo priglasitve ter vzpostavijo učinkovite enotne kontaktne točke za dovoljenja za projekte, dostop do omrežij in podporo s finančnim in tehničnim strokovnim znanjem ter dostop proizvajalcev – odjemalcev do mehanizmov za alternativno reševanje sporov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bosta člen 13 (upravni postopki) in 16 (dostop do omrežja in delovanje) iz sedanje direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov po letu 2020 v celoti izvajala in nadaljevala;

39.  poudarja, da je treba upoštevati razlike med mikro, malimi in velikimi proizvajalci; ugotavlja, da je treba ustvariti ustrezne pogoje in orodja za proizvajalce – odjemalce (aktivne odjemalce energije, kot so gospodinjstva lastnikov in najemnikov, ustanove in majhna podjetja, ki sami ali kolektivno prek zadrug, drugih socialnih podjetij ali združenj sodelujejo pri proizvodnji obnovljive energije), s tem pa prispevati k energetskemu prehodu in omogočiti njihovo vključitev na trg z energijo; priporoča, da bi upravne ovire za nove zmogljivosti lastne proizvodnje zmanjšali na najmanjšo možno mero, zlasti z odpravo omejitev na trgu in pri dostopu do omrežja; predlaga skrajšanje in poenostavitev postopkov odobritve s prehodom na preprosto obveznost priglasitve; predlaga, da bi v pregled direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov vključili posebne določbe za odstranitev ovir in spodbujanje energetskih sistemov skupnosti/zadrug z obravnavo projektnih dovoljenj na enotni kontaktni točki ter zagotavljanjem finančnega in tehničnega strokovnega znanja; spodbuja države članice, naj uporabljajo izjeme de minimis v skladu z evropskimi smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in energijo, da bodo za manjše in srednje velike projekte še naprej veljale dinamične odkupne cene in bodo izvzeti iz celovitih postopkov prodaje na dražbi;

40.  poudarja pomen širokega javnega posvetovanja in sodelovanja pri spodbujanju okolju prijaznih projektov na področju energije iz obnovljivih virov od začetnih faz, pri čemer je treba upoštevati lokalne pogoje;

41.  poudarja, da je treba s primerno regulacijo trga najti ravnovesje med razvojem centralizirane in decentralizirane proizvodnje energije, ki bo zagotavljalo, da odjemalci, ki si ne morejo privoščiti, da bi postali proizvajalci – odjemalci, ne bodo diskriminirani; poudarja, da je treba zagotoviti tehnične in upravne zmogljivosti za kolektivno upravljanje proizvodnje energije; poudarja, da lastna proizvodnja in obnovljivi viri niso temeljni vzrok za višje stroške energije v Evropi;

42.  poudarja, da bo večja osredotočenost na izvajanje energijske učinkovitosti v vseh sektorji EU v pomoč pri večanju njene konkurenčnosti in oblikovanju inovativnih in stroškovno učinkovitih rešitev za varčevanje z energijo;

43.  poudarja okoljske, ekonomske in socialne koristi celostnega pristopa k energiji in potrebo po spodbujanju sinergij med sektorji za električno energijo, ogrevanje in hlajenje ter prevoz; poleg tega poziva Komisijo, naj oceni, kako lahko prožni viri obnovljive energije dopolnjujejo spremenljive vire energije in kako je treba to upoštevati pri energetskem načrtovanju ter oblikovanju programov podpore;

Električna energija

44.  poudarja, da bi bilo treba proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na vseh ravneh bolje vključiti v sisteme distribucije in prenosa električne energije, pri tem pa upoštevati spremembe v bolj prožen in decentraliziran model proizvodnje energije, ki upošteva trg;

45.  ugotavlja, da je mogoče z nespremenljivimi oblikami proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kot je hidroenergija, ki se lahko začne hitro izkoriščati in je ekološko odgovorna, mogoče podpreti vključevanje spremenljivih obnovljivih virov energije na trg;

46.  poziva k celostnemu pristopu k energetski politiki, ki bo obsegal razvoj in ureditev omrežja, skladiščenje, upravljanje povpraševanja in izboljšanje energijske učinkovitosti ter povečanje deleža obnovljivih virov energije; poudarja, da se je treba izogibati vključevanju tehnologij, ki niso združljive z dekarbonizacijo;

47.  ugotavlja, da morajo biti trgi na strani ponudbe in povpraševanja prožni, da bi vanje vključili proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki zahteva tudi izgradnjo, posodobitev in prilagoditev omrežij ter razvoj novih tehnologij skladiščenja;

48.  poudarja, da je elektrifikacija sistemov ogrevanja in hlajenja, prevoza in drugih sektorjev bistvena za hiter in učinkovit prehod na obnovljive vire energije;

49.  poudarja, da je za energijo iz obnovljivih virov, dokler sistem električne energije ne bo prožen, potreben prednostni pristop in distribucija, s čimer bi spodbudili posodobitev omrežij ter uporabo skladiščenja in prilagajanje odjema; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za okrepitev in pojasnitev pravil prednostnega dostopa ter distribucije za energijo iz obnovljivih virov v obdobju po letu 2020; poudarja, da bi bilo treba možnost postopne odprave prednostnega dostopa in distribucije oceniti pri vmesnem pregledu bodoče direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov, ki je predviden do leta 2024;

50.  poudarja, da je treba ohraniti in okrepiti prednostni dostop do omrežja in prednostno distribucijo za energijo iz obnovljivih virov, kot je določeno v sedanji direktivi o uporabi energije iz obnovljivih virov; poziva k vzpostavitvi regulativnega okvira za čas po letu 2020, da se zagotovi pravilno nadomestilo za omejitev električne energije iz obnovljivih virov;

51.  je seznanjen s strategijo Komisije za izboljšanje mehanizmov za odziv na povpraševanje; poudarja, da to ne bi smelo povzročiti dodatnega finančnega bremena za državljane ali povečati stroškov energije za odjemalce; poudarja, da bi lahko z mehanizmi za odziv na povpraševanje zmanjšali stroške energije, hkrati pa izpostavlja, da bi morala udeležba pri mehanizmih za odziv na povpraševanje ali dinamično določanje cen vedno ostati zgolj izbirna možnost;

52.  meni, da bo oblikovanje rešitev za skladiščenje električne energije vedno nepogrešljiv del razvoja in vključevanja visokih ravni energije iz obnovljivih virov ter bo pripomoglo k uravnovešenju omrežja ter iskanju načinov za skladiščenje presežka proizvedene energije iz obnovljivih virov; poziva k pregledu obstoječega regulativnega okvira, da bi spodbudili uporabo skladiščenja energije in odstranili obstoječe ovire;

53.  poudarja, da ozka grla v električnih omrežjih še naprej ovirajo prosti pretok energije iz obnovljivih virov čez meje držav članic in upočasnjuje napredek pri vzpostavitvi notranjega energetskega trga v Evropski uniji;

54.  poudarja, da bi morali biti odjemalci bolje obveščeni in imeti prave pobude za udeležbo na energetskih trgih; ugotavlja, da bi bilo treba oblikovati dinamične, tržne cene, ki bi internalizirale socialne in okoljske stroške, da bi se ustrezno odzivali na povpraševanje odjemalcev in aktivirali potrebno proizvodnjo ter omogočili pameten in učinkovit odjem; priporoča Komisiji, naj nadalje preuči njihov učinek na različne skupine odjemalcev;

55.  poudarja, da so vzorci porabe pri nekaterih odjemalcih togi, okrepljeni mehanizmi učinkovitosti na podlagi cen pa bi lahko negativno vplivali nanje; pri tem poudarja, da je pomembno, da so politike energijske učinkovitosti v državah članicah usmerjene v odjemalce v ranljivem položaju;

56.  meni, da bi moral obstajati jasen regulativni okvir EU za lastno porabo obnovljivih virov energije in skupnosti/zadruge za obnovljive vire energije, ki bi pri oblikovanju plačilnih mehanizmov za prodajo proizvodnega presežka ter dostop in uporabo omrežja upošteval vse prednosti; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo lastno proizvodnjo energije ter izvajanje in povezovanje lokalnih omrežij za distribucijo energije iz obnovljivih virov, s čimer bi dopolnile nacionalne energetske politike; poudarja, da bi bilo treba proizvajalcem – odjemalcem omogočiti dostop do energetskega omrežja in trga po pravični ceni in se jim ne bi smelo nalagati dodatnih davkov ali dajatev; je zaskrbljen, ker nekatere države članice uvajajo ovire za uveljavljanje pravic do lastne proizvodnje in lastne porabe;

57.  poziva države članice, naj bolj izkoristijo geotermalno energijo za ogrevanje in hlajenje;

Ogrevanje in hlajenje

58.  pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji za ogrevanje in hlajenje, vendar opozarja na premajhen napredek in skromne cilje glede uporabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, zlasti v stavbah; poudarja, da so možnosti za stalni napredek pri uporabi obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje velike; ugotavlja, da sektor ogrevanja in hlajenja predstavlja polovico skupne porabe energije EU in je zato ključnega pomena za doseganje ciljev EU, povezanih s podnebjem ter obnovljivimi viri energije; priznava, da povečanje energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja prinaša korist; poudarja večjo prožnost termalne infrastrukture in skladiščenja za lažje vključevanje spremenljivih virov obnovljive energije s skladiščenjem energije v obliki toplote, ustvarjanje odlične donosnosti naložb in zagotavljanje možnosti za povečanje kakovostnih lokalnih delovnih mest; poziva Komisijo, naj v zakonodajnem svežnju o energiji iz obnovljivih virov po letu 2020 odpravi regulativne vrzeli;

59.  pozdravlja sporočilo Komisije o ogrevanju in hlajenju s februarja 2016; ponavlja, da se s prizadevanji v sektorju ogrevanja in hlajenja nudijo odpirajo velike možnosti za povečano energetsko varnost (saj se 61 % plina, ki se uvozi v Evropsko unijo uporabi v stavbah predvsem za namene ogrevanja), na primer z razvojem omrežij za daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki so učinkovito sredstvo za obsežno vključitev trajnostnega ogrevanja v mestih, saj lahko hkrati zagotavljajo toploto iz vrste različnih virov in sama po sebi niso odvisna od enega samega vira;

60.  pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji za ogrevanje in hlajenje, v katerem je poudarjena potreba po postopni ukinitvi fosilnih goriv, ki še vedno predstavljajo 75 % uporabljenih goriv v sektorju, in njihovi popolni nadomestitvi z energijsko učinkovitimi ukrepi, kar je velika priložnost za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, ter obnovljivimi viri energije;

61.  poziva k nadaljnjim ukrepom, s katerimi bi izkoristili še velik neizkoriščen potencial energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja in tako v celoti uresničili cilje do leta 2020; poziva Komisijo, naj v zakonodajnem svežnju o energiji iz obnovljivih virov po letu 2020 odpravi regulativne vrzeli v teh sektorjih;

62.  ugotavlja, da je biomasa danes najbolj razširjeni obnovljivi vir energije za ogrevanje, saj predstavlja 90 % vsega ogrevanja na obnovljive vire energije in igra v Srednji in Vzhodni Evropi ključno vlogo zlasti za trajnostno povečevanje energetske varnosti;

63.  poudarja, da je treba olajšati prehod na energetsko učinkovite naprave za ogrevanje iz obnovljivih virov, hkrati pa zagotoviti ustrezno podporo in boljše obveščanje in pomoč za energetsko revne državljane;

64.  poudarja, da je treba celovito in učinkovito opredeliti hlajenje iz obnovljivih virov;

65.  poudarja, da je treba obnoviti in povečati učinkovitost sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, saj lahko omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje uporabljajo in skladiščijo električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije, in jo potem distribuirajo v stavbe in industrijske objekte, s čimer se poveča raven ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov;

66.  poudarja potencial skupin proizvajalcev – odjemalcev, vključno z gospodinjstvi, mikro in malimi podjetji, zadrugami in lokalnimi organi, za vzpostavitev kolektivnih energetskih sistemov, kot je daljinsko ogrevanje, ki zagotavlja stroškovno učinkovito ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, ter za številne sinergije med energetsko učinkovitostjo in energijo iz obnovljivih virov;

67.  meni, da je treba okrepiti sinergije med direktivo o energiji iz obnovljivih virov, direktivo o energetski učinkovitosti in direktivo o energetski učinkovitosti stavb, da bi povečali uporabo energije iz obnovljivih virov pri ogrevanju in hlajenju;

68.  ugotavlja, da so projekti energetske učinkovitosti, povezani z ogrevanjem in hlajenjem, pomembno orodje za oblikovanje stabilnih in predvidljivih vzorcev porabe energije in boj proti energijski revščini;

Promet

69.  opaža, da prometni sektor močno zaostaja pri izpolnjevanju cilja 10 % energije iz obnovljivih virov do leta 2020, kar gre deloma pripisati izzivom, povezanim s strategijo uporabe obnovljivih virov energije na podlagi biogoriva v prometu; opozarja, da je promet edini sektor v EU, kjer so se emisije toplogrednih plinov od leta 1990 povečale; želi spomniti, da je energija iz obnovljivih virov bistvenega pomena za doseganje trajnostne mobilnosti; poziva države članice, naj si močneje prizadevajo za izvedbo trajnostnih ukrepov v prometnem sektorju, kot so zmanjšanje povpraševanja, modalni prehod na bolj trajnostne oblike prevoza, večja učinkovitost in elektrifikacija prometnega sektorja; poziva Komisijo, naj oblikuje okvir, s katerim bo spodbujala uporabo električnih vozil, ki jih napaja električna energija iz obnovljivih virov, ter izboljša zakonodajni okvir, da bo omogočal uporabo visoko učinkovitih biogoriv z vidika emisij toplogrednih plinov, obenem pa upošteval posredne spremembe v rabi zemljišč v obdobju po letu 2020;

70.  poziva, naj se ohrani in poveča delna uporaba sredstev skupne kmetijske politike za podporo naložbam v proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov v kmetijstvu;

71.  ocenjuje, da promet predstavlja več kot 30 % končne porabe energije v Evropi in da 94 % prometa temelji na naftnih proizvodih; zato meni, da mora biti prizadevanje za povečano uporabo energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju ambiciozno in jasno povezana z dekarbonizacijo prometnega sektorja;

72.  poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozne ukrepe, da bi dekarbonizacijo v prometu pospešili tudi z obnovljivimi gorivi, povečano elektrifikacijo in večjo učinkovitostjo ter močnejšim prizadevanjem za širjenje tehnološkega razvoja in inovacij na teh področjih;

73.  ugotavlja, da je elektrifikacija prometnega sektorja pomembna za dekarbonizacijo gospodarstva in poziva Komisijo, naj oblikuje okvir, s katerim bo spodbujala uporabo električnih vozil, ki jih napaja električna energija iz obnovljivih virov, kar je ključno za doseganje ciljev do leta 2030;

74.  pričakuje, da bo Evropska komisija junija 2016 predložila strategijo o dekarbonizaciji prometnega sektorja in pri tem poudarja, da je treba za aktivni prispevek prometa k izpolnitvi ciljev do leta 2020 spodbujati povečano uporabo energije iz obnovljivih virov;

75.  pozdravlja napredek pri razvoju novih biogoriv in strojev, ki je bil dosežen s projekti, izvedenimi v sklopu Skupnega podjetja Čisto nebo EU;

76.  poudarja pomen razvoja nove generacije biogoriv iz biomase ali odpadkov;

77.  poudarja potrebo po izboljšanem regulativnem okolju in dolgoročnih pogojih, da bi podprli razvoj energije iz obnovljivih virov v sektorjih letalskega in ladijskega prevoza;

78.  poudarja, da je potreben modalni premik v prometnem sektorju, ki bo upošteval regulacijo in politike trajnostne mobilnosti, vključno z intermodalnostjo, trajnostnimi logističnimi sistemi, upravljanjem mobilnosti in trajnostnimi politikami za mesta, s katerimi bo poraba energije v prometu prešla na obnovljive vire in/ali se bo čim bolj zmanjšala skupna poraba energije ter spodbujali bolj aktivni potovalni vzorci, razvijale in izvajale rešitve za pametna mesta in podpirale ekološka mobilnost v mestih ter primerno urbanistično načrtovanje; poziva države članice in EU, naj spodbujajo modalni premik potnikov in tovora s cest in letalskega prometa na železniški in pomorski promet; poziva Komisijo, naj oceni potencial tehnologij tovornjakov na električni pogon;

79.  poziva institucije EU, naj v znak trdne zavezanosti energiji iz obnovljivih virov same razvijejo energijske zmogljivosti, da z energijo iz obnovljivih virov pokrijejo potrebe v svojih stavbah; poudarja, da bi morale institucije EU dotlej za pokrivanje svojih energetskih potreb kupovati zeleno energijo;

80.  poudarja, da je večji modalni delež hoje, kolesarjenja, souporabe avtomobilov in skupnega prevoza v kombinaciji s sistemi javnega prevoza bistven za zmanjšanje in preprečevanje odvisnosti EU od nafte in s tem zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

81.  poudarja potencial kolesarskih sistemov in infrastruktur za izboljšanje trajnosti prevoza na mestnih območjih;

82.  poudarja, da je mogoče s povečano elektrifikacijo prevoznih sistemov zmanjšati emisije in prispevati k nizkoogljičnemu gospodarstvu;

Trajnostna merila za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva

83.  poziva Komisijo, naj glede na potrebno večjo sinergijo in skladnost evropskih politik določi merila za trajnost energije iz obnovljivih virov, pri tem pa upošteva poglobljeno oceno o delovanju že obstoječih trajnostnih politik EU in politike krožnega gospodarstva; želi opomniti, da bi bilo treba energetsko varnost EU v skladu s ciljem učinkovitejše rabe virov okrepiti s trajnostno uporabo lastnih sredstev;

84.  poziva k previdnosti v zvezi z naraščajočim trendom uporabe gozdne biomase kot poglavitnega obnovljivega vira energije v EU, saj lahko škodljivo vpliva na podnebje in okolje, razen če se pridobiva trajnostno in ustrezno upravlja; opozarja, da je treba podnebne vplive energije iz biomase upoštevati dolgoročno, in sicer zaradi dolgih obdobij obnove posekanih gozdov;

85. ugotavlja, da energija iz biomase že predstavlja 60 % vse energije iz obnovljivih virov v Evropi in da se njena uporaba še povečuje; poudarja, da je treba nujno razjasniti, kakšni so toplogredni vplivi različne uporabe gozdne biomase za energijo, in ugotoviti, kateri načini uporabe so lahko v politično ustreznih časovnih okvirih najučinkovitejši z vidika blaženja podnebnih sprememb;

86.  poudarja, da proizvodnja biogoriv ne sme ovirati proizvodnje hrane ali ogrožati prehranske varnosti; vendar meni, da bi lahko uravnotežene politike za spodbujanje večje evropske pridelave poljščin za surovine, kot so pšenica, koruza, sladkorna pesa in sončnice, vključevale zagotavljanje proizvodnje biogoriv, pri čemer je treba upoštevati posredno spremembo rabe zemljišč, tako da bi evropskim kmetom zagotovili redne prihodke, privabili naložbe in delovna mesta na podeželje, pripomogli k odpravljanju kroničnega pomanjkanja visokobeljakovinske krme v Evropi in zmanjšali odvisnost Evrope od uvoza fosilnih goriv; meni, da bi bila proizvodnja biogoriv in bioetanola v primeru prevelike ponudbe navedenih kmetijskih proizvodov na trgu začasna rešitev, s katero bi ohranili vzdržne odkupne cene, zaščitili dohodke kmetov v času krize, hkrati pa bi bil to tudi mehanizem za stabilnost trga; poudarja, da je treba spodbujati, da se neobdelana orna zemljišča, ki se ne uporabljajo za pridelavo hrane, vključujejo v proizvodnjo bioenergije, da bi tako dosegli nacionalne in evropske cilje na področju obnovljive energije;

87.  meni, da je lahko hlevski gnoj dragocen vir bioplina, če se ga obdela s tehnikami za predelavo, kot je fermentacija, hkrati pa poudarja, da mora to postati ekonomsko vzdržna možnost za kmete;

88.  spodbuja države članice in Komisijo, naj krepijo pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in s tem osrednjo vlogo gozdne biomase kot ene od bistvenih obnovljivih surovin v EU za uresničevanje ciljev na področju energije; opozarja na vse večje povpraševanje po gozdni biomasi, zaradi česar je treba še okrepiti in spodbujati trajnostno gospodarjenje z gozdovi v skladu s strategijo EU za gozdove, saj je to bistveno za biotsko raznovrstnost in ekosistemsko funkcijo gozdov, vključno z absorpcijo CO2 iz ozračja; zato poudarja, da je treba vire, ki se pridelajo v EU ali uvozijo iz tretjih držav, izkoriščati uravnoteženo ter upoštevati, da gozd potrebuje veliko časa za obnovo;

89.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

• [1]  UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
• [2]  UL L 347, 20.12.2013, str. 81.
• [3]  UL L 239, 15.9.2015, str. 1.
• [4]  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094.
• [5]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0359.
• [6]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0445.
• [7]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.

OBRAZLOŽITEV

Razvoj energije iz obnovljivih virov zahteva nov pristop, s katerim bo postala temeljni steber energetskega modela Evropske unije. Boj proti podnebnim spremembam je naša osnovna odgovornost in zgodovinska dolžnost, ki jo moramo izpolniti. Prav tako moramo zmanjšati odvisnost od energetskih virov iz drugih delov sveta, če želimo utrditi naš proizvodni model in ustvariti kakovostna delovna mesta ter imeti vodilno vlogo pri razvoju strateških tehnologij za energetski prehod.

Prehod k modelu trajnostne proizvodnje energije je socialna prednostna naloga, ki je ne moremo obravnavati le z vidika trga. Zaradi tega moramo razumeti, da sta regulacija in demokratična udeležba nujni za preprečevanje resnih socialnih in okoljskih zunanjih učinkov. Preprečiti moramo, da bi prihodnost energije za Evropo določali energetski oligopoli.

EU je z direktivo o uporabi energije iz obnovljivih virov (2009/28/ES) dobila pravni instrument za uresničitev teh ciljev. Z njenim sprejetjem je Evropa začela proces preoblikovanja mešanice energijskih virov držav članic. Ta pravni instrument z zavezujočimi cilji in jasnimi pravili o nadzoru in spremljanju je ustvaril ugoden okvir za razvoj sektorja energije iz obnovljivih virov in prispeval k temu, da je postal zelo raznolik. Javni podporni ukrepi so omogočili, da so številne države članice dosegle veliko ciljev: vendar je za uresničitev ciljev, določenih do leta 2020 in kasneje, nujna ambiciozna politična spodbuda.

Kritični smo glede nekaterih vidikov podedovanega okvira za spodbujanje obnovljivih virov energije. Zaveza spodbujanju biogoriv v prometu je imela nedvomno velik negativen učinek na proizvodnjo živil, namesto da bi sprožila temeljito razpravo o pomanjkanju splošnega usklajevanja in načrtovanja na področju logistike in mestnih politik, s katero bi postale resnično trajnostne.

Ureditev sektorja na evropski ravni bi morala rešiti številne probleme, ki ovirajo njegov razvoj, saj bi spodbudila javne naložbe, demokratični nadzor in stabilno okolje za naložbe, kar bi omogočilo kolektivno in demokratično upravljanje z energijo, s čimer bi do leta 2020 zagotovili v celoti suveren, učinkovit in čist energetski model.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (*) (29.4.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov
(2016/2041(INI))

Pripravljavka mnenja(*): Marijana Petir

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOGI

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in s tem izvajanje pariškega sporazuma iz leta 2015 odvisno tudi od doseganja ciljev podnebne in energetske politike EU na področju obnovljivih virov energije; glede tega poudarja, da je potrebna politika spremljanja z močnim, jasnim in trdnim regulativnim okvirom in zavezujočimi cilji glede obnovljivih virov energije, ki bodo usklajeni z najučinkovitejšo potjo za uresničitev dolgoročnih podnebnih ciljev Unije (do leta 2050); poudarja, da sedanja energetska strategija in energetski cilji ne bodo zadostovali, da bi izpolnili cilj glede dekarbonizacije do leta 2050, zato poziva Komisijo, naj pripravi ambicioznejši sveženj ukrepov za podnebje in energijo iz obnovljivih virov do leta 2030, s katerim bi cilj EU glede obnovljivih virov energije povečali vsaj za 30 %, kar bi izvajali prek zavezujočih individualnih nacionalnih ciljev;

2.  je zadovoljen, ker je uporaba energije iz obnovljivih virov leta 2013 preprečila nastanek približno 388 milijonov bruto ton emisij CO₂ in se je povpraševanje po fosilnih gorivih v Evropi zaradi tega zmanjšalo za 116 Mtoe;

3.  meni, da morajo pariški sporazum (COP 21) spremljati državni načrti o emisijah s konkretnimi in preverljivimi zavezami na področju emisij in energije, s katerimi bo zagotovljeno izpolnjevanje zaveze o preprečevanju globalnega segrevanja za več kot dve stopinji;

4.  pozdravlja napredek pri doseganju cilja EU, ki predvideva 20 % energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi do leta 2020, zlasti v sektorju ogrevanja in hlajenja ter v proizvodnji električne energije; poziva k nadaljnjim ukrepom, s katerimi bi izkoristili še neizkoriščeni znatni potencial energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja in tako v celoti uresničili cilje do leta 2020; poziva Komisijo, naj v zakonodajnem svežnju o energiji iz obnovljivih virov po letu 2020 odpravi regulativne vrzeli v teh sektorjih;

5.  poziva države članice, naj bolj izkoristijo geotermalno energijo za ogrevanje in hlajenje;

6.  poziva države članice, naj na centraliziranih lokacijah na urbanih območjih proizvajajo energijo za daljinsko ogrevanje in hlajenje ter naj razpoložljivo odpadno toploto porabijo za daljinsko ogrevanje;

7.  pozdravlja napredek držav članic pri izpolnjevanju posebnih nacionalnih ciljev na področju energije iz obnovljivih virov in spodbuja države članice, ki napredujejo počasneje, naj okrepijo prizadevanja, da bi svoje cilje pravočasno dosegle; pričakuje, da bo okvir upravljanja za energetsko unijo po letu 2020 ambiciozen, zanesljiv, pregleden in demokratičen ter da bo Parlament v celoti sodeloval pri njem, da bi dosegli podnebne in energetske cilje za leto 2030 ter zagotovili enake konkurenčne pogoje in stabilno regulativno okolje, ki bi okrepilo zaupanje vlagateljev; zato poziva države članice, naj izvajajo in ohranjajo stabilen sistem spodbud, ki bi omogočal zanesljiv pritok naložb in financiranja za sektor energije iz obnovljivih virov;

8.  meni, da ima zasluge za doseženi napredek kaže tudi politika Unije na področju obnovljivih virov, ki temelji na zavezujočih nacionalnih ciljih, k čemur je Evropski parlament že večkrat pozval, saj to sektorju in vlagateljem zagotavlja dolgoročno gotovost, ki je potrebna za naložbe v proizvodne zmogljivosti ter v infrastrukturo za prenos in distribucijo;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj glede na ambicioznejše zaveze iz pariškega sporazuma skušajo doseči višje cilje od tistih, ki so zapisani v Direktivi 2009/28/ES o energiji iz obnovljivih virov, saj je treba upoštevati, da se bo globalno segrevanje kljub seštevku vseh prispevkov, ki so bili določeni na nacionalni ravni in predstavljeni 30. oktobra 2015, ob koncu stoletja povečalo za 2,7 °C;

10.  je zaskrbljen zaradi vseh sektorjev, navedenih v sporočilu Komisije, ki pri ciljih za leto 2020 izkazujejo veliko nižji odstotni delež, kot je skupni doseženi napredek, in poziva Komisijo in države članice, naj na najbolj kritičnih tehnoloških področjih odločno ukrepajo;

11.  podpira ukrepe, ki so jih sprejele nekatere države članice za izboljšanje podpornih mehanizmov za obnovljive vire energije, s katerimi jih bolj usmerjajo proti postopnemu vključevanju na trg, za upoštevanje zrelosti različnih tehnologij in zagotovitev, da bodo imeli odjemalci korist od tehnološkega napredka;

12.  poziva države članice, naj dodobra izkoristijo priložnosti, ki jih mehanizmi sodelovanja iz direktive o energiji iz obnovljivih virov omogočajo s statističnim prenosom presežkov, da bi dosegli nacionalne cilje do leta 2020 in energetski model, ki bi bil močno osredotočen na energijo iz obnovljivih virov; poudarja, da bi tesnejše sodelovanje med državami članicami pomagalo pri učinkovitem zagotavljanju energije iz obnovljivih virov glavnim centrom porabe v EU; spodbuja države članice, naj razvijejo dodatne programe, s katerimi bi zagotovile večjo konkurenčnost pri teh vrstah energije;

13.  opozarja, da lahko vsaka država prosto izbira obnovljive vire energije, ki najbolj ustrezajo njenim geografskim in okoljskim značilnostim; želi spomniti, da bo imela energija iz biomase pomembno vlogo pri dekarbonizaciji EU; poziva države članice, naj prednost namenijo tistim obnovljivim virom energije in tehnologijam, ki imajo najmanj negativnih učinkov na okolje in biotsko raznovrstnost, na človekove pravice in zaradi boljše kakovosti zraka tudi na javno zdravje, hkrati pa naj izkoristijo posebni lokalni in regionalni potencial za doseganje pozitivnih učinkov teh virov, obenem pa upoštevajo tudi stroškovno učinkovitost pri uresničevanju ciljev glede energije iz obnovljivih virov; poziva k ukrepom za boljše načrtovanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, vključno s prostorskim načrtovanjem in presojo vplivov na okolje, ob čemer bi morali popolnoma spoštovati evropsko in nacionalno zakonodajo ter učinkovito delovanje energetskih trgov;

14.  poudarja, da imajo raziskovalne in razvojne dejavnosti bistveno vlogo pri razvoju energije iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj podpre razvojne in raziskovalne dejavnosti na področju te energije (tudi alternativnih goriv, geotermalne energije in energije morja) in njenega skladiščenja ter s tem povezanega razvoja proizvodov, da bi evropski sektor energije iz obnovljivih virov postal bolj konkurenčen, hkrati pa bi zagotovili, da ti lahko tudi mala in srednja podjetja izkoristila financiranje za raziskave in razvoj proizvodov; meni, da bi bilo treba pri vmesni reviziji programa Obzorje 2020 predvideti dodelitev več sredstev za novo generacijo energije iz obnovljivih virov, zlasti tiste vrste, ki so še podcenjene;

15.  meni, da lahko novi sistemi za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot je lastna poraba, skupaj z novimi tehnologijami pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev na tem področju, vse te koristi pa bi bilo treba upoštevati pri oblikovanju plačilnih mehanizmov za prodajo proizvodnega presežka in za uporabo omrežja; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo lastno proizvodnjo energije ter izvajanje in povezovanje lokalnih omrežij za distribucijo energije iz obnovljivih virov, s čimer bi dopolnile nacionalne energetske politike; zagovarja večje sodelovanje odjemalcev – državljanov in podjetnikov – v lokalni uporabi obnovljivih virov energije, da bi ublažili podnebne spremembe;

16.  meni, da bi energija iz obnovljivih virov lahko povečala ozaveščenost potrošnikov o njihovi porabi energije in tako prispevala k cilju vzpostavitve energetske unije, osredotočene na potrošnika, ter spodbudila zaposlenost, tudi na redko naseljenih območjih; poudarja, da je treba z odpravo gospodarskih, regulativnih in upravnih ovir potrošnikom omogočiti, da prevzamejo nadzor nad svojo porabo energije, jih spodbuditi, da bodo vlagali v decentralizirane vire obnovljive energije, ter jih zaščititi pred energijsko revščino;

17.  poziva države, naj oblikujejo čim bolj homogene predpise za spodbujanje vgradnje decentraliziranih sistemov za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, zlasti pa za spodbujanje lastne porabe, tako na individualni ravni kot ravni skupnosti, in sicer z uvedbo sistemov neto bilance;

18.  poudarja, da je treba z javnimi naložbami in posojili posodobiti električna omrežja in jih prilagoditi, tako da bodo lahko sprejemala elektriko, proizvedeno iz razpršenih lokalnih obnovljivih virov energije;

19.  poudarja, da je financiranje razvoja proizvodnje energije iz obnovljivih virov prineslo nesorazmerno visoke stroške za potrošnike; meni, da bi zato morale Komisija in države članice razviti nove načine financiranja, ki bi temeljili na konkurenčnih mehanizmih javnih razpisov in prodaje na dražbi, ter vlagateljem omogočiti več varnosti z izključitvijo retroaktivnih ukrepov;

20.  poudarja, da je treba z elektrifikacijo razogljičiti sektorje ogrevanja, klimatizacije in prometa;

21.  poudarja, da bi lahko tretjino cilja na področju energije iz obnovljivih virov v prometu, ki ga je EU določila do leta 2020, dosegli z uporabo bioplina iz organskih odpadkov, približno 2 % cilja na področju energije iz obnovljivih virov pa bi lahko dosegli, če bi vse organske odpadke anaerobno razgradili; za to in da bi olajšali prehod na krožno gospodarstvo, kjer se odpadki obravnavajo kot nov vir, je bistveno, da postane ločeno zbiranje organskih odpadkov do leta 2020 obvezno v vseh državah članicah EU;

22.  poziva, naj se ohrani in poveča delna uporaba sredstev skupne kmetijske politike za podporo naložbam v proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov v kmetijstvu;

23.  izraža zaskrbljenost zaradi počasnega napredka pri doseganju cilja EU glede 10-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju in opozarja, da je pomembno doseči ta cilj, da bomo zmanjšali ravni emisij toplogrednih plinov in odvisnost EU od uvoza energije; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za pravočasno izpolnitev tega cilja; opozarja, da je promet edini sektor v EU, kjer so se emisije toplogrednih plinov od leta 1990 povečale; želi spomniti, da je energija iz obnovljivih virov bistvenega pomena za doseganje trajnostne mobilnosti; meni, da je elektrifikacija prometa najučinkovitejši način za zmanjšanje onesnaženja zraka in emisij toplogrednih plinov v prometnem sektorju; poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti, da bi določili ambiciozen cilj za uporabo energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju, ter naj izboljša zakonodajni okvir z usmerjenostjo v močno učinkovita biogoriva z vidika emisij toplogrednih plinov, pri tem pa naj upošteva posredne spremembe v rabi zemljišč v obdobju po letu 2020, in naj z ustreznim spodbujanjem njihove uporabe prispeva k ustvarjanju „zelenih“ delovnih mest ter prepreči negativne učinke posrednih sprememb v rabi zemljišč;

24.  poziva Komisijo, naj glede na potrebno večjo sinergijo in skladnost evropskih politik določi merila za trajnost energije iz obnovljivih virov, pri tem pa upošteva poglobljeno oceno o delovanju že obstoječih trajnostnih politik EU in politike krožnega gospodarstva; želi opomniti, da bi bilo treba energetsko varnost EU v skladu s ciljem učinkovitejše rabe virov okrepiti s trajnostno uporabo lastnih sredstev;

25.  poziva k previdnosti v zvezi z naraščajočim trendom uporabe gozdne biomase kot poglavitnega obnovljivega vira energije v EU, saj lahko škodljivo vpliva na podnebje in okolje, razen če se pridobiva trajnostno in ustrezno upravlja; opozarja, da je treba podnebne vplive energije iz biomase upoštevati dolgoročno, in sicer zaradi dolgih obdobij obnove posekanih gozdov;

26.  ugotavlja, da energija iz biomase že predstavlja 60 % vse energije iz obnovljivih virov v Evropi in da se njena uporaba še povečuje; poudarja, da je treba nujno razjasniti, kakšni so toplogredni vplivi različne uporabe gozdne biomase za energijo, in ugotoviti, katere uporabe so lahko v politično ustreznih časovnih okvirih najučinkovitejše z vidika blaženja podnebnih sprememb;

27.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju nove zakonodaje o izvajanju podnebne in energetske politike EU oceni koristno vlogo, ki jo imajo evropski gozdovi kot ponori ogljika; poudarja, da evropsko gozdarstvo temelji na trajnostnem gospodarjenju in dolgoročnem načrtovanju ter da je treba pri merilih in kazalnikih trajnostnega gozdarjenja vedno upoštevati ves sektor, ne glede na končno uporabo lesa;

28.  poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi harmoniziranih meril trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na ravni EU, da bi vzpostavili mednarodni referenčni okvir za pridobivanje gozdne biomase kot obnovljive energetske surovine;

29.  poudarja, da je pomembno ohraniti učinkovito proizvodnjo vodne energije, ki se lahko začne hitro izkoriščati in je ekološko odgovorna;

30.  želi poudariti, da ni dovolj čezmejne energetske prenosne infrastrukture, zato želi spomniti, da bi bilo za polno vključitev elektrike iz obnovljivih virov priporočljivo razviti omrežno infrastrukturo in zadostno število medomrežnih povezav, in to na stroškovno učinkovit način; poziva k odpravi birokratskih ovir ter k naložbam, s katerimi bi lahko dosegli cilj 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti do leta 2020; poudarja, da je treba ublažiti ovire, ki niso finančne narave, in poziva k poenostavitvi in harmonizaciji postopkov za pridobitev dovoljenja, koncesij in povezav za obrate, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov;

31.  poudarja, da bi moral razvoj potenciala energije iz obnovljivih virov spremljati razvoj vse infrastrukture, tudi čezmejne, da bi preprečili nenačrtovane krožne procese, saj lahko zaradi pomanjkanja tovrstne infrastrukture pride do preobremenitve omrežja in izpadov elektrike; poziva države članice, ki zamujajo z gradnjo te infrastrukture, naj jo čim prej dokončajo;

32.  poziva Komisijo, naj zagotovi vključitev energije iz obnovljivih virov na trge po enakih konkurenčnih pogojih kot veljajo za energijo iz konvencionalnih virov, trge pa naj prilagodi energiji iz obnovljivih virov;

33.  se zaveda, da so nižji davki močna spodbuda za prehod s fosilnih goriv na energijo iz obnovljivih virov, in poziva Komisijo, naj spremeni direktivo o obdavčitvi energije in pravila o državni pomoči, ki preprečujejo, da bi bil potencial teh spodbud v celoti izkoriščen;

34.  poziva Komisijo, naj spoštuje pristojnosti držav članic, da se same odločijo o mešanici energetskih virov, hkrati pa naj spodbuja sodelovanje med njimi, da bi se učile iz primerov najboljše prakse;

35.  poudarja, da bi moral biti novi model za uporabo energije iz obnovljivih virov oblikovan po pristopu od spodaj navzgor in temeljiti na potencialu posameznih držav članic, s čimer bi jih spodbudili k optimalni porabi razpoložljivih virov, ne pa da se jim s pristopom od zgoraj navzdol zastavljajo težko uresničljivi cilji;

36.  poziva, naj se v povezavi s projekti proizvodnje energije iz obnovljivih virov izvaja boljša zakonodaja o presoji vplivov na okolje, da bi okrepili vlogo državljanov;

37.  meni, da je energija iz obnovljivih virov temelj podnebne in energetske politike EU, in poudarja, da je stabilen in predvidljiv politični okvir osnovni pogoj za uvedbo te energije; v zvezi s tem obžaluje nenadne spremembe v političnem okolju na področju obnovljivih virov energije in nadaljnje subvencioniranje fosilnih goriv;

38.  poziva Komisijo, naj v to vključi lokalne in regionalne oblasti in spoštuje njihove pristojnosti, hkrati pa naj spodbuja sodelovanje med državami članicami, da bi se učile iz primerov najboljše prakse.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	26.4.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	60 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Seb Dance, Angélique Delahaye, Jørn Dohrmann, Ian Duncan, Stefan Eck, Bas Eickhout, Eleonora Evi, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Jens Gieseke, Julie Girling, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Daciana Octavia Sârbu, Davor Škrlec, Estefanía Torres Martínez, Nils Torvalds, Tom Vandenkendelaere, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Clara Eugenia Aguilera García, Nicola Caputo, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Merja Kyllönen, Gesine Meissner, Marijana Petir, Gabriele Preuß, Jasenko Selimovic, Kay Swinburne, Keith Taylor, Mihai Ţurcanu
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Marie-Christine Boutonnet

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (21.4.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov
(2016/2041(INI))

Pripravljavec mnenja: Younous Omarjee

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je bila na konferenci COP21 izpostavljena ključna vloga mest in regij pri energetskem prehodu in njihov prispevek k boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da ima kohezijska politika bistven pomen pri doseganju ciljev iz direktive o energiji iz obnovljivih virov in ciljev energetske unije;

2.  meni, da so evropske regije in mesta ter mestni, primestni in podeželski prostor zaradi posebnih značilnosti energije iz obnovljivih virov in potenciala za njeno uporabo na številnih ravneh in v številnih sektorjih dejavnosti in sistemih, od najmanjših do največjih, postali vozlišča prehoda na čiste družbe z nizkimi emisijami ogljika in drugih onesnaževal; meni, da bi bilo treba regionalne obnovljive vire energije učinkoviteje izkoriščati; poudarja, da naj bi obnovljivi viri energije postali z večjo uporabo tudi cenovno dostopnejši in ustvarili več delovnih mest v zelenem sektorju;

3.  opozarja, da ima odvisnost od nekaterih neobnovljivih virov energije poleg učinka na podnebje nesporne geopolitične in varnostne posledice;

4.  meni, da lahko Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad prispevata k uresničevanju ciljev iz Direktive 2009/28/ES in okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 ter financiranju raziskav in inovacij, povezanih z ustvarjanjem energije iz obnovljivih virov, kar hkrati podpira ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast; poudarja pomen tematske osredotočenosti v kohezijski politiki, saj bi morala predvsem zaradi ugledne vloge tematskega cilja „podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih“ prispevati k usmerjanju naložb v nizkoogljično gospodarstvo, vključno z obnovljivimi viri energije; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja in čim bolje izkoristijo možnosti financiranja v ta namen, hkrati pa poudarja možnosti za razvoj lokalnih podjetij in ustvarjanje delovnih mest; znova opozarja na skupne določbe za Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad, ki podpirajo upravičenost projektov, povezanih z energetsko učinkovitostjo in uporabo obnovljivih virov energije v zasebnih gospodinjstvih, javnih stavbah in podjetjih, in meni, da bi lahko kohezijska politika k temu veliko prispevala z regionalnim povezovanjem trga z energijo iz obnovljivih virov, kar bi lahko dosegli s temi sredstvi ;

5.  poudarja pomen, ki ga ima stalno in natančno spremljanje uporabe finančnih sredstev EU pri prizadevanjih za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov, da bi zbrali podatke, ki bi jih uporabili za oceno prihodnjih strategij, obenem pa vodili evidenco o financiranju in ocenjevali njegovo učinkovitost;

6.  poudarja podporo kohezijskega sklada za daljinsko ogrevanje in pozdravlja, da se v tem sektorju vse bolj uporabljajo obnovljivi viri energije namesto fosilnih goriv;

7.  obžaluje, da se je pomoč za obnovljive vire energije, ki je v obdobju 2007–2013 znašala 1,1 % sredstev iz kohezijskega sklada, povečala zgolj na 1,4 % sredstev iz istega sklada za obdobje 2014–2020; zato ugotavlja, da bi lahko s sredstvi kohezijske politike bolje prispevali k izpolnjevanju ciljev iz Direktive 2009/28/ES;

8.  ugotavlja, da je v nekaterih državah članicah, kjer so potrebna še precejšnja prizadevanja za doseganje ciljev iz direktive, uporaba sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za razvoj obnovljivih virov energije še vedno sorazmerno nizka; spodbuja nacionalne, regionalne in lokalne organe, zlasti v teh državah članicah, naj v celoti izkoristijo potencial, ki ga ponujajo evropski strukturni in investicijski skladi, in pri tem poudarja, da je pomembno načrtovati ukrepe za trajnostno energijo od spodaj navzgor in izmenjevati dobro prakso; ugotavlja, da je treba upoštevati različne potrebe, vire in ravni razvoja v državah članicah in regijah EU;

9.  spodbuja države članice, naj za doseganje svojih ciljev okrepijo medsebojno sodelovanje, zlasti z uporabo mehanizmov sodelovanja, ki so bili vzpostavljeni z direktivo o energiji iz obnovljivih virov;

10.  vztraja, da si lahko najbolj oddaljene regije ter regije z omejenimi ali neobstoječimi infrastrukturnimi povezavami za energetske sisteme („energetski otoki“) zastavijo za cilj energetsko neodvisnost, in poudarja, da bi lahko cilj energetske varnosti dosegli s financiranjem iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pa tudi iz Evropskega sklada za strateške naložbe, s čimer bi lahko ob upoštevanju lokalnih virov v celoti izkoristili energetski potencial teh regij;

11.  meni tudi, da bi bilo treba v vseh regijah EU spodbujati čim višjo stopnjo lastne proizvodnje energije iz obnovljivih virov, začenši z javnimi stavbami, in tako čim bolj povečati splošno energetsko samozadostnost, s tem pa tudi energetsko varnost;

12.  spodbuja evropska mesta in regije, naj okrepijo že sprejete in izdelane ukrepe ter vložijo dodatna prizadevanja za čist, trajnosten, varen, delujoč in energetsko učinkovit promet z uporabo energije iz obnovljivih virov, saj napredek pri doseganju cilja 10-odstotnega deleža obnovljive energije ni povsem zadovoljiv; meni, da bi morale biti naložbe v sisteme električnih polnilnih postaj, zasnovanih na regionalni ravni, prednostne za vsa evropska mesta in regije na podlagi njihovih značilnosti in potreb pri izpolnjevanju cilja, da postane mobilnost v mestih čim bolj okolju prijazna; poziva k financiranju naložb v javni prevoz na obnovljive vire energije v vseh državah članicah ter dodatnim finančnim pobudam na lokalni in regionalni ravni, da bi podprli medsebojno povezanost mestnih in primestnih območij ter spodbujanje večje samozadostnosti, konkurenčnosti, gospodarske rasti, večje prometne varnosti in boljših zaposlitvenih pogojev;

13.  poziva Komisijo, naj s količinskimi meritvami v zvezi s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov, uporabljenimi v prometnem sektorju (70 milijarde EUR), oceni dejanski vpliv skladov na prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter prehod na druge oblike prevoza v prometnem sektorju;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo agenda EU za mesta v celoti zajemala vse cilje iz Direktive 2009/28/ES, o katerih so se dogovorile države članice, ter cilje Sveta do leta 2030, ki zajemajo zahtevo za zmanjšanje emisij, pri čemer lahko države članice same določijo stroškovno najučinkovitejše načine;

15.  poziva Komisijo, naj za namene nove direktive, v kateri bodo določeni cilji, ki jih je treba do leta 2030 doseči v podnebnem in energetskem okviru, oblikuje v tesnem sodelovanju z državami članicami nacionalne ocenjevalne kazalnike na podlagi njihovih regionalnih posebnosti, da bi dosegli cilje EU na tem področju;

16.  poziva Komisijo in skupino EIB, naj okrepita svoja prizadevanja pri spodbujanju Evropskega sklada za strateške naložbe in ustreznih naložbenih platform v sklopu za infrastrukturo in inovacije, da bi mobilizirali naložbe v državah članicah z velikim potencialom na področju energije iz obnovljivih virov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	19.4.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 3 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Bill Etheridge, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Buda, Salvatore Cicu, Viorica Dăncilă, Andor Deli, Ivana Maletić, Maurice Ponga, Davor Škrlec

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (27.4.2016)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov
(2016/2041(INI))

Pripravljavec mnenja: Franc Bogovič

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker naj bi se po ocenah uvoz biomase v obdobju med letoma 2010 in 2020 potrojil, povpraševanje EU po trdni biomasi za proizvodnjo bioenergije pa naj bi zadovoljili predvsem z uporabo domačih surovin; ker je treba premostiti Evropo dveh hitrosti v bioenergiji in bi morali pri razvoju sektorja bioenergije spoštovati načelo bližine, da bi zagotovili njegovo ekonomsko preživetje, ter uravnotežen regionalni razvoj industrije, nad katerim nadzor ohrani lokalno prebivalstvo; ker je kaskadna raba obnovljivih virov energije vendarle načelo, ki bo lahko, če se bo izvajalo z zakonom, posegalo v lastninske pravice in bi lahko oviralo inovacije, zlasti v malih in srednjih podjetjih; ker se je površina gozdov v EU v zadnjem desetletju povečala za 2 % in ker se v Uniji letno poseka le 60 do 70 % naravnega prirasta gozdov; ker energija iz obnovljivih virov kmetijskega izvora omogoča zmanjševanje energetske odvisnosti EU, ki več kot 50 % svojih potreb po energiji zadovoljuje z uvozom v vrednosti okoli 400 milijard EUR, s čimer je največja uvoznica energije na svetu;

B.  ker 79 % bioetanola, ki se porabi na trgu EU, prihaja iz surovin, proizvedenih v EU; ker si je treba prizadevati, da bi se ta delež ohranjal oziroma povečeval; ker druge surovine nimajo potenciala le kot obnovljivi vir energije, ampak tudi kot visokobeljakovinska krma, ki lahko prispeva k zmanjšanju odvisnosti EU od uvoženih gensko spremenjenih beljakovin;

C.  ker bioenergija iz obnovljivih virov, trajnostno proizvedena v kmetijskem sektorju, znatno prispeva k doseganju poglavitnih ciljev EU, kot so blažitev posledic podnebnih sprememb, zmanjševanje odvisnosti EU od uvoza energije, ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje dohodkov v sektorju; ker je treba posodobiti kmetijsko proizvodnjo v Evropi, da bi zmanjšali morebitni negativni vpliv kmetijstva na okolje in prispevali k večji uporabi obnovljivih virov energije;

1.  vztraja, da je pomembno spodbujati in podpirati decentralizirane energetske sisteme, med drugim z razvojem virov na kmetijskih in gozdnih gospodarstvih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, po potrebi tudi iz odpadkov na kmetiji, kar bi lahko v veliki meri pozitivno vplivalo na ustvarjanje novih „zelenih“ delovnih mest, boj proti podnebnim spremembam in ustvarjanje trajnostnih tokov prihodkov na podeželju, hkrati pa bi podprli ekonomski in socialni razvoj teh območij; meni, da bi to pozitivno vplivalo na sestavo prebivalstva na podeželju ter bi lahko, če bi bilo pravilno zastavljeno, prispevalo k ohranjanju kmetijske krajine, kar bi bilo še posebej koristno na območjih v EU, kjer so pogoji za kmetovanje še posebej težavni, prihodki pa najnižji; poziva k intenzivni izmenjavi najboljše prakse, da bi spodbujali trajnostne rešitve glede energije iz obnovljivih virov, vključno z davčnimi spodbudami, tehnološkimi možnostmi in povečevanjem ozaveščenosti javnosti v podeželskih skupnostih, pa tudi s pomočjo lokalnim in regionalnim organom pri načrtovanju in izvajanju ustreznih podpornih shem; priporoča učinkovito koriščenje programa Obzorje 2020 za raziskave in inovacije v kmetijstvu, da bi povečali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov; želi spomniti, da ima lahko bioenergija pomembno vlogo pri dekarbonizaciji EU; zato poziva Komisijo, naj prizna, da ne bi smeli dopustiti, da se pomen prispevka te energije zmanjša; se zaveda, da bodo inovacije na področju proizvodnje bioenergije pripomogle k učinkovitejši rabi biomase in dolgoročno zmanjšale proizvodne stroške; poudarja, da je pri vprašanju vlaganja kmetov v energijo iz biomase odločilen finančni vidik;

2.  poudarja, da obstaja širok nabor obnovljivih virov, zlasti pa priznava, da uporaba gozdne biomase za energetske namene dragoceno prispeva k doseganju ciljev glede obnovljivih virov energije v okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 ter k odpiranju novih poslovnih priložnosti; poudarja, da je treba potencial odpadkov za proizvodnjo energije šele dodobra izkoristiti; opozarja, da imajo države članice različna izhodišča glede možnosti uporabe gozdne biomase za energetske namene, kar bi se moralo odražati tudi v politikah EU; poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem vrednotenja prispevka gozdov kot ponorov ogljika in tako prispeva k razvoju sektorja energije iz obnovljivih virov; poziva Komisijo in države članice, naj izdelajo modele obračunavanja ogljika v gozdu in se tako lotijo bistvenih vprašanj gozdarske politike in možnosti gospodarjenja ter njihovega vpliva na zaloge in sekvestracijo ogljika v gozdovih in lesnih proizvodih, s tem pa zagotovijo primerno upoštevanje skupnih učinkov ogljika iz bioenergetskih surovin; spodbuja države članice in Komisijo, naj odpravijo ovire za razvoj pametnih sistemov distribucije, ter poudarja, da je treba nova zagonska podjetja podpreti z uvedbo „pametnih omrežij“, s katerimi bi lahko v celoti izkoristili potencial energije iz obnovljivih virov kmetijskega izvora, ter razviti posebne instrumente, s katerimi bi spodbudili kmete in zadruge na podeželju, da vstopijo na trg; meni, da bi k ohranjanju avtohtonih gozdov močno prispevali z zasaditvijo nasadov panjevcev s kratko obhodnjo in dreves za industrijsko uporabo, s čimer bi zmanjšali povpraševanje po drevesih iz gozdov;

3.  meni, da spodbujanje obnovljivih virov energije v EU ne bi smelo ustvarjati nepotrebnih ovir za uporabo drugih energetskih virov, na primer šote, s katerimi bi lahko izboljšali energetsko učinkovitost v EU;

4.  poudarja, da je treba podpreti okvirne programe na ravni EU in nacionalni ravni, namenjene raziskavam trajnostne energije iz obnovljivih virov za kmetijstvo ter, zlasti glede rafiniranih biogoriv in biogoriv druge generacije, trajnostne uporabe biomase, organskih kmetijskih stranskih proizvodov in razvoja hitro rastočih energetskih poljščin ter poljščin z življenjsko dobo več kot dve leti, ki lahko dosežejo višji donos biomase kot letne energetske poljščine, ter uporabe surovin brez učinka na rabo tal; opozarja tudi na pomen raziskav o vključevanju v omrežje in shranjevanju decentralizirano pridobljene energije iz obnovljivih virov, pa tudi metod za izkoriščanje energetskega potenciala drugih vrst biomase, ki se še ne uporabljajo širše za proizvodnjo energije; poudarja, kako pomembno je razviti evropsko omrežje, ki bi pomagalo odpraviti razdrobljenost raziskovalnih zmogljivosti na področju bioenergije kmetijskega izvora, saj bi prek njega raziskovalci imeli dostop do kakovostnih eksperimentalnih zmogljivosti in storitev po vsej Evropi; poziva k povečanju spodbud, s katerimi bi pospešili trajnostno proizvodnjo biogoriv, zlasti razvoj obratov za trajnostno proizvodnjo biogoriv, da bi ti lahko intenzivnejše izkoriščali različne poljščine in ostanke pri kmetijski proizvodnji, če bi pri tem ustrezno upoštevali splošni učinek ogljika iz bioenergetskih surovin;

5.  spodbuja države članice in Komisijo, naj krepijo pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in s tem osrednjo vlogo gozdne biomase kot ene od bistvenih obnovljivih surovin v EU za uresničevanje ciljev na področju energije; opozarja na vse večje povpraševanje po gozdni biomasi, zaradi česar je treba še okrepiti in spodbujati trajnostno gospodarjenje z gozdovi v skladu s strategijo EU za gozdove, saj je to bistveno za biotsko raznovrstnost in ekosistemsko funkcijo gozdov, vključno z absorpcijo CO2 iz ozračja; zato poudarja, da je treba vire, ki zrasejo v EU ali se uvozijo iz tretjih držav, izkoriščati uravnoteženo ter upoštevati, da les potrebuje veliko časa za obnovo;

6.  spodbuja države članice in Komisijo, naj krepijo pomen trajnostnega biogospodarstva, temelječega na gozdu, in lesa kot ene od bistvenih obnovljivih surovin v EU; poziva Komisijo, naj nameni več finančnih sredstev EU zato, da bi v Uniji spodbujali zasaditev panjevcev s kratko obhodnjo in dreves za industrijsko uporabo;

7.  spodbuja države članice, naj odpravijo nepotrebne ovire in izboljšajo obstoječe upravne postopke, da bi spodbudile naložbe v razvoj in izgradnjo obratov, ki uporabljajo bioenergijo, ter tako prispevale k razvoju „zelenega podjetništva“ in ustvarjanju „zelenih delovnih mest“ na podeželju;

8.  opozarja na pomen spodbujanja in podpiranja lokalnih zadrug za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pri čemer bi njihov položaj okrepili z veščinami in zmogljivostmi za učinkovito gospodarjenje z obnovljivimi viri na podeželju in v mestih, da bi tako povečali javno in zasebno podporo energiji iz obnovljivih virov; poziva države članice, naj zagotovijo, da njihov regulativni okvir za obnovljive vire energije in zlasti njihovi podporni programi ne bodo povzročili nepotrebnih izkrivljanj v zvezi s proizvodnjo energije in konkurenčnostjo v EU; poziva Komisijo, naj opravi in predstavi študijo o tem, kako sedanje subvencije vplivajo na naložbeno okolje in prehod na trajnostno energijo na podeželju EU; spodbuja razvoj energetskih pobud v skladu z načeli krožnega gospodarstva, pri čemer bi kmete in lastnike zemljišč spodbujali k vzpostavljanju sistemov daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo kmetijske odpadke in stranske proizvode; spodbuja Komisijo in države članice, naj razmislijo o sprejetju ukrepov za lažjo prodajo presežkov energije iz obnovljivih virov, proizvedene v kmetijstvu;

9.  poudarja pomen prometnega sektorja za podeželska območja v EU; ugotavlja, da je bilo v tem sektorju doseženega najmanj napredka pri uporabi obnovljivih virov energije, in sicer samo 5,4 % energije iz obnovljivih virov v letu 2013 v primerjavi z 10-odstotnim ciljem za leto 2020; zato poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za pravočasno izpolnitev teh ciljev in razmislijo o okrepitvi povezave med prometnim trgom in trgom električne energije s spodbujanjem električnih in hibridnih vozil, ki se polnijo prek električne vtičnice, da bi izpolnili te cilje;

10.  poziva države članice in Komisijo, naj spodbudijo vzpostavljanje „lokalnih kmetijsko-energetskih okrožij“ kot območnih referenčnih enot, ki bodo združevale vse potrebne veščine in znanja za skrajšanje vmesnih faz med proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v kmetijstvu in njenim trženjem, s čimer bi znižali cene za evropske potrošnike in zmanjšali težave pri distribuciji, hkrati pa bi okrepili trg bioenergije kmetijskega izvora in število zaposlenih v tem sektorju;

11.  spodbuja Komisijo in države članice, naj priznajo tudi donosnost uporabe toplotnih črpalk v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj priznajo premalo izkoriščen potencial pridobivanja obnovljive energije iz morja ter koristi uporabe morskih virov pri proizvodnji bioplina za kmetijstvo;

13.  poudarja, da proizvodnja biogoriv ne sme ovirati proizvodnje hrane ali ogrožati prehranske varnosti; vendar meni, da bi lahko uravnotežene politike za spodbujanje večje evropske pridelave poljščin za surovine, kot so pšenica, koruza, sladkorna pesa in sončnice, vključevale zagotavljanje proizvodnje biogoriv, pri čemer je treba upoštevati posredno spremembo rabe zemljišč, tako da bi evropskim kmetom zagotovili redne prihodke, privabili naložbe in delovna mesta na podeželje, pripomogli k odpravljanju kroničnega pomanjkanja visokobeljakovinske krme v Evropi, zmanjšali odvisnost Evrope od uvoza fosilnih goriv in omogočili, da bi EU dosegla svoje cilje glede emisij toplogrednih plinov, hkrati pa bi se kar najbolj odzvali na pomisleke o spremembi rabe zemljišč in drugih okoljskih dejavnikih; meni, da bi v primeru prevelike ponudbe navedenih kmetijskih proizvodov na trgu proizvodnja biogoriv in bioetanola predstavljala začasni izhod, s katerim bi ohranili vzdržne odkupne cene, zaščitili dohodke kmetov v času krize, hkrati pa bi bil to tudi mehanizem za stabilnost trga; poudarja, da je treba spodbujati, da se neobdelana orna zemljišča, ki se ne uporabljajo za pridelavo hrane, vključujejo v proizvodnjo bioenergije, da bi tako dosegli nacionalne in evropske cilje na področju energije iz obnovljivih virov;

14.  meni, da je lahko hlevski gnoj dragocen vir bioplina, če se ga obdela s tehnikami za predelavo, kot je fermentacija, hkrati pa poudarja, da mora to postati ekonomsko donosna možnost za kmete;

15.  predlaga vzpostavitev mehanizma, ki bi posameznim kmetovalcem, proizvajalcem ali podjetjem, ki energetskim distributerjem dobavljajo energijo, proizvedeno iz biomase, zagotavljal dolgoročnejšo stabilnost odkupnih cen;

16.  ugotavlja, da je pomembno omogočiti povezave z električnim omrežjem, tako da bodo lahko proizvajalci energije na podeželju presežno energijo iz obnovljivih virov prodajali po poštenih cenah, da bi tako lahko elektroenergetska podjetja spodbudili ali obvezali, da bi najprej odkupila tako električno energijo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	26.4.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 7 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Paul Brannen, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Jan Huitema, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Laurenţiu Rebega, Jens Rohde, Bronis Ropė, Jordi Sebastià, Jasenko Selimovic, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Janusz Wojciechowski, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, Franc Bogovič, Jean-Paul Denanot, Jens Gieseke, Ivan Jakovčić, Norbert Lins, Anthea McIntyre, Sofia Ribeiro, Ramón Luis Valcárcel Siso

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	24.5.2016
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 30 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nicolas Bay, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, David Borrelli, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Ernest Maragall, Edouard Martin, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Antonio Tajani, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Adina-Ioana Vălean, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Amjad Bashir, Jens Geier, Gerben-Jan Gerbrandy, Benedek Jávor, Constanze Krehl, Olle Ludvigsson, Piernicola Pedicini, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Anne Sander, Indrek Tarand, Anneleen Van Bossuyt
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Dalton